|
Na podlagi 3., 4. in
7. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št.
32/93, 30/98), 26. in 30. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS,
št. 32/93, 44/95 – Odločba US, 1/96, 9/99 – Odločba US, 56/99 - ZON,
22/00 - ZJS), 1. člena Pravilnika o ravnanju z odpadki (Ur. list RS, št.
84/98), 1. in 2. člena Odredbe o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami
pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Ur. list RS,
št. 21/01), 13. in 14. člena Statuta občine Šenčur (UVG, št.: 6/95, 6/96,
36/98 in 21/99) in 3. in 25. člena
Zakona o prekrških (Ur. list SRS
25/83, 42/85, 47/87 in 5/90 in Ur. list RS 10/91, 13/93, 66/93, 61/96
odločba US, 35/97, 73/97 odločba US in 87/97) je občinski svet občine
Šenčur na 28. redni seji dne 26.09.2002, sprejel |
|
|
O D L O K
|
|
|
o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi
odpadki
na območju Občine Šenčur |
|
|
|
|
|
|
|
|
S tem odlokom se
določajo vrste komunalnih odpadkov, njihovo zbiranje, odvoz in
odlaganje, subjekti ravnanja z odpadki, obračun ravnanja z odpadki ter
nadzor nad izvajanjem tega odloka. |
|
|
2. člen |
|
|
Cilji ravnanja s
komunalnimi odpadki po tem odloku so: |
|
|
1. preprečevanje
nastajanja in neorganiziranega odlaganja komunalnih odpadkov, |
|
|
2. izboljšati
povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe, |
|
|
3. zagotoviti
učinkovito izločevanje ločenih frakcij komunalnih odpadkov, |
|
|
4. vračanje
koristnih odpadkov v ponovno uporabo, |
|
|
5. sprejemljivost
ukrepov za okolje, |
|
|
6. uveljavitev
načela: “stroške plača povzročitelj komunalnih odpadkov”. |
|
|
3. člen |
|
|
Subjekti ravnanja s komunalnimi odpadki
so: |
|
|
1. Občina Šenčur, |
|
|
2. izvajalec
gospodarske javne službe ravnanja z komunalnimi odpadki (v nadaljevanju:
izvajalec), |
|
|
3. povzročitelji
komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelji odpadkov), torej
vsaka pravna ali fizična oseba, ki na območju Občine Šenčur povzroča
komunalne odpadke s tem, da stalno, začasno ali občasno: |
|
|
- biva v svojih
ali najetih nepremičninah, |
|
|
- opravlja
poslovno dejavnost, |
|
|
- upravlja javne
površine (npr. tržnice, igrišča, avtobusne postaje, parke, parkirišča,
ulice, pločnike in podobno), |
|
|
- organizira
kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporablja javne ali
zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od njihove
običajne javne ali zasebne rabe. |
|
|
Za lastnika javnih površin, vključno z
nekategoriziranimi in lokalnimi cestami se šteje Občina Šenčur. |
|
|
4. člen |
|
|
Občina Šenčur vzpostavlja naslednji
sistem ravnanja z odpadki: |
|
|
1. ločeno zbiranje
odpadkov na izvoru nastanka ter prevažanje, sortiranje in začasno
skladiščenje, |
|
|
2. vračanje
koristnih odpadkov v ponovno uporabo oziroma predelavo, |
|
|
3. okolju prijazno
ravnanje z nevarnimi odpadki iz gospodinjstev, |
|
|
4. odlaganje
preostalih odpadkov na urejenem javnem odlagališču komunalnih odpadkov, |
|
|
5. saniranje divjih odlagališč. |
|
|
5. člen |
|
|
V sistem ravnanja z odpadki so se
dolžni vključiti vsi občani oziroma uporabniki ali upravljavci
stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov na območju Občine
Šenčur, pri katerih nastajajo odpadki, ne glede na njihovo stalno ali
začasno prebivališče oziroma sedež. |
|
|
Gospodinjstvo je skupnost posameznikov,
ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za
zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje,
hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik,
ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot
podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje
osnovnih življenjskih potreb. |
|
|
Za povzročitelje
odpadkov na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna
vozila, izvajalec v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi zbirna in
odjemna mesta ter način zbiranja komunalnih odpadkov (zabojniki,
vreče).Če so navedena zbirna mesta začasnega značaja, se opustijo in
sanirajo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena. |
|
|
II. VRSTE KOMUNALNIH ODPADKOV
|
|
|
6. člen |
|
|
Komunalni odpadki so
gospodinjski in njim podobni odpadki, ki nastajajo v bivalnem okolju, v
proizvodnih in storitvenih dejavnostih ter na površinah in v objektih v
javni rabi, in so pretežno trdni in po svoji sestavi heterogeni. |
|
|
Skladno s pravilnikom o ravnanju z
odpadki so po klasifikacijski številki odpadka 20 00 00 kot komunalni
odpadki in njim podobni odpadki iz industrije, obrti in storitvenih
dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, opredeljeni naslednji
odpadki: |
|
|
1. ločeno zbrane frakcije: |
|
|
1.1. papir in lepenka |
|
|
1.2. steklo |
|
|
1.3. drobna plastika in drugi odpadki
iz plastike |
|
|
1.4. drobni kovinski odpadki (npr.
