Na podlagi 53.a
člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 3/07 in 70/08
– ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12,
57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena
Statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 83/09) in prvega
odstavka 95. člena
Poslovnika Občinskega sveta Občine Beltinci (Uradni list RS, št.
63/10) je Občinski svet Občine Beltinci na 10. redni seji dne 22. 10.
2015 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem
podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje v severovzhodnem
delu Beltincev |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
(predmet in podlaga
za podrobni prostorski načrt) |
(1) S tem odlokom
se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za stanovanjsko naselje
»Za ogradi« v severovzhodnem delu Beltincev (v nadaljnjem besedilu:
OPPN), ki ga je izdelal ZEU d.o.o. iz Murske Sobote, avgust 2014, pod
številko OPPN-4/14. |
(2) Podlaga za
izdelavo OPPN je Odlok o sprejetju prostorskih ureditvenih pogojev za
območje Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 40/01, 41/03, 47/05, 78/05
in 37/13). |
|
2. člen |
(vsebina OPPN) |
OPPN vsebuje
tekstualni in grafični del: |
Tekstualni del
vsebuje: |
– območje
podrobnega prostorskega načrta, |
– arhitekturne,
krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, |
– pogoje in merila
za parcelacijo, |
– pogoje glede
priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno
javno dobro, |
– ohranjanje
kulturne dediščine, ohranjevanje narave ter varstvo naravnih dobrin, |
– varnost pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
– varovanje zdravja
ljudi, |
– etapnost izvedbe
prostorske ureditve, |
– dopustna
odstopanja od načrtovanih ureditev. |
Grafični del
vsebuje: |
– Prikaz območja v
širšem prostoru |
m 1:10.000 |
– Izrez iz
grafičnega dela veljavnega akta |
m 1:2.000 |
– Prikaz obstoječe
gospodarske javne infrastrukture |
m 1:1.000 |
– Katastrski načrt |
m 1:1.000 |
– Ureditvena
situacija |
m 1:1.000 |
|
II. OBMOČJE
PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
|
3. člen |
(območje podrobnega
prostorskega načrta) |
(1) Ureditveno
območje zajema nepozidano stavbno zemljišče na severovzhodnem delu
naselja Beltinci, ki je namenjeno bivanju s spremljajočimi dejavnostmi. |
(2) Območje
podrobnega prostorskega načrta obsega površino v izmeri cca 3,94 ha in
zajema parcele št. del 1087/5, 1089/1, 1090/1, 1090/2, 1091/5, 1096/6,
1096/7, 1096/8, 1096/9, 1341/1, 1341/2, 1343, 1344/1, 1344/2, 1348/10,
1348/11, 1348/12, 1348/2, 1348/5, 1348/7, 1348/8, 1348/9, 1349/1,
1349/2, 1349/3, 1350, 1352/1, 1352/2, 1352/3, del 1354, 1355/1, 1355/3,
1355/4, 1355/5, 1356/1, 1356/2, 1358/1, 1358/2, 1358/3, 1359, 1362/1,
1362/2, 1362/3, 1363, 1364, 1365/1, 1365/2, 1365/3, 1367/1, 1367/2,
1367/3, 1367/4, 1367/5, 1370/1, 1370/2, del 1370/3, 1371, 1374/2,
1377/1, 1378/2, 1381, 1382/1 in del 3935, vse k.o. Beltinci. V naravi so
travniške in kmetijske površine in deloma tudi že pozidano. |
(3) Območje se s
treh strani stika obstoječega naselja, na severovzhodni strani pa z
odprto kmetijsko krajino. |
|
4. člen |
(vplivi in povezave
s sosednjimi območji) |
(1) Območje OPPN se
nahaja na severovzodnem delu naselja Beltinci. Na južnem, severozahodnem
in jugovzhodnem delu je obkroženo z obstoječo pozidavo, na
severovzhodnem delu pa se odpira v kmetijsko krajino. Območje obkrožajo
