Na podlagi 32., 33.
in 34. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. in 79.
člena
Zakona o javno-zasebnem partnerstvu
(Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena
Statuta Občine Kostanjevica na Krki
(Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popravek) je Občinski svet Občine
Kostanjevica na Krki na 31. redni seji dne 20. 4. 2010 sprejel |
O D L O K |
o koncesiji za
opravljanje določenih lokalnih gospodarskih javnih služb v Občini
Kostanjevica na Krki |
1. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet
koncesijskega akta) |
(1) Odlok o koncesiji
za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb predstavlja
koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev
koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih
koncesij za naslednje lokalne gospodarske javne službe: |
1. oskrba s pitno
vodo; |
2. odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda; |
3. zbiranje in prevoz
komunalnih odpadkov; |
4. vzdrževanje
občinskih javnih cest; |
5. urejanje in
čiščenje javnih površin; |
6. urejanje in
vzdrževanje pokopališč ter pogrebne storitve; |
7. javna
razsvetljava, izobešanje zastav in okraševanje v naseljih. |
(2) Odlok se sprejema
na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom zakona o gospodarskih
javnih službah |
2. člen |
(definicije) |
Poleg pomenov,
določenih v zakonu, odlokih o načinu izvajanja gospodarske javne službe
ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
|
– gospodarska javna
služba oziroma javna služba: je ena ali več obveznih oziroma izbirnih
lokalnih gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka; |
– koncedent: je
Občina Kostanjevica na Krki; |
– koncesija: je
koncesija za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega
odloka; |
– koncesionar: je
fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarske javne službe iz 1. člena
tega odloka na podlagi koncesije. |
3. člen |
(enotnost
koncesijskega razmerja) |
(1) V Občini
Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju: občina) se dejavnosti iz 1. člena
izvajajo s podelitvijo koncesije pravni osebi. Koncesije gospodarskih
javnih služb sestavljajo eno koncesijsko razmerje. |
(2) Koncesijsko
razmerje nastane in preneha le hkrati za vse gospodarske javne službe,
razen v primeru iz druge alineje prvega odstavka 51. člena tega odloka
(odvzem). |
2. DEJAVNOSTI, KI SO
PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE |
4. člen |
(vsebina gospodarskih
javnih služb) |
(1) Gospodarska javna
služba »oskrba s pitno vodo« obsega zajemanje, črpanje in druge oblike
pridobivanja vode, njeno čiščenje in dovajanje gospodinjstvom in drugim
uporabnikom preko javnega vodovodnega omrežja oziroma sistemov za javno
oskrbo z vodo, organizacijo prevoza pitne vode na območja, ki niso
opremljena z ustreznim vodovodnim omrežjem, dolgoročno, srednjeročno in
kratkoročno načrtovanje pridobivanja vodnih virov in rekonstrukcije ter
širitve vodovodnega omrežja po celotnem območju občine oziroma po
uskladitvi s sosednjimi občinami tudi na širšem območju, opremljanje
naselij s požarno vodo v okviru sanitarno tehničnih možnosti, z
vzdrževanjem ustreznih objektov in naprav, izvajanje vzdrževalnih del v
javno korist na javnem vodovodnem omrežju, vzdrževanje delov priključkov
stavb na sekundarni vodovod, ki niso daljši od 50 m, vodenje evidenc v
skladu z veljavno zakonodajo ter ostale storitve, ki sodijo skladno z
zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi
predpisi v okvir javne službe. |
(2) Gospodarska javna
služba »odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda« za naselja
in dele naselja ki so opremljeni z javno kanalizacijo obsega vzdrževanje
in čiščenje objektov javne kanalizacije, odvajanje in čiščenje komunalne
in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in
javnih površin, prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter
obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo najmanj
enkrat na štiri leta in prve meritve in obratovalni monitoring za male
komunalne čistilne naprave. Za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno
zaokroženo skupino stavb zunaj naselja pa obsega redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni
čistilni napravi, prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri
uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene
obratovanja male komunalne čistilne naprave v skladu s predpisom, ki
določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav in izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s
predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih
komunalnih čistilnih naprav. Javna služba obsega tudi odvajanje in
čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s
površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se
odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov
javne kanalizacije ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni,
odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi predpisi v
okvir javne službe. |
(3) Gospodarska javna
služba »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« obsega prevzemanje
mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih in v zbirnem centru ter
zagotavljanje obdelave, predelave in odstranjevanja teh odpadkov,
prevzemanje ločenih frakcij na prevzemnih mestih ločenih frakcij, v
zbiralnicah ločenih frakcij in zbirnem centru ter zagotavljanje obdelave
in predelave teh odpadkov, prevzemanje kosovnih odpadkov na prevzemnih
mestih in v zbirnem centru ter zagotavljanje obdelave, predelave in
odstranjevanja teh odpadkov, prevzemanje nevarnih frakcij s premično
zbiralnico nevarnih frakcij in v zbiralnici nevarnih frakcij ter
zagotavljanje obdelave, predelave in odstranjevanja teh odpadkov,
izvajanje storitev ravnanja s komunalnimi odpadki v zbirnem centru,
vodenje evidenc o odpadkih in o ravnanju z njimi, redno in pravočasno
obveščanje o posameznih aktivnostih opravljanja javne službe na krajevno
običajen način, izvajanje vseh potrebnih aktivnosti za preprečevanje
nastajanja in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter ostale storitve, ki
sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne
službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe. |
(4) Gospodarski javni
službi »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje
javnih površin« obsegata razvoj, načrtovanje in pospeševanje javnih
služb, investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in
napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe, redno vzdrževanje
objektov in naprav, vzdrževanje prometnih površin, bankin,
odvodnjavanja, brežin, prometne signalizacije in opreme, cestnih naprav
in ureditev, čiščenje javnih površin, zimsko službo ter ostale storitve,
ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne
službe, in drugimi predpisi v okvir javne službe. |
(5) Gospodarska javna
služba »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in »izvajanje pogrebnih
storitev« obsega upravljanje pokopališč, njihovo vzdrževanje in
čiščenje, vodenje pokopaliških katastrov, oddajanje grobnih prostorov v
najem, organizacijo pogrebov in pogrebnih svečanosti, prevoze
pokojnikov, dežurno pogrebno službo, kar stranki razumeta kot izvajanje
dela v stalni pripravljenosti ter ostale storitve, ki sodijo skladno z
zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in drugimi
predpisi v okvir javne službe. |
(6) Gospodarska javna
služba »vzdrževanje javne razsvetljave, izobešanje zastav in okraševanje
v naseljih« obsega vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne
razsvetljave in drugih objektov javne službe oziroma strokovni nadzor
nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje
v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne
razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, ki sodijo
skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe, in
drugimi predpisi v okvir javne službe. |
3. SPLOŠNI POGOJI ZA
IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE
IZVAJANJA |
5. člen |
(koncesionarjev
pravni monopol) |
(1) Koncesionar ima
na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine: |
– izključno oziroma
posebno pravico opravljati gospodarske javne službe iz 1. člena tega
odloka, |
– izključno oziroma
posebno pravico vzdrževanja občinskih cest, drugih javnih površin in
infrastrukture javne razsvetljave ter upravljanja in vzdrževanja druge
komunalne infrastrukture, |
– dolžnost
zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in
kvalitetno opravljanje gospodarskih javnih služb, v skladu s predpisi in
v javnem interesu. |
(2) Koncesionar, ki
ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora
dejavnosti opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po
pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarskih javnih
služb na celotnem območju občine. |
(3) V izjemnih
primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta (občinskega sveta),
sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v
okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarskih
javnih služb na območju občine. |
6. člen |
(pogoji izvajanja
gospodarskih javnih služb) |
Pogoji izvajanja
gospodarskih javnih služb, ki so predmet te koncesije so določeni v
odlokih o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in v tem odloku. |
7. člen |
(oskrba s pitno vodo) |
(1) Uporabniki
gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« so gospodinjstva oziroma
fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe.
|
(2) Gospodarska javna
služba »oskrba s pitno vodo« se izvaja na celotnem območju občine. Na
območju, kjer je zgrajeno, se gradi ali rekonstruira javno vodovodno
omrežje, je priključitev objektov na to omrežje – ob izpolnjevanju
predpisanih pogojev – pravica in obveznost uporabnika. Uporabniku, ki
ima možnost priključitve na javno vodovodno omrežje, pa se na ta sistem
ne želi priključiti, lahko izvajalec javnega sistema za oskrbo s pitno
vodo iz javnega vodovodnega omrežja (koncesionar) dobavlja vodo z
organizacijo prevoza pitne vode z avtomobilskimi cisternami ali na druge
ustrezne načine, pod tržnimi pogoji. Uporabnikom pitne vode, ki imajo
stalno prebivališče in dejansko živijo na območjih, ki niso opremljena z
javnim vodovodnim omrežjem ali so s tem opremljena, pa naravni viri
trajno ali v določenih obdobjih ne omogočajo zadostne oskrbe
prebivalstva ali kjer javno vodovodno omrežje zaradi objektivnih
razlogov ne omogoča zadostne oskrbe, zagotavlja oskrbo z vodo
koncesionar z organizacijo prevoza pitne vode z avtomobilskimi
cisternami ali na druge ustrezne načine. |
8. člen |
(odvajanje in
čiščenje odpadnih in padavinskih voda) |
(1) Uporabniki
gospodarske javne službe »odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih
voda« so gospodinjstva in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne
oskrbe, oziroma vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali
posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska
voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali greznice. |
(2) Gospodarska javna
služba »odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda« se izvaja na
celotnem območju občine. Na območju, kjer se zgradi javna kanalizacija
je obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v dvanajstih
mesecih po tem, ko je javna kanalizacija zgrajena. Ne glede na takšno
določilo priključitev na javno kanalizacijsko omrežje ni obvezna, ko bi
bile tehnične rešitve, ki bi le-to omogočile, nesorazmerno drage. V tem
primeru je uporabnik odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode
dolžan urediti z izgradnjo nepretočne greznice oziroma male čistilne
naprave, skladno s predpisi. Koncesionar je dolžan dopustiti
priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to
dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve na javno
kanalizacijo. |
9. člen |
(zbiranje in prevoz
komunalnih odpadkov) |
(1) Uporabniki
gospodarske javne službe »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« so
povzročitelji odpadkov, to je vsaka oseba, katere delovanje ali
dejavnost na območju občine povzroča nastajanje odpadkov (izvirni
povzročitelj odpadkov), in vsaka oseba ki na območju občine opravlja
postopke, ki spreminjajo lastnosti ali sestavo teh odpadkov.