pločevinke) in drugi odpadki iz kovin |
|
|
1.5. les |
|
|
1.6. kompostirni kuhinjski odpadki iz
gospodinjstev, menz in restavracij |
|
|
1.7. olja in maščobe |
|
|
1.8. oblačila, tekstil |
|
|
1.9. barve, črnila, lepila in umetne
smole |
|
|
1.10. topila, kisline, baze, pralna
sredstva, aerosoli (pršivke) |
|
|
1.11. fotokemikalije, zdravila,
pesticidi, baterije |
|
|
1.12. fluorescentne cevi in drugi
odpadki, ki vsebujejo živo srebro |
|
|
1.13. oprema, ki vsebuje
klorofluoroogljike, elektronska oprema (npr. tiskana vezja); |
|
|
2. odpadki z vrtov in parkov (vključno
z odpadki s pokopališč): |
|
|
2.1. odpadki, primerni za kompostiranja |
|
|
2.2. zemlja in kamenje |
|
|
2.3. drugi odpadki, neprimerni za
kompostiranje; |
|
|
3. drugi komunalni odpadki: |
|
|
3.1. mešani komunalni odpadki |
|
|
3.2. odpadki z živilskih trgov |
|
|
3.3. odpadki iz
čiščenja cest. |
|
|
7. člen |
|
|
Komunalni odpadki in njim podobni
odpadki iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z
ločeno zbranimi frakcijami, ki so pod klasifikacijsko številko odpadka
20 00 00 opredeljeni kot nevarni komunalni odpadki, ter odpadki pod
klasifikacijskima številkama 16 06 00 in 18 00 00, se ne odlagajo v
posode za odpadke, in so: |
|
|
– barve, črnila, lepila in umetne
smole, |
|
|
– topila, |
|
|
– fotokemikalije, |
|
|
– pesticidi, |
|
|
– fluorescentne cevi in drugi odpadki,
ki vsebujejo živo srebro, |
|
|
– baterije in akumulatorji, |
|
|
– televizijski in radijski sprejemniki,
računalniki, računalniški zasloni ipd., |
|
|
– zdravila. |
|
|
Ravnanje s temi odpadki je določeno z
veljavnimi predpisi. |
|
|
Če nastanejo nevarni
komunalni odpadki izven gospodinjstev, ti odpadki niso predmet tega
odloka. Predmet odloka tudi niso živalski odpadki, ki se predelujejo v
kafileriji, in se ravnanje s temi odpadki predpisuje z državnimi
predpisi. |
|
|
Ravno tako niso predmet tega odloka
gradbeni odpadki in ruševine, vključno z odpadnimi materiali pri gradnji
cest kot tudi vsi ostali odpadki, ki so v klasifikacijskem seznamu
odpadkov in klasifikacijskem seznamu nevarnih odpadkov pravilnika o
ravnanju z odpadki opredeljeni kot nekomunalni odpadki. |
|
|
III. ZBIRANJE
ODPADKOV
|
|
|
8. člen |
|
|
Zbirno mesto za komunalne odpadke je
ustrezno urejen prostor za postavitev tipiziranih posod za odpadke ali
plastičnih vrečk v skladu z 11. členom tega odloka, v katere
povzročitelji odpadkov redno odlagajo komunalne odpadke. |
|
|
Odjemna mesta so mesta, kjer morajo
povzročitelji odpadkov pripraviti prostor za posode za odpadke po
določbah tega odloka in na način, da lahko izvajalec komunalne odpadke
prevzame in jih s posebnimi smetarskimi vozili odpelje. |
|
|
Povsod, kjer je primerno, morata biti
zbirno in odjemno mesto na istem prostoru. Kjer to ni možno, so
povzročitelji odpadkov dolžni dostaviti posode ali plastične vrečke s
komunalnimi odpadki na odjemno mesto. |
|
|
Zbirna in odjemna mesta so dolžni
vzdrževati povzročitelji odpadkov, ki morajo skrbeti tudi za red in
čistočo na teh mestih ter dovoznih poteh do odjemnih mest. |
|
|
Zbirna in odjemna mesta določajo
izvajalci v soglasju s povzročitelji odpadkov. Če dogovor ni možen,
določi odjemno mesto pristojni občinski organ. Zbirno in odjemno mesto
posebnih in nevarnih odpadkov določi izvajalec. |
|
|
9. člen |
|
|
V posameznih naseljih so zaradi večje
racionalizacije ločenega zbiranja odpadkov posode za odpadke postavljene
v ekološke otoke. Ekološki otok je prostor, kjer so nameščene posode za