čisti stanovanjski objekti in objekti mešane dejavnosti kot so
stanovanjsko-kmetijski objekti in objekti mirne obrti. |
(2) Območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta leži izven območij varstva
narave in varstva kulturne dediščine ter poplavnih območij. |
(3) Predvidena
prostorska ureditev ne bo imela negativnih vplivov na okolje z vidika
varstva pred požarom, zaščite okolja in ostalega varstva. |
|
III. ARHITEKTURNE,
KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV |
|
5. člen |
(vrste dejavnosti) |
Območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta se deli na 45 novih stavbnih zemljišč,
namenjenih gradnji stanovanjskih hiš in objektov za servisno oskrbne
dejavnosti ter na grajeno javno dobro, namenjeno gradnji prometne ter
ostale gospodarske javne infrastrukture. |
|
6. člen |
(vrste gradenj) |
Na območju urejanja
so dovoljene naslednje izvedbe gradbenih in drugih del zahtevnih, manj
zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov: |
– gradnja novih
objektov (novi objekti, dozidave, nadzidave, pridobitev gradbenega
dovoljenja za objekte zgrajene pred sprejetjem tega odloka –
legalizacija), |
– rekonstrukcije
objektov, |
– odstranitve
objektov ali njihovih delov, |
– spremembe
namembnosti objektov ali njihovih delov v sklopu opredeljenih dejavnost
v OPN, |
– vzdrževalna dela
na zgrajenih objektih in vzdrževalna dela v javno korist. |
|
7. člen |
(vrste objektov) |
(1) V skladu s
predpisom o klasifikaciji vrst objektov (CC-SI) je na območju dovoljena
gradnja: |
a) Zahtevni in manj
zahtevni objekti |
– 11 Stanovanjske
stavbe: |
– 11100
enostanovanjske stavbe |
– 11210
dvostanovanjske stavbe |
– 12 Nestanovanjske
stavbe, pod pogojem, da je objekt namenjen tudi stanovanjski funkciji: |
– 121 gostinske
stavbe (vse razen hotelov) |
– 123 trgovske
stavbe in druge stavbe za storitvene dejavnosti |
12304 stavbe za
storitvene dejavnosti |
– 124 stavbe za
promet in izvajanje komunikacij |
12420 garažne
stavbe |
– 21 Objekti
prometne infrastrukture |
– 211 ceste |
– 22 Cevovodi,
komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi |
b) Nezahtevni
objekti velikosti glede na veljavno Uredbo o razvrščanju objektov glede
na zahtevnost gradnje: |
– majhne stavbe:
garaža, drvarnica, zimski vrt in podobni objekti, |
– pomožni objekt v
javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomenik, kip, križ, kapelica,
pomožni cestni objekti |
c) Enostavni
objekti: |
– majhna stavba kot
dopolnitev obstoječe pozidave: lopa, uta, nadstrešek, manjša drvarnica,
senčnica, letna kuhinja, savna, zimski vrt, vetrolov in podobni objekti, |
– pomožni objekt v
javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, spomnik, kip, križ, kapelica,
pomožni cestni objekti, pomožni cestni objekti, |
– ograja, |
– rezervoar za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, rezervoar za vodo, |
– vodnjak, vodomet, |
– priključki na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, |
– vodno zajetje in
objekti za akumulacijo vode in namakanje: bazen, grajen ribnik, vodni
zbiralnik, |
– objekti za
oglaševanje, |
– pomožni komunalni
objekti, |
– pomožni objekti
za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov. |
|
8. člen |
(gradbene linije in
odmiki) |
(1) Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta so določeni naslednji
regulacijski in funkcijski elementi: |
– grajeno javno
dobro je zemljišče in na njem zgrajeni objekti, namenjeni splošni rabi.
Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna
površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža,
zelena površina in druga javna prometna površina lokalnega pomena,
tržnica, igrišče, parkirišče ipd.; |
– stavbno zemljišče
je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih
delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na
katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu; |
– površina za
razvoj objekta je površina, na kateri je možna gradnja objektov znotraj
stavbnega zemljišča pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Določena je z
gradbeno mejo in gradbeno linijo ter odmaknjena najmanj 1,0 m od
parcelne meje sosednjega zemljišča in najmanj 4,0 m od parcelne meje
grajenega javnega dobra. Izjema glede najmanjšega odmika od sosednjega
zemljišča so meje parcele, ki se navezujejo na parcele izven območja
OPPN in so posebej prikazana v grafični prilogi: Ureditvena situacija; |
– gradbena meja je
črta, ki jo novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati,
lahko pa se je dotikajo s fasado ali pa so od nje odmaknjeni v
notranjost površine za razvoj objekta. Gradbeno mejo lahko presegajo le
napušči, terase, balkoni, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča in
manjši oblikovni poudarki posamezne fasade za največ 1,00 m izven
površine za razvoj objekta; |
– gradbena linija
je črta, na katero morajo biti v celoti ali večjem delu z enim robom – s
fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
Upoštevanje gradbene linije velja le za zahtevne in manj zahtevne
objekte. |
(2) Odmiki novih
stanovanjskih objektov od sosednje parcelne meje, gradbene linije in
gradbene meje objektov so razvidni iz grafične priloge: Ureditvena
situacija. |
(3) Odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov oziroma njihovih najbolj
izpostavljenih delov od sosednjih parcelnih meja morajo znašati
minimalno 1,0 m. Za ograjo je dovoljen minimalni odmik 0,5 m. Odmiki
lahko znašajo manj, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele. |
(4) Enostavne in
nezahtevne objekte se postavlja prednostno v notranjosti parcele, razen
nadstreške za avte. Pri določanju velikosti teh objektov se upošteva
navedene velikosti iz veljavnih predpisov, ki določajo pogoje za gradnjo
teh objektov. |
(5) Odmiki objektov
obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti
usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi. |
|
9. člen |
(oblikovanje
objektov in okolice) |
(1) Območje
urejanja se po oblikovalskih in arhitekurnih pogojih deli na tri
območja, in sicer na SS1, SS2 in SS3. |
(2) Oblikovanje
objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (SS1): |
– tlorisna oblika
objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L ali T. |
– višinski gabarit:
največ P+M. Objekti so lahko podkleteni, če to dopušča nivo podtalnice.
Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete
nove ceste. |
– streha:
simetrične dvokapnice z nakloni od 30º do 40º in enokapnice z nakloni od
15º do 25º s smerjo slemena po daljši stranici objekta in pravokotno na
cesto oziroma gradbeno linijo. Dovoljene so frčade z dvokapno ali ravno
strešico. Ravna streha na stanovanjskem objektu je dovoljena pod
pogojem, da ne presega deleža dvokapne strehe in mora biti nižja od
slemena dvokapnice. Ravna in enokapna streha je dovoljena tudi na
nestanovanjskih objektih ter na vseh nezahtevnih in enostavnih objektih.
Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav
namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh. |
– fasade: klasično
ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom
ali fasadnimi ploščami ali pa je v celoti lesena fasada oziroma v
fasadnih ploščah. Ni dovoljena gradnja oziroma fasada z brunami. |
(3) Oblikovanje
objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (SS2): |
– tlorisna oblika
objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L ali T. |
– višinski gabarit:
največ P+1. Objekti so lahko podkleteni. Višinska kota pritličja mora
biti minimalno 0,20 m nad koto nivelete nove ceste. |
– streha: obvezno
ravna streha (max. 5 stopinj naklon). |
– fasade: klasično
ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom
ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane
fasade. Izjema so nestanovanjski objekti. |
(4) Oblikovanje
objektov na območju s čisto stanovanjsko dejavnostjo (SS3): |
– tlorisna oblika
objektov je podolgovata, lahko je lomljena v obliki črke L ali T. |
– višinski gabarit:
največ P+M. Višina kolenčnega zidu je lahko največ 1,60 m. Objekti so
lahko podkleteni. Višinska kota pritličja mora biti minimalno 0,20 m nad
koto nivelete nove ceste. |
– streha:
dvokapnice ali štiri oziroma več kapnice, z nakloni od 30º do 40º, s
smerjo slemena po daljši stranici objekta. Dovoljene so frčade z
dvokapno ali ravno strešico. Ravna streha na stanovanjskem objektu je
dovoljena pod pogojem, da ne presega deleža večkapne in mora biti nižja
od slemena večkapnice. Ravna in enokapna streha je dovoljena tudi na
nestanovanjskih objektih ter na vseh nezahtevnih in enostavnih objektih.