|
(2) Gospodarska javna
služba »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« se izvaja na celotnem
območju občine. Uporaba storitev javne službe je za povzročitelje
odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa odlok, ki ureja ravnanje s
komunalnimi odpadki. |
10. člen |
(vzdrževanje
občinskih javnih cest in urejanje in čiščenje javnih površin) |
(1) Uporabniki
gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in
»urejanje in čiščenje javnih površin« so opredeljeni v odloku, ki ureja
navedeni javni službi. |
(2) Gospodarski javni
službi »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje
javnih površin« se izvajata na celotnem območju občine. |
11. člen |
(pogrebne storitve
ter urejanje in vzdrževanje pokopališč) |
(1) Uporabniki
»pogrebnih storitev« so praviloma tiste fizične ali pravne osebe, ki
naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve. Uporabniki
storitev »urejanja in vzdrževanja pokopališč« so predvsem najemniki
grobnih prostorov. |
(2) Gospodarski javni
službi »pogrebnih storitev« ter »urejanja in vzdrževanja pokopališč« se
izvajata na celotnem območju občine, zlasti pa na pokopališčih,
določenih v odloku, ki ureja pokopališča ter izvajanje pogrebnih
storitev. |
(3) Gospodarska javna
služba se izvaja skladno s predpisi, na krajevno običajen način, z
dostojanstvom in spoštovanjem do umrlih. |
12. člen |
(vzdrževanje javne
razsvetljave, izobešanje zastav in okraševanje v naseljih) |
(1) Uporabniki
storitev gospodarske javne službe »vzdrževanje javne razsvetljave,
izobešanje zastav in okraševanje v naseljih« so vsi uporabniki javnih
površin v občini. |
(2) Gospodarska javna
služba se izvaja v naseljih na celotnem območju občine. |
(3) Gospodarska javna
služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način. |
13. člen |
(uporaba javnih
dobrin) |
(1) Storitve
gospodarske javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod
enakimi pogoji. |
(2) Uporaba storitev
gospodarskih javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi
o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb (5. člen ZGJS), za
uporabnike obvezna. |
14. člen |
(oddaja pravnih
poslov tretjim osebam) |
(1) Pri oddaji
pravnih poslov tretjim osebah mora koncesionar ravnati skladno z načelom
nediskriminatornosti na podlagi nacionalnosti. |
(2) Koncesionar mora
pri naročilih na infrastrukturnem področju (oskrba s pitno vodo,
odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda …) in pri
oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil
(subvencionirana gradnja …) tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim
zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil. |
4. RAZMERJA
KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA |
15. člen |
(pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov) |
(1) Razmerja
koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti
koncesionarja, koncedenta in uporabnikov. |
(2) Pravice in
dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z
gospodarskimi javnimi službami, ki so predmet tega koncesijskega akta,
so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb. |
16. člen |
(dolžnosti
koncesionarja) |
Dolžnosti
koncesionarja so predvsem: |
– izvajati koncesijo
s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in
koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano
oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarskih
javnih služb, v skladu s predpisi in v javnem interesu; |
– upoštevati
tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z
izvajanjem gospodarskih javnih služb; |
– nemoteno
zagotavljati storitve dejavnosti, ki so predmet tega koncesijskega akta,
|
– kot dober
gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte,
naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti; |
– vzdrževati objekte
in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja
trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
– po izgradnji
prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, če ni
vnaprej skladno s predpisi drugače določeno; |
– sklepati pogodbe za
uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet
koncesije ali v povezavi z njo; |
– skrbeti za tekoče
obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarskih javnih
služb; |
– oblikovati predloge
cen oziroma sprememb tarife storitev; |
– obračunavati
pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
|
– pripravljati
projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
|
– vodenje evidenc in
katastrov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami, usklajenih z
občinskimi evidencami; |
– ažurno in strokovno
voditi poslovne knjige; |
– pripraviti ustrezne
poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane gospodarskih javnih
služb, devetmesečna in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije
stroškov in prihodkov dejavnosti; |
– poročati koncedentu
o izvajanju koncesije; |
– v prvotno stanje
povrniti nepremičnine na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga
dela; |
– omogočati nemoten
nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in |
– obveščati druge
pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah. |
17. člen |
(dolžnosti
koncedenta) |
Dolžnosti koncedenta
so zlasti: |
– da zagotavlja
izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu
izvajanja gospodarskih javnih služb in s tem odlokom ter v skladu s
pogoji, ki so navedeni v tem odloku; |
– da zagotavlja
takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju
možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje
objektov in naprav koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega
obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost; |
– da zagotovi
sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev
gospodarskih javnih služb; |
– da zagotovi
sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med
dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarskih javnih služb na
področju občine; |
– pisno obveščanje
koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov. |
18. člen |
(pravice in dolžnosti
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
od koncesionarja zlasti pravico: |
– do trajnega,
rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja; |
– pravico do enake
obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev in |
– pravico do
zagotovljenih cen storitev; |
– uporabljati
storitve gospodarskih javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s
tem odlokom in z drugimi predpisi; |
– zahtevati vse
obvezne in neobvezne storitve gospodarskih javnih služb; |
– vpogleda v evidence
– kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se
nanašajo nanj. |
(2) Uporabnik
storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem
gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni,
da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom. |
19. člen |
(dolžnosti
uporabnikov) |
(1) Uporabniki imajo
do koncesionarja zlasti dolžnost: |
– upoštevati navodila
koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarskih
javnih služb; |
– pripraviti neoviran
dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve
gospodarskih javnih služb; |
– redno plačevati
storitve v skladu z veljavnimi tarifami; |
– prijaviti vsa
dejstva, pomembna za izvajanje gospodarskih javnih služb oziroma
sporočiti koncesionarju vsako spremembo; |
– nuditi
koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in obveznih zbirk
podatkov. |
(2) Če uporabnik
storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev
gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje
prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače
ne omogoči izvajanja gospodarske javne službe, je koncesionar o tem
dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
|
(3) Inšpektor iz
prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku
storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev
gospodarske javne službe. |
5. POGOJI, KI JIH
MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR |
20. člen |
(status
koncesionarja) |
(1) Koncesionar je
lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda
skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz
katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza,
da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili
pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko
pogodbo. |
(2) Vsaka oseba lahko
vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista
oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi. |
21. člen |
(dokazovanje
izpolnjevanja pogojev) |
(1) V prijavi za
pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati
da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z
veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora
poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s
koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet stečajni ali
likvidacijski postopek …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma
mora predložiti listine: |
1. da je registriran
oziroma, da izpolnjuje pogoje za opravljanje gospodarske javne službe
(registracijo podjetja, obrtno dovoljenje …); |
2. da lahko s polnim
delovnim časom na gospodarski javni službi zaposli osebo z najmanj VII.
stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz
upravnega postopka; |
3. da razpolaga z
zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami,
usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za
njeno izvajanje na celotnem območju občine, od tega najmanj eno osebo s
strokovno izobrazbo VI. ali višje stopnje in vsaj tremi leti delovnih
izkušenj pri izvajanju dejavnosti, ki je predmet koncesije; |
4. da razpolaga z
zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo in da
razpolaga z ustreznim poslovnim prostorom, s katerim zagotavlja nemoteno
opravljanje dejavnosti; |
5. da je sposoben
samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske
javne službe; |
6. da je sposoben
zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju
tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju
krajevnih običajev; |
7. da zagotavlja
interventno izvajanje gospodarske javne službe ob vsakem času;
|
8. da je usposobljen
za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami
za njegovo vodenje; |
9. da predloži
elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela,
strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra,
finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže
izpolnjevanje pogojev iz druge do osme alinee; |
10. da se obveže
zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti
utegne povzročiti državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno
predpogodbo); |
11. da predloži
program oskrbe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske
vode skladen s 17. členom Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru
obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07);
|
12. da izpolnjuje
druge pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim
zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil. |
(2) Če je koncesionar
pravna oseba, mora imeti najmanj 500.000,00 eurov osnovnega kapitala in
najmanj 2 mio eurov celotnega lastnega kapitala. |
(3) Koncesionar mora
izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih
določajo drugi predpisi. |
6. JAVNA POOBLASTILA |
22. člen |
(vodenje katastra
gospodarskih javnih služb) |
(1) Vodenje katastra
gospodarskih javnih služb je sestavni del gospodarske javne službe, če
koncesionar nima že skladno z odloki, ki urejajo posamezno javno službo,
javnega pooblastila za njegovo vodenje. |
(2) Uskladitev
obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna
razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih
katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja
koncesijska pogodba. |
(3) Katastri
posameznih javnih služb z vsemi zbirkami podatkov so last Občine
Kostanjevica na Krki in se vodijo skladno s predpisi, ki urejajo vodenje
zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s
standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in jih je
dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati
koncedentu. |
(4) Katastri morajo
biti vodeni ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega
odloka, pa jih mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in kolikor z
odloki o načinu izvajanja posamezne gospodarske javne službe ni določen
drugačen rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe. |
23. člen |
(druga javna
pooblastila) |
(1) Pri izvajanju
gospodarske javne službe »Oskrba s pitno vodo« ima koncesionar javno
pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po odloku, ki ureja izvajanje
navedene javne službe, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z
veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
Koncesionar na podlagi posebnega pooblastila župana vodi pripravljalna
dela za vse investicijske posege v javno vodovodno omrežje, ki ga
upravlja. Kolikor to ni v nasprotju z zakonom, ima koncesionar javno
pooblastilo tudi za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje
soglasij, in sicer k prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma
drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, k začasnemu
priključku, za priključitev na javno vodovodno omrežje, za posege v
prostor, kjer poteka javno vodovodno omrežje, za posege v obstoječe in
predvidene varovalne pasove vodnih virov, ki jih uporablja, ter v drugih
primerih, določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke
izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. Koncesionar
sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije,
če je tako določeno s predpisi. |
(2) Pri izvajanju
gospodarske javne službe »Odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih
voda« ima koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po
odloku, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne
vode, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi
predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti. Koncesionar na
podlagi posebnega pooblastila župana vodi vsa dela za vse investicijske
posege v javni kanalizacijski sistem, ki ga upravlja. Kolikor to ni v
nasprotju z zakonom, ima koncesionar javno pooblastilo tudi za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, in sicer: k
prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku
izdaje gradbenega dovoljenja, za priključitev na javno kanalizacijsko
omrežje, za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje,
za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči ter v drugih primerih,
določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati
tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. Koncesionar sodeluje pri
tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije, če je tako
določeno s predpisi. |
(3) Pri izvajanju
gospodarske javne službe »Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« ima
koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po odloku, ki
ureja ravnanje s komunalnimi odpadki, razen za tiste evidence, za
katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni
drugi subjekti. Izvajalec ima glede na potrebe izvajanja javne službe in
glede na infrastrukturo, ki jo opredeljuje odlok o ravnanju s
komunalnimi odpadki, tudi javno pooblastilo za predpisovanje projektnih
pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom, in
sicer: k prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v
postopku izdaje gradbenega dovoljenja; v drugih primerih določenih z
zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne
strokovne pogoje ali mnenje. |
(4) Kolikor takšno
pooblastilo nanj prenese pristojni občinski organ, ima pri izvajanju
gospodarskih javnih služb »vzdrževanje občinskih javnih cest« in
»urejanje in čiščenje javnih površin« koncesionar javno pooblastilo tudi
za določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v
prostor in okolje, ki zadevajo površine, ki jih vzdržuje izvajalec.