ločeno zbiranje sekundarnih surovin za določen bivalni okoliš. Vrsta in
število posod je določena s programom ločenega zbiranja odpadkov.
Lokacijo določi pristojni občinski organ v sodelovanju z izvajalcem.
Ekološke otoke je dolžan vzdrževati in čistiti izvajalec. |
|
|
10. člen |
|
|
Ob določanju lokacij za zbirna in
odjemna mesta ter ekološke otoke je treba upoštevati funkcionalne,
estetske, higiensko-tehnične in požarno-varstvene predpise. Zbirna in
odjemna mesta ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. |
|
|
Kjer ni organiziranega rednega
individualnega odvoza komunalnih odpadkov, se izvajalec in povzročitelji
odpadkov lahko dogovorijo za skupna zbirna mesta z uporabo skupnih posod
za odpadke – ekološke otoke ter njihovo lokacijo. |
|
|
11. člen |
|
|
Povzročitelji odpadkov, do katerih
izvajalec zaradi odmaknjenosti od prevoznih cest ne more priti, lahko
odlagajo odpadke v plastične vrečke za odpadke iz 4. točke 20. člena
tega odloka. Odpadke v vrečkah so povzročitelji odpadkov dolžni na dan
odvoza dostaviti na odjemno mesto. |
|
|
12. člen |
|
|
Posode za komunalne odpadke morajo biti
postavljene na zbirno oziroma odjemno mesto takoj, ko izvajalec za
določeno območje organizira odvoz odpadkov. |
|
|
Posode za gradbene odpadke morajo biti
v dogovoru z izvajalcem postavljene na gradbišče v času gradnje ali
adaptacije objektov takoj, ko se prične z gradnjo novega objekta ali
adaptacijo obstoječega objekta. |
|
|
13. člen |
|
|
Reciklažno dvorišče je ustrezno urejen
prostor za komunalne odpadke na katerega povzročitelji odpadkov lahko
pripeljejo in odložijo ločeno zbrane komunalne odpadke v zabojnike po
navodilih izvajalca. Izjemoma je na reciklažnem dvorišču dovoljeno
odložiti manjše količine gradbenih odpadkov in ruševin. Izvajalec je
dolžan reciklažno dvorišče vzdrževati in čistiti. |
|
|
14. člen |
|
|
Zbirna mobilna postaja je odjemno
mesto, kjer izvajalec najmanj enkrat letno ločeno zbira odpadke iz
skupine 1.7, 1.8, 1.9, 1.10, 1.11, 1.12 in 1.13 iz 6. člena tega odloka. |
|
|
15. člen |
|
|
Načrtovalci in projektanti morajo pri
oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij
ter pri prenovi zgradb in delov naselij upoštevati poleg splošnih
normativov in standardov tudi določbe tega odloka ter obstoječo
tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov ter opremo izvajalca. |
|
|
16. člen |
|
|
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru
nastanka se uvede na celotnem območju občine Šenčur in je obvezno za vse
povzročitelje odpadkov in izvajalca ter se izvaja po programu ločenega
zbiranja odpadkov, ki ga na predlog izvajalca potrdi pristojni občinski
organ. |
|
|
Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru
nastanka poteka po vrstah odpadkov, ki jih je možno predelati ali vrniti
v ponovno uporabo. Izvajalec je povzročitelje odpadkov o načinu ločenega
zbiranja odpadkov dolžan natančno obvestiti. |
|
|
Med ločeno zbiranje odpadkov sodi tudi
zbiranje odpadkov na reciklažnih dvoriščih, kjer se odlaganje izvaja po
navodilih izvajalca. |
|
|
17. člen |
|
|
Izvajalec za ločeno zbiranje odpadkov
postavi ustrezne tipizirane posode na ekološke otoke po potrjenem
programu. |
|
|
Povzročitelji odpadkov so dolžni v
skladu z navodili izvajalca odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v
posebne tipizirane posode. |
|
|
V posode, namenjene za ločeno zbiranje
odpadkov, je prepovedano odlagati katerekoli druge odpadke. |