Na strehah je dopustna namestitev sončnih sprejemnikov ali drugih naprav
namenjenih zbiranju obnovljivih virov energije, ki ne smejo presegati
slemena streh. |
– fasade: klasično
ometana, obarvana v nežne odtenke. Lahko se kombinira s kamnom, lesom
ali fasadnimi ploščami, katerih delež ne sme presegati klasično ometane
fasade. |
(6) Okolico
objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje
terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod
padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.
Gradbeno inženirske objekte (cevovode, komunikacijska omrežja in
elektroenergetske vode) se izvede podzemno. |
(5) Posamezna
parcela se lahko ogradi. Ograja se postavi znotraj parcele ali na meji,
če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti je lahko
največ 1,20 m, višina medsoseske ograje pa največ 1,80 m. Ograje ob
cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi
tako, da je omogočena preglednost in ni oviran promet po javni cesti. |
(6) Spominska
obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne
zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih
tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad
pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev
na fasade ni dopustna. Pri oblikovanju pomožnih objektov se upošteva
oblika in obdelava obstoječih objektov na parceli. |
(7) Na parcelah, ki
ležijo deloma v in deloma izven območja OPPN, se naj uporabljajo
določila oblikovanja iz OPPN, od najbližje enote urejanja. |
|
IV. POGOJI IN
MERILA ZA PARCELACIJO IN VPLIVNO OBMOČJE |
|
10. člen |
(parcelacija) |
Velikost in oblika
novih zemljiških parcel, na katerih so stavbe ali se bo na njih izvajala
gradnja, je razvidna iz grafičnega prikaza: Ureditvena situacija.
Območje OPPN je v večjem delu že razparcelirano. Nova parcelacija je
praviloma pravokotna na nove ulice oziroma se prilagaja obstoječim
urejenim mejam. Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in
dovoz z javne ceste. Priključki na javno cesto morajo biti varni in
urejeni v skladu s predpisi o javnih cestah. |
Dovoljene so
združitve parcel in manjša odstopanja v največ 10% predvidene velikosti
parcele pod pogojem, da se ne ruši vzpostavljeni red gradnje. |
|
11. člen |
(vplivno območje) |
Vplivno območje
predvidenih ureditev je območje podrobnega prostorskega načrta in
koridorji priključnih vodov gospodarske javne infrastrukture, ki
potekajo v javnih prometnih površinah. |
|
V. PRIKLJUČEVANJE
NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
12. člen |
(splošni pogoji) |
(1) Gospodarska
javna infrastruktura se načrtuje v območju in izven območja občinskega
podrobnega prostorskega načrta. |
(2) Detajlni pogoji
za priključitev na načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo se
določijo v fazi izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja
posameznega objekta v skladu s pozitivnim mnenjem. |
(3) Točen potek
tras se določi na podlagi posebne projektne dokumentacije. |
(4) Gospodarska
javna infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano
kapaciteto območja občinskega podrobnega prostorskega načrta. |
|
13. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Na
severovzhodnem delu območja, izven območja OPPN, poteka obstoječa cesta
širine cca 2,80 m ki se na jugovzhodenm delu navezuje na cesto
Beltinci–Lipa. Zaradi povečanja prometa se ta obstoječa cesta razširi in
ob njej uredi pločnik. Po ureditvenem območju potekajo še interne
prometne povezave. |
(2) Čez ureditveno
območje se vzporedno z obstoječo cesto uredi nova prometna cesta s
pločnikom v smeri JV–SZ, ki se poveže z obstoječimi internimi cestnimi
povezavami. Del te ceste je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja. |
(3) Uvozi na
ureditveno območje so obstoječi. |
(4) Širina vozišča
osrednje interne ceste znaša 5,5 m, lahko tudi manj ali več, če za to
obstajajo upravičeni razlogi, utemeljeni s tehničnega, prometnega in
prostorskega vidika. |
(5) Pri umestitvi
nove ceste je potrebno upoštevati: |
– vso veljavno
zakonodajo, |
– zasaditev ob
cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja cestišča, preglednosti
ceste in priključevanja, namestitve prometne signalizacije in opreme, |
– zagotovljeno mora
biti varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu, |
– upoštevati
obstoječe in načrtovane komunalne vode, |
– preprečiti je
potrebno odtekanje površinskih padavinskih voda z utrjenih površin na
javne ceste. |
|
14. člen |
(oskrba z vodo) |
(1) Znotraj območja
OPPN in njegovem obrobju se nahajajo obstoječi javni vodovodi. V
osrednjem delu se nahaja sekundarni vodovod dimenzije PE DN 90, v
obrobju ceste na severovzhodnem robu območja OPPN pa poteka primarni
vodovod DUKTIL DN 200. |
(2) Pri dograditvi
in obnovi vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati izdelan idejni
projekt IDP – Sekundarno vodovodno omrežje v Občini Beltinci, št.