Naloge pristojnega organa, ki se lahko na predlog pristojnega organa s
pooblastilom občinskega sveta in v skladu z zakonom v obliki posebnega
odloka, delno ali v celoti prenesejo na izvajalce rednega vzdrževanja
občinskih cest, so: vodenje predpisanih evidenc o občinskih cestah in
zagotavljanje podatkov za potrebe izračuna zagotovljene porabe občine in
vodenja združene evidence o javnih cestah (baza cestnih podatkov oziroma
kataster cest, s katastrom prometne signalizacije); izdelava strokovnih
podlag za načrtovanje razvoja in vzdrževanja občinskih cest in izdelavo
osnutkov teh planov; izvajanje postopkov za oddajanje del na občinskih
cestah, za katere je predpisana izbira izvajalca na podlagi predpisov o
javnih naročilih; vodenje in izkoriščanje občinskih cest in objektov na
njih ter v zvezi z izbiro najugodnejšega ponudnika; vodenje postopkov za
določitev mej javne ceste; organiziranje štetja prometa na občinskih
cestah in obdelava zbranih podatkov; spremljanje prometnih tokov na
občinskih cestah in priprava predlogov sprememb njihove prometne
ureditve in prometne ureditve na državnih cestah, ki potekajo po območju
občine; naloge v zvezi z obveščanjem javnosti o stanju občinskih cest in
prometa na njih; izdajanje dovoljenj in soglasij, določenih z ukrepi za
varstvo občinskih cest in za zavarovanje prometa na njih. |
(5) Pri izvajanju
gospodarske javne službe »urejanje in vzdrževanje pokopališč« in
»izvajanje pogrebnih storitev« ima koncesionar javno pooblastilo, da po
predhodnem soglasju župana sprejme splošne pogoje poslovanja v zvezi z
izvajanjem gospodarske javne službe. |
(6) Pri izvajanju
gospodarske javne službe »vzdrževanje javne razsvetljave, izobešanje
zastav in okraševanje v naseljih« ima koncesionar javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v
nasprotju z zakonom, in sicer: k prostorskih aktom, k projektnim
rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja; v
drugih primerih določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo
stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. |
7. VIRI FINANCIRANJA
IN DRUGA POSLOVNOFINANČNA DOLOČILA |
24. člen |
(viri financiranja) |
(1) Gospodarska javna
služba »oskrba s pitno vodo« se financira s ceno vode, plačilom stroškov
za priključitev na javno vodovodno omrežje, drugimi storitvami javne
službe, predpisanimi taksami, iz proračunov ter z drugimi viri, v skladu
z odločitvami občine. Proračunsko financiranje javne službe se razmeji
med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon. Cena vode
je izražena v € za porabljeni m3 vode. Cena vode se oblikujejo skladno z
veljavno zakonodajo. |
(2) Gospodarska javna
služba »odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda« se financira
iz plačil uporabnikov za storitve javne službe, plačila stroškov za
priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, drugih plačil uporabnikov
za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil (stroški
projektnih pogojev, soglasij …), sredstev občinskega proračuna, sredstev
državnega proračuna in državnih skladov ter drugih sredstev, namenjenih
za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih,
komunalnih in padavinskih voda. Plačila uporabnikov za storitve javne
službe so izražena v evrih za porabljeni kubični meter vode, cene pa se
oblikujejo skladno z veljavno zakonodajo. |
(3) Gospodarska javna
služba »zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov« se financira iz plačil
uporabnikov storitev javne službe (plačil pogodbenih povzročiteljev,
smetarine, ki jo plačujejo drugi povzročitelji in pristojbine za
neposredno odlaganje odpadkov na odlagališču), od prodaje frakcij,
sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, iz proračuna občine, iz
dotacij, donacij in subvencij ter sredstev EU, pridobljenih iz
strukturnih in drugih skladov ter iz drugih virov. Cena pa je lahko
izražena v m3 ali v kg. |
(4) Gospodarski javni
službi »vzdrževanje občinskih javnih cest« in »urejanje in čiščenje
javnih površin« se financirata iz proračuna občine v skladu z letnim
planom teh služb. Vsi prihodki javnih služb so prihodki občinskega
proračuna. |
(5) Pogrebne storitve
se financirajo iz plačil za storitve, ki jih izvajalec zaračunava
uporabnikom v skladu z veljavno tarifo v svojem imenu in za svoj račun.