|
|
18. člen |
|
|
Začetek zbiranja ali spremembo načina
ločenega zbiranja in odvažanja odpadkov, ki bistveno ne odstopa od
potrjenega programa, je izvajalec dolžan objaviti najmanj sedem dni pred
pričetkom na krajevno običajen način in o tem obvestiti tudi občino
Šenčur. |
|
|
19. člen |
|
|
Izvajalec je dolžan voditi kataster
ekoloških otokov, kjer poteka ločeno zbiranje odpadkov, in ga enkrat
letno dopolnjevati ter posredovati občini Šenčur. V katastru morajo biti
navedeni lokacije ekoloških otokov, število in vrste tipiziranih posod
za odpadke ter pogostost in količine odpeljanih odpadkov. |
|
|
20. člen |
|
|
Povzročitelji odpadkov morajo odlagati
komunalne odpadke na zbirnih mestih v: |
|
|
1. tipizirane zabojnike na kolesih
volumna 120, 160, 240, 500, 700 ali 900 litrov, |
|
|
2. tipizirane velike zabojnike volumna
4–30 m 3 , |
|
|
3. tipizirane zabojnike za ločeno
zbiranje odpadkov, ki se med seboj razlikujejo po barvi za posamezne
vrste odpadkov, |
|
|
4. posebne plastične vrečke (kolikor se
ne morejo uporabljati posode iz 1., 2. in 3. točke tega odstavka), ki
morajo biti označene z znakom izvajalca. |
|
|
Vrsto posod za odpadke določi izvajalec
v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov oziroma s
strukturo ali vrsto komunalnih odpadkov. Število in velikost posod za
odpadke se določi glede na načrtovano količino odpadkov. Povzročitelji
odpadkov so dolžni sami nabaviti ustrezne zabojnike za komunalne
odpadke. |
|
|
Pravne osebe javnega in zasebnega prava
in fizične osebe, ki opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, in ki
imajo 5 m 3 ali večje zabojnike, morajo z izvajalcem skleniti pogodbo o
ravnanju z odpadki. Navedene osebe morajo pogodbo skleniti v roku 30 dni
od začetka opravljana dejavnosti oziroma od dneva uveljavitve tega
odloka, v nasprotnem primeru pogodbo na predlog izvajalca nadomesti
odločba občinskega organa, pristojnega za komunalno dejavnost. |
|
|
V primeru občasnega povečanja količine
odpadkov, ki se odlagajo v posode iz 1. točke tega člena, si morajo
povzročitelji odpadkov pri izvajalcu proti plačilu priskrbeti vrečke iz
4. točke tega člena. |
|
|
21. člen |
|
|
V posode za odpadke je prepovedano
odlagati: |
|
|
1. gradbeni material, kamenje, zemljo
in vejevje, |
|
|
2. odpadke v večjih kosih (večja
embalaža, pohištvo, gospodinjski stroji, kolesa, vozila, hišna in
stanovanjska oprema, komunalnim odpadkom podobne odpadke iz drugih
virov), |
|
|
3. usedline iz kanalizacije in cestnih
požiralnikov, |
|
|
4. odpadke v tekočem stanju, |
|
|
5. kužen material iz zdravstvenih in
veterinarskih ustanov, |
|
|
6. tleče, lahko vnetljive, gorljive,
eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne
odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke,
ki so po pravilniku o ravnanju z nevarnimi odpadki klasificirani kot
nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki, |
|
|
7. poginule živali in kože. |
|
|
Na zbirnih in odjemnih mestih ter
ekoloških otokih je prepovedano odlagati organske odpadke iz okrasnih in
zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se
morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene
posode za bio odpadke. |
|
|
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven
posod za odpadke, nepravilno odlaganje odpadkov v tipizirane zabojnike
za ločeno zbiranje odpadkov ter brskanje in razmetavanje odpadkov iz
vseh vrst posod za odpadke. |
|
|
Občinski redar ali občinski inšpektor z