projekta 10064, september 2010, ki ga je izdelal ATRIJ Gradbeni
inženiring d.o.o. |
|
15. člen |
(odvodnja
padavinskih voda) |
(1) Padavinske vode
s streh se po mehanskem čiščenju (peskolovi) odvaja v meteorno
kanalizacijo. Lahko se zbira tudi v zbiralnikih deževnice. Zbirna
meteorna voda se odvaja v ponikovalni jarek, katerega lokacija je ob
obstoječi cesti na severovzhodu obravnavanega območja in je razvidna iz
grafične priloge. Meteorna padavinska voda se lahko eventuelno odvaja
tudi v ponikovalnice, ki pa morajo biti dimenzionirane na podlagi
hidrogeološkega poročila. |
(2) Odvajanje
padavinske vode z utrjenih površin se predvidi tako, da se v največji
možni meri zmanjša hipni s površin, kar pomeni, da se predvidi
zadrževanje (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih
utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja, se meteorne vode
odvede preko lovilcev maščob. |
(3) Meteorna voda s
cestišč in javnih utrjenih površin se odvaja preko meteorne kanalizacije
v ponikovalni jarek. |
|
16. člen |
(odvodnja fekalnih
voda) |
(1) Na območju OPPN
je delno že zgrajena fekalna kanalizacija. Novi fekalni kanali
sekundarne kanalizacije se načrtujejo v območju javnih poti. |
(2) Vsi predvideni
stanovanjski objekti na območju OPPN se morajo priključiti na predvideno
sekundarno fekalno kanalizacijo. Priključitev je možna samo za vsak
objekt posebej in samo preko kanalizacijskega jaška, ki se mora za vsak
posamezni objekt predvideti vsaj 1 m znotraj parcelne meje. |
(3) V fekalno
kanalizacijo je prepovedano odvajati padavinske odpadne vode. Eventuelne
tehnološke odpadne vode je potrebno v objektih voditi ločeno ter pred
odtokom v javno kanalizacijo prečistiti in obdelati do stopnje, ki jo
zahtevajo predpisi za priključitev na javno kanalizacijo. |
|
17. člen |
(oskrba z
električno energijo) |
(1) V skladu s
strokovno podlago Ureditev EE omrežja za stanovanjsko naselje »Za
ogradi« v Beltincih, št. 137/15-MS, maj 2015, se za napajanje območja
OPPN zgradi nova transformatorska postaja TP 20/0,4 kV Beltinci šola
nadomestna, ki se vključi v srednjenapetostno 20 kV omrežje in
nizkonapetostno 0,4 kV omrežje. Obstoječa TP 0,4 kV Beltinci šola se po
zgradnji nove TP demontira. Možno je odstopanje predvidene lokacije nove
TP zaradi kasnejše uskladitve z ostalimi komunalnimi vodi. |
(2) Na območju OPPN
potekata obstoječa daljnovoda DV 20 k d-131 Beltinci in celotni
daljnovod DV 20 Kv d-269 Beltinci šola. Zaradi izgradnje novih objektov
na območju OPPN je potrebno kablirati del daljnovoda DV 20 k d-131
Beltinci in celotni daljnovod DV 20 Kv d-269 Beltinci šola. Dokler ne bo
izvedeno kabliranje daljnovoda, v varovalnem pasu obstoječega daljnovoda
(2 x 10 m) ni dovoljena gradnja objektov, razen gradbenoinženirskih
objektov (cevovodi, ceste itd.) in nezahtevnih ter enostavnih objektov,