Pogrebne storitve se lahko financirajo tudi na druge načine, če je tako
določeno z odlokom. Urejanje in vzdrževanje pokopališč se financira iz
plačil za pridobitev grobnih prostorov, najemnin za grobne prostore,
proračuna in drugih virov. Plačila za pridobitev grobnih prostorov in
plačila ter najemnine so prihodek izvajalca in so diferencirane po
vrstah in velikosti grobnih prostorov. |
(6) Gospodarska javna
služba »javna razsvetljava, izobešanje zastav in okraševanje v naseljih«
se financira iz proračuna in drugih virov. Plačila koncedenta morajo
biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma odvisna od
količine in kakovosti storitev, pri čemer višina plačil ne sme biti
fiksna. |
(7) Način
pridobivanja finančnih virov se uredi s koncesijsko pogodbo. |
25. člen |
(izhodiščne tarife in
njihovo spreminjanje) |
(1) Izhodiščne tarife
in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu
koncesije, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani
okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
|
(2) O spreminjanju
tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve,
ki jo pripravi koncesionar in je utemeljena na objektivni podlagi
(spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z
morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom
o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene javne
službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev,
vlaganja, sprememb standardov in tehnologije. |
(3) Koncesionar je
dolžan pripravljeni predlog tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan
pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu.
Koncesionar mora dati koncedentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so
potrebni za določitev tarife. |
26. člen |
(koncesijska dajatev) |
(1) Koncesionar
plačuje koncedentu odškodnino za izvajanje gospodarskih javnih služb
(koncesijsko dajatev), če je tako določeno na podlagi javnega razpisa.
|
(2) Koncesijska
dajatev se določa v obliki deleža od neto fakturirane vrednosti plačil
za storitve gospodarskih javnih služb, plačuje pa se za gospodarske
javne službe, določene na podlagi javnega razpisa v koncesijski pogodbi.
|
(3) Koncesijsko
dajatev, če je določena, mora koncesionar plačevati periodično
(trimesečno z enomesečnim zamikom) z enoletnim končnim obračunom,
najkasneje do 31. 3. naslednjega leta. |
27. člen |
(zavarovanje
odgovornosti) |
(1) Za izvajanje
gospodarskih javnih služb je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v
skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v
zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem
zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Kostanjevica na
Krki, uporabnikom ali tretjim osebam. |
(2) Koncesionar je
pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne
odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z
zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino
enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu –
zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali
nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri
opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe
povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam).
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v
korist občine. |
28. člen |
(ločeno
računovodstvo) |
Koncesionar lahko v
času trajanja koncesije opravlja dejavnosti, za katere je sklenil
koncesijsko pogodbo, tudi izven obsega določenega v tej pogodbi ali tudi
druge dejavnosti, pri čemer mora zagotoviti ločeno evidentiranje
različnih dejavnosti (ločeno za vsako koncesijo posebej in za druge
dejavnosti) skladno z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in
ločenem evidentiranju različnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 53/07 in
65/08) ali drugim zakonom, ki ureja ta vprašanja, in predpisi, izdanimi
za izvrševanje takega zakona. Smiselno enako tudi v primeru, ko
koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju
drugih lokalnih skupnosti. |
8. JAVNI RAZPIS |
29. člen |
(oblika in postopek
javnega razpisa) |
(1) Koncesionarja za
izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim
razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan. |
(2) Javni razpis se
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in v Uradnem listu EU ter
vsebuje zlasti naslednje: |
1. navedbo in sedež
koncedenta, |
2. podatke o objavi
koncesijskega akta, |
3. predmet in območje
koncesije, ki se podeli na javnem razpisu, |
4. začetek in čas
trajanja koncesije, |
5. postopek izbire
koncesionarja, |
6. merila za izbor
koncesionarja, |
7. način dokazovanja
izpolnjevanja pogojev za opravljanje gospodarske javne službe,
|
8. druge obvezne
sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane,
ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
|
9. način zavarovanja
resnosti prijave, |
10. kraj, čas in
plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije, |
11. kraj in rok za
predložitev prijav, |
12. naslov, prostor,
datum in uro javnega odpiranja prijav, |
13. rok za izbiro
koncesionarja, |
14. rok, v katerem
bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa, |
15. odgovorne osebe
za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom, |
16. druge podatke,
potrebne za izvedbo javnega razpisa. |
(3) Župan lahko v
javnem razpisu poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena, objavi
tudi druge podatke; druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon
ali na njegovi podlagi izdani predpis. |
(4) Župan pripravi
razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini
razpisa. |
(5) Javni partner
mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v
razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
|
(6) V razpisni
dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili
kandidatu izdelati popolno prijavo. |
(7) Javni razpis se
lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred objavo v Uradnem
listu Republike Slovenije in Uradnem listu EU. |
30. člen |
(razpisni pogoji) |
Župan s sklepom o
javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja
pogojev iz 21. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda
...). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti
dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za
koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom. |
31. člen |
(merila za izbor
koncesionarja) |
(1) Merila za izbor
koncesionarja so: |
– tehnična
usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe; |
– kadrovska
usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje gospodarske
javne službe (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja), ki
presegajo minimalne zahteve javne službe; |
– dosedanje pozitivne
reference na področju izvajanja razpisanih gospodarskih javnih služb;
|
– celovitost
ponujenega izvajanja gospodarskih javnih služb v okviru iste pravne
osebe; |
– pričetek izvajanja
gospodarskih javnih služb skladno z odloki, ki urejajo opravljanje
dejavnosti iz 1. člena. |
(2) Merila, po
katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni
dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter
navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj
pomembnega. V odvisnosti od posameznega merila se prijava vrednoti po
posamezni gospodarski javni službi in skupno za vse gospodarske javne
službe. |
9. ORGAN, KI OPRAVI
IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
32. člen |
(uspešnost javnega
razpisa) |
(1) Javni razpis je
uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
|
(2) Prijava je
popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke. |
(3) Če koncedent ne
pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
|
(4) Javni razpis se
ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki
je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena
koncesijska pogodba. |
33. člen |
(izbira
koncesionarja) |
(1) V postopku
vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna
pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno
s postavljenimi merili za izbor koncesionarja. |
(2) Odpiranje prijav,
njihovo strokovno presojo prijav ter mnenje o najugodnejšem ponudniku
opravi strokovna komisija, ki jo imenuje predstojnik občinske uprave.