odločbo zahtevata odstranitev odpadkov, če ti niso odloženi v skladu s
tem odlokom ali se odlagajo izven posod za odpadke. Odstranitev teh
odpadkov opravi izvajalec na stroške povzročitelja odpadkov. |
|
|
22. člen |
|
|
Povzročitelji odpadkov so dolžni posode
za odpadke, razen tipiziranih velikih zabojnikov, na dan odvoza
pripeljati iz izbirnega na odjemno mesto in jih po izpraznitvi tudi
vrniti nazaj.Povzročitelji odpadkov so tudi v zimskem času dolžni
poskrbeti za nemoten dostop izvajalca do odjemnih mest. |
|
|
Izvajalec je dolžan izprazniti posode
za odpadke oziroma odpeljati velike zabojnike tako, da ne ovira prometa,
ne onesnaži prostora ter ne poškoduje posod za odpadke in okolice, kjer
se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži odjemno mesto, ga je
dolžan tudi očistiti. |
|
|
Izvajalec je dolžan
posode za odpadke periodično čistiti in razkuževati. |
|
|
23. člen |
|
|
Povzročitelji odpadkov so dolžni
dotrajane posode za odpadke nadomestiti z novimi, poškodovane pa
popraviti. |
|
|
Če bo posode za odpadke (900 l ali več)
za posamezne povzročitelje odpadkov nabavil izvajalec, jim zaračuna
poleg cene za odvoz tudi obrabnino za uporabo posod za odpadke. |
|
|
Izvajalec je dolžan priskrbeti ustrezne
tipizirane posode za ločeno zbiranje odpadkov za območje celotne občine
Šenčur po programu ločenega zbiranja odpadkov. |
|
|
Stroški nabave in postavitve teh posod
so vključeni v ceno ravnanja z odpadki. |
|
|
24. člen |
|
|
Lastniki, ki oddajajo v najem
stanovanjske ali druge prostore, so dolžni v najemni pogodbi z
najemnikom določiti, kdo bo plačnik komunalnih storitev, in ob prijavi
ali spremembi najemnika o tem takoj obvestiti izvajalca komunalnih
storitev. Če tega ne storijo, stroški odvoza komunalnih odpadkov do
dneva obvestila bremenijo lastnika nepremičnine. |
|
|
25. člen |
|
|
Organizatorji
kulturnih, športnih in drugih javnih prireditev, pri katerih nastajajo
odpadki, morajo v času trajanja prireditve prireditveni prostor opremiti
z ustreznimi posodami za zbiranje odpadkov, po končani prireditvi pa
takoj, najkasneje v 12 urah poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti
in odpadki odpeljejo na z izvajalcem predhodno dogovorjeno zbirno
oziroma odjemno mesto. Izvajalec mora zbrane odpadke odpeljati
najkasneje v 24 urah po končani prireditvi. |
|
|
IV. ODVAŽANJE ODPADKOV |
|
|
26. člen |
|
|
Redni odvoz komunalnih odpadkov in
ločeno zbranih odpadkov opravlja izvajalec skladno z letnim razporedom
odvoza komunalnih odpadkov in programom ločenega zbiranja
odpadkov.Razpored mora ustrezati količinam odpadkov z upoštevanjem
sezonskega značaja poslovanja. Razpored mora izvajalec objaviti na
krajevno običajen način. |
|
|
Izvajalec mora opravljati stalen nadzor
nad odjemnimi mesti in ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb opravi
predčasen ali pogostejši odvoz odpadkov. V primeru časovno daljšega
povečanja količine odpadkov so povzročitelji odpadkov ali izvajalec
dolžni zagotoviti dodatne posode za odpadke. |
|
|
27. člen |
|
|
Izvajalec je dolžan upoštevati
naslednje minimalno število odvozov odpadkov: |
|
|
– gospodinjski odpadki enkrat tedensko, |
|
|
– ostali odpadki (manjši zabojniki)
enkrat tedensko, |
|
|
– ostali odpadki (po pogodbah s
povzročitelji) po naročilu, |
|
|
– papir dvomesečno, |
|
|
– steklo dvomesečno, |
|
|
– bio odpadki dvomesečno, |
|
|
– kosovni odpadki dvakrat letno, |
|
|
– posebni in nevarni odpadki enkrat
letno. |
|