ki niso namenjeni bivanju. |
(3) Objekte se
priključi na električno omrežje pod pogoji, ki jih določi upravljavec v
svojem soglasju. |
(4) Pri oskrbi
objektov z energijo se upošteva vse možnosti uporabe obnovljivih virov
energije, v ta namen je na strehah objektov možna namestitev sončnih
kolektorjev. |
(5) Vse priključke
na gospodarsko javno infrastrukturo se izvede zemeljsko. Priključka
elektrike se izvede v zaščitnih ceveh. Odmiki elektrike od ostalih
zemeljskih vodov morajo znašati najmanj 60 cm, odmik med kanalizacijo in
vodovodom pa najmanj 1 m. Vertikalni odmiki med posameznimi vodi morajo
znašati najmanj 50 cm. |
|
18. člen |
(javna
razsvetljava) |
Območje občinskega
podrobnega prostorskega načrta se opremi z javno razsvetljavo v skladu s
kriteriji in predpisi glede osvetljenosti cest in ob upoštevanju
predpisov o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. |
|
19. člen |
(telekomunikacije) |
(1) Zunaj in
znotraj območja OPPN poteka zemeljsko telekomunikacijsko omrežje. Pred
pričetkom vseh del na območju urejanja je potrebno naročiti zakoličbo
zemeljskega tk omrežja ter po potrebi naročiti eventualno zaščito
oziorma prestavitev tangiranega tk omrežja. |
(2) Na območju
predvidene nove cestne povezave je v bankinah predviden tk koridor (tk
trase s tk jaški). |
(3) Za potrebe
stanovanjskih parcel se mora ob dovozni cesti projektirati enocevna
oziroma dvocevna tk kanalizacija (PVC ceci 2x fi 110 mm) z ustreznimi tk
jaški in predvidenimi tk cevmi od predvidenih tk jaškov na vsako
parcelo. Tk cev se mora zaključiti v zelenici ali pomožnem tk jašku. |
|
20. člen |
(ravnanje s
komunalnimi odpadki) |
Zbiranje, odvoz in
odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih
izvaja pristojna komunalna organizacija. Dovoljeno je zbiranje manjših
količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Pri novih objektih se predvidi zbirna mesta za odpadke tako, da niso
vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz. Zbiranje
posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in
ureja na način, kot ga predpisuje zakonodaja. |
|
VI. CELOSTNO
OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN
NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
21. člen |
(območja režimov) |
(1) V obravnavanem
območju ni objektov ali površin kulturne dediščine. Območje leži izven
območij varstva narave. Posebni ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine
in varstva narave niso predvideni. |
(2) Obravnavano
območje leži izven poplavnih in drugih ogroženih območij. |
|
22. člen |
(varovanje
podzemnih voda) |
(1) Za vsako rabo
vodnega vira (podtalnica, geotermalni vir, javni vodovod), ki presega
meje splošne rabe (ogrevanje, zalivanje, tehnološka voda ...) je treba
pridobiti vodno pravico na podlagi vodovodnega dovoljenja ali koncestije
v skladu z določbami ZV-1. |
(2) v skladu s 150.
