Na podlagi 12. člena
zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in
16. člena
statuta Občine Bled (Uradni list RS, št. 119/2003), je Občinski svet
občine Bled, v nadaljevanju 9. redne seje, dne 18. 12. 2003, sprejel |
ODLOK |
o razglasitvi Cerkve sv. Martina na
Bledu za kulturni spomenik lokalnega pomena |
1. člen |
Z namenom, da bi trajno
zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot na
območju Občine Bled, razglašamo objekte in območja, ki imajo posebno
kulturno, krajinsko, umetnostno in zgodovinsko vrednost, za spomenike
lokalnega pomena. |
2. člen |
Za kulturni spomenik
lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: |
Bled – Cerkev sv.
Martina (EŠD 904) |
Enota ima
umetnostno-arhitekturni in zgodovinski pomen za Občino Bled, zato jo
razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi
arhitekturnega in umetnostnega spomenika ter spomenika oblikovane
narave. |
3. člen |
Lastnosti, ki
utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
|
Cerkev sv. Martina na
vedutno izpostavljeni lokaciji ob vznožju Blejskega gradu predstavlja
najbolj dosledno realizirani primer novogotske sakralne stavbe na
Gorenjskem. Zgrajena je bila v letih 1904/5 po načrtih dunajskega
arhitekta J. G. Schmidta, zlasti opremo je korigiral J. Vancaš. Pri
oblikovanju celote sodelovala tudi ahitekta J. Plečnik (Marijino
znamenje) in M. Fabiani (cerkvena ograja). Interiere dopolnjujejo
sočasna novogotska okna izdelana v Innsbrucku in poslikava slikarja S.
Pengova iz tridesetih let 20. stoletja. |
4. člen |
Lokacija spomenika in
lastniki: |
|
Parcelna |
|
|
Katastrska
občina |
številka |
Cela / del |
Lastnik |
Bled |
1 |
cela |
Rimokatoliškožupnijstvo Bled |
Opis vplivnega območja
spomenika: |
Vplivno območje
spomenika je enota dediščine EŠD 13232 – Bled – Ambient Bleda. |
5. člen |
Varstveni režim za
spomenik iz 2. člena |
Za enoto velja
varstveni režim, ki določa: |
– varovanje
kulturno-zgodovinskih, arhitekturnih, likovnih ter ambientalnih vrednot
v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut
na spomenik, |
– prepoved vseh posegov
v zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene in opremo ter
poslikave, razen vzdrževalnih posegov, ki jih s predhodnim
kulturno-varstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije (v nadaljnem besedilu: pristojni zavod) in za potrebe sakralne
namembnosti spomenika, |
– prepoved posegov v
odprti prostor in njegove tlorisne značilnosti z razporedi stavb in
drevja razen vzdrževalnih del, ki so odobrena s predhodnim
kulturno-varstvenim soglasjem zavoda, |
– v območju spomenika
je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in
začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci
reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim
soglasjem odobri pristojni zavod. |
Zavarovano območje je
namenjeno: |
– trajni ohranitvi
kulturnih, arhitekturnih, likovnih in krajinskih vrednot, |
– povečevanju
pričevalnosti kulturnega spomenika, |
– prezentaciji
kulturnih vrednot, |
–
učno-demonstracijskemu delu, |
–
znanstveno-raziskovalnemu delu. |
6. člen |
Kulturni spomenik ima
vplivno območje. To so površine, ki so vidno in funkcionalno povezane s
spomenikom. V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov
in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden ali posreden
negativni vpliv na kulturno funkcijo ter vidno in doživljajsko
privlačnost kulturnega spomenika. O obsegu in značaju vpliva presoja
pristojni zavod. |
7. člen |
Imetniki spomenika
morajo z njim ravnati kot dobri gospodarji, ga vzdrževati na lastne
stroške, oziroma ohranjati njegovo substanco, podobo in položaj v
okolici, varovati spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali
človeškega ravnanja ali pa jih prepustiti strokovni organizaciji.
|
Za vsak poseg v
spomenik, njegove dele, opremo in vplivno območje spomenika je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in na njihovi podlagi
kulturnovarstveno soglasje ZVKDS, Območna enota Kranj. |
8. člen |
Natančne oznake
kulturno-zgodovinskega spomenika Cerkev sv. Martina na Bledu so navedene
v strokovnih podlagah, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, Območna enota Kranj in so sestavni del odloka. |
9. člen |
Razvojna usmeritev za
kulturni spomenik Cerkev sv. Martina na Bledu je ohranitev sakralne in
kulturne namembnosti ter postopno restavriranje poslikav in opreme. |
10. člen |
Naloge varstva, ki jih
zakon o varstvu kulturne dediščine daje strokovnim organizacijam,
opravlja na območju Občine Bled Zavod za varovanje kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Kranj. |
11. člen |
Pristojni občinski
upravni organ predlaga zaznambo nepremičnine kulturnega spomenika
lokalnega pomena Cerkve sv. Martina na Bledu v zemljiški knjigi in v 30
dneh po uveljavitvi odloka izda odločbo lastnikom kulturnega spomenika s
katero režim varstva s posameznimi omejitvami in prepovedmi ter
razvojnimi usmeritvami glede znamenitosti oziroma spomenika in njegove
neposredne okolice. |
12. člen |
Ta odlok začne veljati
osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 01505-11/2003 |
Bled, dne 18. decembra
2003. |
Župan Občine Bled |
Jože Antonič l. r. |