|
Občinski redar ali občinski inšpektor
imata pravico odrediti večjo pogostost odvoza. |
|
|
28. člen |
|
|
V primeru neopravljenega odvoza
odpadkov zaradi višje sile (sneg, obilno deževje ipd.) ali večjih ovir
na dovozu k odjemnemu mestu (prekopi na dovozu, parkirani avtomobili
ipd.) ali zaradi praznikov oziroma dela prostih dni, je izvajalec dolžan
opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dnevih po prenehanju višje
sile ali ovire ali po praznikih oziroma dela prostih dnevih. |
|
|
Če je zaradi del na dovozih k odjemnim
mestom začasno oviran dostop za smetarska vozila, mora povzročitelj
začasne ovire, v soglasju z izvajalcem, na svoje stroške zagotoviti
zbiranje odpadkov na primernem začasnem odjemnem mestu. V tem primeru je
izvajalec dolžan obvestiti povzročitelje odpadkov o spremenjenem
odjemnem mestu. |
|
|
Izvajalec odvaža komunalne odpadke samo
s posebej urejenimi komunalnimi vozili.Komunalni odpadki iz ekoloških
otokov in kosovni odpadki se odvažajo z odpadku primernim vozilom. |
|
|
V. ODLAGANJE ODPADKOV |
|
|
29. člen |
|
|
Odpadke, ki so opredeljeni v 6. členu
tega odloka, je dovoljeno odlagati samo na javnem komunalnem
odlagališču. |
|
|
Izjemoma je dovoljeno odložiti na javno
komunalno odlagališče tudi druge vrste odpadkov, če povzročitelj le-teh
pridobi pozitivno mnenje upravljavca deponije po predhodnem mnenju
pooblaščene strokovne institucije. |
|
|
Na odlagališču lahko
odlagajo odpadke samo tisti povzročitelji odpadkov, ki so vključeni v
redni odvoz odpadkov. Povzročitelji odpadkov, ki niso vključeni v redni
odvoz odpadkov, morajo skleniti posebno pogodbo z upravljavcem
odlagališča. |
|
|
30. člen |
|
|
Manjše količine komunalnih odpadkov iz
6. člena tega odloka lahko povzročitelji odpadkov sami pripeljejo na
javno komunalno odlagališče in jih odložijo na za to določena mesta v
dogovoru z upravljavcem odlagališča, ob pogoju, da so vključeni v redni
odvoz odpadkov. Dokazilo o vključitvi v redni odvoz odpadkov je pogodba,
sklenjena z izvajalcem, ali dokazilo o plačilu storitve. Na zahtevo
delavca na odlagališču se je povzročitelj odpadkov dolžan identificirati
z veljavnim osebnim dokumentom. |
|
|
Za manjšo količino odpadkov se po tem
odloku šteje z odpadki napolnjena prikolica osebnega avtomobila (0,5 m 3
). |
|
|
31. člen |
|
|
Upravljavec javnega komunalnega
odlagališča s poslovnikom določi režim odlaganja odpadkov na
odlagališču. |
|
|
Obratovalni čas na odlagališču določi
upravljavec. Izvajalec in povzročitelji odpadkov so dolžni odpadke
pripeljati na odlagališče v obratovalnem času in jih odložiti na mestu,
ki ga določi upravljavec. Na odlagališču mora biti organizirana 24-urna
varnostna služba. |
|
|
32. člen |
|
|
S posebnim dovoljenjem upravljavca
javnega komunalnega odlagališča lahko pravne in fizične osebe odnašajo
in odvažajo odbrane sekundarne surovine, ki jih je treba pred odvozom
registrirati in stehtati. Brez posebnega dovoljenja upravljavca je
odnašanje in odvažanje odpadkov iz javnega komunalnega odlagališča
prepovedano. |
|
|
33. člen |
|
|
Izvajalec je dolžan ocenjevati in
evidentirati strukturo in količino odpadkov, ki so zajeti v odvozu
odpadkov in se odlagajo na javnem komunalnem odlagališču. |
|
|
34. člen |
|
|
Prepovedano je odlaganje odpadkov izven
javnega komunalnega odlagališča. |
|
|
Kdor odloži odpadke izven javnega
komunalnega odlagališča, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in
prepeljati na odlagališče. Če tega ne stori, jih na njegove stroške