členom ZV-1 se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno
vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. |
|
23. člen |
(požarna varnost) |
(1) Požarno varstvo
vseh objektov na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta mora
biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. |
(2) Do vseh
objektov mora biti omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do
objektov. Delovne površine za intervencijska vozila se zagotovijo na
prometnih površinah in manipulativnih površinah ob objektih. |
(3) Na območju
občinskega podrobnega prostorskega načrta se zgradi hidrantno omrežje z
nadzemnimi hidranti, ki mora zagotavljati zadostne količine požarne
vode. |
(4) Zaščita pred
širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti
požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se
izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru
eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega
materiala. |
(5) Izpolnjevanje
bistvenih zahtev varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte
se dokazuje v elaboratu Zasnova požarne varnosti, za požarno zahtevne
objekte pa v elaboratu Študija požarne varnosti, razen če sprememba
predpisov s tega področja zahteva drugače. |
|
VII. POGOJI GLEDE
VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI |
|
24. člen |
(varovanje zdravja) |
(1) Lega in
velikost objektov mora zagotavljati, da bo za bivalne objekte in
objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, celoletna osončenost
bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno. Z vgradnjo sodobnih materialov
mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo
stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski
enoti. |
(2) Pri vseh
posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z
agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo prekomerne emisije v zrak, se
upošteva vse predpise, ki urejajo varstvo zraka. |
(3) Na podlagi
predpisov o hrupu v naravnem in življenjskem okolju in predpisov o
ocenjevanju hrupa v okolju se območje uvrsti v območje III. stopnje
varstva pred hrupom. Pri gradnji in obratovanju načrtovanih objektov in
vseh ostalih ureditev je treba upoštevati predpisane ravni hrupa, ki ne
smejo biti prekoračene. |
|
25. člen |
(tehnični pogoji
gradnje objektov) |
(1) Pri gradnji in
prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni
parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno
razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja javne
gospodarske infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov pa zmanjšati
stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se
uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije, izraba
padavinske vode, izraba geotermalne vode, skupni energetsko varčni
sistemi). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene. |
(2) Pri
projektiranju objektov in visokih naprav se upošteva, da je območje
občine v območju VII. stopnje potresne varnosti po MCS lestvici oziroma
v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g]. |
|
VIII. ODSTOPANJA |
|
26. člen |
(odstopanja) |
(1) Odstopanja v
namembnosti območja niso dopustna. |
(2) Dopustna so
odstopanja od poteka načrtovanih tras, objektov in priključkov na
gospodarsko javno infrastrukturo oziroma tehničnih rešitev prometne,
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v
fazi priprave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali med
gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč,
ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske,
hidrološke, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih
razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z
rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci
urejanja prostora, v katerih delovno področje spadajo odstopanja. |
(3) Pri posegih v
obstoječe objekte (rekonstrukcija, dozidava, pridobitev gradbenega
dovoljenja – legalizacija) zgrajenih pred sprejetjem tega odloka se
lahko ohranijo obstoječi nakloni strehe, odmiki in višine. |
|
IX. ETAPNOST |
|
27. člen |
(etapnost) |
(1) Pred začetkom
gradenj zahtevnih in manj zahtevnih na območju OPPN je potrebno v skladu
s pogoji tega odloka, izvesti parcelacijo v celoti ali fazno. Časovna
izvedba parcelacije in gradnje, kakor tudi zaporedje izvedbe posamezne
etape, je odvisna od izkazanega interesa investitorjev. |
(2) Pred začetkom
gradnje zahtevnih oziroma manj zahtevnih objektov je potrebno izvesti
ponikovalni jarek za meteorne vode, razen če je možna izvedba
ponikovalnice, locirane na zemljišču investitorja pod pogoji 15. člena
tega odloka. |
|
X. POSEBNI POGOJI |
|
28. člen |
(posebni pogoji) |
Prostorski
izvedbeni pogoji za ureditev v kompleksu so podlaga za izdajo dovoljenj
za gradnjo. Pri načrtovanju objektov in ureditev in pri izvajanju del je
treba upoštevati tudi vse pogoje iz smernic pristojnih organov in
organizacij pridobljenih k podrobnemu prostorskemu načrtu. |
|
XI. KONČNA DOLOČILA |
|
29. člen |
(hramba in vpogled) |
Občinski podrobni
prostorski načrt se hrani in je na vpogled javnosti pri pristojnem
občinskem organu za urejanje prostora Občine Beltinci. |
|
30. člen |
(veljavnost) |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št.
032-01/2015-10-94/VI |
Beltinci, dne 22.
oktobra 2015 |
|
Župan |
Občine Beltinci |
Milan Kerman l.r. |
|