Član strokovne komisije ne sme biti poslovno ali sorodstveno povezan s
ponudniki ali z zaposlenimi pri ponudnikih, kar morajo pisno potrditi.
Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo
izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s
ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana
strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
|
(3) Po končanem
odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali
izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju
komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo
razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera
izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je
nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija
posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi
postopek izbire koncesionarja. |
(4) Občinska uprava v
imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
|
(5) Koncedent izbere
enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (20. člen). Izbira
koncesionarjev po posameznih sklopih (gospodarskih javnih službah) ni
možna. |
(6) Odločba o izboru
koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od njene dokončnosti ne
pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani
koncesionarja. |
34. člen |
(sklenitev
koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesionar
pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo
koncesijske pogodbe. |
(2) Za vse dejavnosti
iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem ali pravno osebo iz
33. člena tega odloka sklene ena koncesijska pogodba. |
(3) Najkasneje 14 dni
po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju
v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14
dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh
pogodbenih strank. |
(4) Koncesijsko
pogodbo v imenu koncedenta sklene župan. |
(5) Koncesijska
pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za
katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob
izteku roka. |
35. člen |
(razmerje med
koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo) |
Koncesijska pogodba,
ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob
sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena
neskladja, se uporablja koncesijski akt. |
36. člen |
(trajanje in
podaljšanje koncesijske pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba se sklene za določen čas 8 let od dneva sklenitve koncesijske
pogodbe (rok koncesije). |
(2) Koncesijsko
obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar
mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi
koncesijske pogodb |
(3) Rok koncesije ne
teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta,
koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega
razmerja. |
(4) Trajanje
koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z
zakonom. |
37. člen |
(pristojni organ za
izvajanje koncesije) |
Organ občine,
pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je
občinska uprava. |
10. NADZOR NAD
IZVAJANJEM KONCESIJE |
38. člen |
(nadzor nad
zakonitostjo ter strokovni in finančni nadzor) |
(1) Nadzor nad
zakonitostjo izvajanja gospodarskih javnih služb ter strokovni in
finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarskih javnih
služb in koncesijski akt. |
(2) Medsebojna
razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita
koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo. |
39. člen |
(izvajanje nadzora) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent.
Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora
pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo. |
(2) Koncesionar mora
koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore,
pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v
dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster gospodarskih
javnih služb oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter
nuditi zahtevane podatke in pojasnila. |
(3) Nadzor je lahko
napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora
koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
|
(4) Koncedent izvrši
napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred
izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne
dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času
koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
|
(5) O nadzoru se
napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in
koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec. |
40. člen |
(letni programi
izvajanja in koncesionarjeva poročila) |
(1) Koncesionar mora
na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in
potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in
kvaliteti izvajanja koncesije. |
(2) Koncesionar je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za posamezno javno
službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o
poslovanju in izvajanju posamezne gospodarske javne službe, najkasneje
do 15. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni
program sprejme občinski svet. |
(3) Koncesionar je
dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu
predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v
preteklem letu. Letno poročilo mora, poleg vsebine določene z odloki o
načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti
podatke o: |
– izpolnjevanju
obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi, |
– pritožbah
uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh, |
– oddaji poslov
podizvajalcem, |
– spremembah v
podjetju koncesionarja, |
– škodnih dogodkih,
|
– spremenjenih
pogojih izvajanja koncesijske pogodbe, |
– koriščenju
zavarovanj in |
– o vseh ostalih
okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Podrobnejša
vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski
pogodbi. |
41. člen |
(nadzorni ukrepi) |
Če pristojni organ
koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz
koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh
obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali
koncesijske pogodbe. |
42. člen |
(obveščanje o
kapitalskih spremembah) |
Koncesionar je dolžan
obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo
kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja
prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori in če je zaradi
sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno
spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji
iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo. |
11. PRENOS KONCESIJE |
43. člen |
(oblika) |
(1) Akt o prenosu
koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi
koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo. |
(2) Posledica prenosa
koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena
razmerja odstopnika z uporabniki. |
12. PRENEHANJE
KONCESIJSKEGA RAZMERJA |
44. člen |
(načini prenehanja
koncesijskega razmerja) |
(1) Razmerje med
koncedentom in koncesionarjem preneha: |
1. s prenehanjem
koncesijske pogodbe, |
2. s prenehanjem
koncesionarja, |
3. z odvzemom
koncesije, |
4. z odkupom
koncesije. |
(2) Zaradi enotnosti
koncesijskega razmerja lahko to preneha zgolj za vse gospodarske javne
službe, ki so predmet koncesije hkrati, razen v primeru iz druge alineje
prvega odstavka 51. člena (odvzem). |
45. člen |
(prenehanje
koncesijske pogodbe) |
Koncesijska pogodba
preneha: |
1. po preteku časa,
za katerega je bila sklenjena, |
2. z (enostranskim)
koncedentovim razdrtjem, |
3. z odstopom od
koncesijske pogodbe, |
4. s sporazumno
razvezo. |
46. člen |
(potek roka
koncesije) |
Koncesijska pogodba
preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba
sklenjena. |
47. člen |
(razdrtje koncesijske
pogodbe) |
(1) Koncesijska
pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
|
– če je proti
koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek
prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek, |
– če je bila
koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov,
koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije,
na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno
izvajanje koncesije, |
– če je po sklenitvi
koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in
neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije, |
– če koncesionar
koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom
njegovih storitev ali tretjim osebam, |
– če obstaja
utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje
obveznosti. |
(2) V primeru
izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko
začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe.
Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe),
če je predlog za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne
poravnave zavrnjen, če se likvidacijski postopek ustavi, če je prisilna
poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne
osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega
razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee
prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek
za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku,
ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju
izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz
četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v
koncesijski pogodbi. |
(3) Koncesionar lahko
razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti
iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje
koncesijske pogodbe. |
(4) Koncesijska
pogodba se enostransko razdre po sodni poti. |
(5) Enostransko
razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin,
ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali
drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin. |
(6) Ob razdoru
koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu
zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj,
ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v
naravi. |
48. člen |
(odstop od
koncesijske pogodbe) |
(1) Vsaka stranka
lahko odstopi od koncesijske pogodbe: |
– če je to v
koncesijski pogodbi izrecno določeno, |
– če druga stranka
krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej
določeno. |
(2) Ne šteje se za
kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem
interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se
neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom
v koncesionarjeve pravice. |
(3) Odstop od
koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti. |
49. člen |
(sporazumna razveza
koncesijske pogodbe) |
(1) Pogodbeni stranki
lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko
pogodbo. |
(2) Stranki se
sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da
je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega
značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma
nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali
nemogoče. |
50. člen |
(prenehanje
koncesionarja) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja. |
(2) Koncesijsko
razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo
določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna
pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve
univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja,
preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz
koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo
ali od koncesijske pogodbe odstopi. |
51. člen |
(odvzem koncesije) |
(1) Koncesijsko
razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom
koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo
koncesionarju: |
– če ne začne z
opravljanjem koncesioniranih gospodarskih javnih služb v za to s
koncesijsko pogodbo določenem roku, |
– če je v javnem
interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne
službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe. |
(2) Pogoji odvzema
koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč
le če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarskih javnih služb.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu
koncesije. |
(3) Odvzem koncesije
ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje
utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in
nepremagljivih okoliščin. |
(4) V primeru odvzema
iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju
povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava. |
52. člen |
(odkup koncesije) |
(1) Če koncedent
enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarske javne službe možno bolj
učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup
koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora
hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o
načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na
podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme
trajati več kot tri mesece. |
(2) Poleg obveze po
izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema
koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno
zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarskih javnih služb
ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička
za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe. |
13. VIŠJA SILA IN
SPREMENJENE OKOLIŠČINE |
53. člen |
(višja sila) |
(1) Višja sila in
druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in
nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe
in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam).
Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne
nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje
gospodarskih javnih služb ni možno na celotnem območju občine ali na
njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba. |
(2) Koncesionar mora
v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske
javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje
sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih
napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov
predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi
izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se
morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju
gospodarskih javnih služb v takih pogojih. |
(3) V primeru iz
prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta
povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih
gospodarskih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah. |
(4) V primeru višje
sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja
aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in
druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem
primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem
ukrepov. |
54. člen |
(spremenjene
okoliščine) |
(1) Če nastanejo po
sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo
izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo
kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja
prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar
pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe. |
(2) Spremenjene
okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje
koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki
nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske
pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar
dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe. |
14. UPORABA PRAVA IN
REŠEVANJE SPOROV |
55. člen |
(uporaba prava) |
Za vsa razmerja med
koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev
gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega
reda Republike Slovenije. |
56. člen |
(arbitražna klavzula
in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže) |
(1) S koncesijsko
pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom
in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s
pravnim redom. |
(2) V razmerjih med
koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb ni
dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča
ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže). |
15. PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
57. člen |
(objava javnega
razpisa) |
Javni razpis za
podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po
uveljavitvi tega odloka. |
58. člen |
(pravice v primeru
prenosa dejavnosti na drugega izvajalca) |
V primeru, da
izvajalec, ki na območju občine opravlja gospodarske javne službe, ki so
predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je
izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan
objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju
gospodarskih javnih služb, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o
izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora
koncedent pisno obvestiti. |
59. člen |
(začetek veljavnosti
odloka) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 354-4/2010 |
Kostanjevica na Krki,
dne 20. aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Kostanjevica
na Krki |
Mojmir
Pustoslemšek l.r. |