odstrani izvajalec takoj, ko to odredi občinski inšpektor. |
|
|
Če povzročitelj odpadkov ni znan,
odpadke odstrani izvajalec na stroške občine Šenčur takoj, ko to odredi
občinski inšpektor ali na predlog lastnika zemljišča. |
|
|
35. člen |
|
|
Sežiganje manjših količin komunalnih
odpadkov, ki nastajajo na hišnih vrtovih, je dovoljeno samo podnevi,
vendar tako, da sežiganje ne traja dlje kot dve uri. Pri sežiganju suhih
odpadkov z vrtov je treba preprečiti nevarnosti in neprijetnosti, ki
nastanejo zaradi dima, širjenja ognja in letenja isker izven mesta
sežiganja. |
|
|
VI. OBRAČUN STORITEV RAVNANJA Z
ODPADKI |
|
|
36. člen |
|
|
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih
odpadkov so dolžni plačevati vsi povzročitelji odpadkov s stalnim in
začasnim prebivališčem v občini Šenčur ter ostali povzročitelji
odpadkov, za katere je organiziran odvoz komunalnih odpadkov. |
|
|
37. člen |
|
|
Ceno storitev za
ravnanje s komunalnimi odpadki določa občina Šenčur na predlog
izvajalca. |
|
|
Cena se praviloma oblikuje za vse
povzročitelje enotno in vsebuje tudi stroške ravnanja z ločeno zbranimi
odpadki. |
|
|
38. člen |
|
|
Osnova za obračun storitev ravnanja z
odpadki je prostornina posod za odpadke ali teža odpeljanih odpadkov. V
primeru, ko več uporabnikov uporablja isto posodo se za razdelitev
stroškov po posameznih enotah lahko uporablja kvadratura stanovanjske
ali poslovne površine ali število uporabnikov. Za stanovanjske površine
se štejejo vse koristne površine stanovanjskih prostorov. Za poslovne in
proizvodne površine se štejejo vsi prostori, ki služijo za izvajanje
poslovne oziroma proizvodne dejavnosti. |
|
|
Potrebno prostornino posode za odpadke
določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. |
|
|
Prostornina posode za odpadke je
odvisna od števila družinskih članov, stanovanjske površine, poslovne
površine, poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti
ločevanja odpadkov. Minimalna predpisana prostornina posode za odpadke
je 120 l. |
|
|
39. člen |
|
|
Obračunske osnove za posamezne
uporabnike in vrste storitev so opredeljene v pravilniku o tarifnem
sistemu ravnanja s komunalnimi odpadki v občini Šenčur. |
|
|
Obračun ravnanja z odpadki je mesečen. |
|
|
40. člen |
|
|
Povzročitelji odpadkov so dolžni
izvajalcu posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen
obračun ravnanja z odpadki (ime in naslov, dejavnost, velikost
zabojnika) ter izvajalce sproti obveščati o vseh spremembah teh
podatkov. |
|
|
Za evidenco podatkov o vrsti in
prostornini zabojnikov za odpadke, njihovi lokaciji in lastništvu, skrbi
izvajalec. |
|
|
Če povzročitelji odpadkov v roku 30 dni
od nastale spremembe izvajalcu ne sporočijo potrebnih podatkov za
obračun ravnanja z odpadki, ima izvajalec pravico pridobiti podatke iz
uradnih evidenc. Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko
izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški v zvezi s pridobivanjem
podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo povzročitelja
odpadkov. |
|
|
41. člen |
|
|
Obveznosti plačila storitev ravnanja z
odpadki nastane za povzročitelje odpadkov z dnem, ko začne izvajalec
opravljati storitve na njihovem območju, ko povzročitelji odpadkov
pričnejo uporabljati stanovanje, počitniški objekt ali poslovne prostore
ali ko se prične z gradnjo novega ali adaptacijo obstoječega objekta
(drugi odstavek 12. člena tega odloka). |
|
|
VII. NADZOR |
|
|
42. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določb tega
odloka opravljajo občinski redar in pristojne občinske službe v okviru
svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. |
|
|
Organi, navedeni v prvem odstavku tega
člena, lahko pri opravljanju nadzora izdajajo odločbe ter odrejajo druge
ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka. |
|
|
Izvajalec je dolžan ugotavljati
nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru
neupoštevanja določil tega odloka je dolžan povzročitelje odpadkov
prijaviti občinskemu redarju občine Šenčur ali občinskemu inšpektorju. V
sporu o tem, v katero klasifikacijsko skupino uvrstiti določen odpadek,
na zahtevo izvajalca odloči ministrstvo, pristojno za varstvo okolja. |
|
|
Nadzor nad izvajanjem odlaganja
odpadkov s strani povzročiteljev odpadkov na reciklažnem dvorišču ali na
zbirni postaji izvaja izvajalec. |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določil
pravilnika o ravnanju z odpadki opravljajo inšpektorji, pristojni za
varstvo okolja. |
|
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
|
43. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se
kaznujejo za prekršek izvajalec, če: |
|
|
1. ne čisti in ne vzdržuje ekoloških
otokov (9. člen), |
|
|
2. ne čisti in ne vzdržuje reciklažnega
dvorišča (13. člen), |
|
|
3. ne priskrbi ustreznih tipiziranih
posod na območjih, kjer je uvedeno ločeno zbiranje odpadkov (prvi
odstavek 17. člena), |
|
|
4. ne objavi in ne obvesti
povzročiteljev o začetku ali spremembi načina ločenega zbiranja odpadkov
(18. člen), |
|
|
5. ne vodi katastra ekoloških otokov
(19. člen), |
|
|
6. periodično ne čisti in razkužuje
posod za odpadke (tretji odstavek 22. člena), |
|
|
7. ne vrši stalnega nadzora nad
odjemnimi mesti in ekološkimi otoki in ne odredi v primeru potreb
predčasnega ali pogostejšega odvoza odpadkov (drugi odstavek 26. člena), |
|
|
8. ne opravi odvoza komunalnih odpadkov
najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju ovire ali višje sile (prvi
odstavek 28. člena), |
|
|
9. odvaža komunalne odpadke z
neprimernimi vozili (tretji odstavek 28. člena). |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje
tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka
tega člena. |
|
|
44. člen |
|
|
Z denarno kaznijo 200.000 SIT se
kaznuje za prekršek pravna oseba kot povzročitelj odpadkov: |
|
|
1. če se ne vključi v sistem ravnanja s
komunalnimi odpadki (tretji odstavek 5. člena), |
|
|
2. če ne vzdržuje zbirnega in odjemnega
mesta (četrti odstavek 8. člena), |
|
|
3. če ne poskrbi za odlaganje
komunalnih odpadkov v posode za odpadke v času gradnje ali adaptacije v
dogovoru z izvajalcem (drugi odstavek 12. člena), |
|
|
4. če ne odloži odpadkov na reciklažnem
dvorišču po navodilih izvajalca (13. člen), |
|
|
5. če ne odlaga ločeno zbranih odpadkov
v ustrezne tipizirane posode na ekoloških otokih skladno z navodili
izvajalca (drugi odstavek 17. člena), |
|
|
6. če ne odlaga komunalnih odpadkov na
zbirnih mestih ter v predpisane posode za odpadke (prvi odstavek 20.
člena), |
|
|
7. če ne sklene pogodbe za odvoz
komunalnih odpadkov (tretji odstavek 20. člena), |
|
|
8. če odlaga prepovedane odpadke v
posode za komunalne odpadke (prvi odstavek 21. člena), |
|
|
9. če po izpraznitvi posode za odpadke
ne vrne na zbirno mesto (prvi odstavek 22. člena), |
|
|
10. če odlaga odpadke na javnem
komunalnem odlagališču v nasprotju s poslovnikom upravljavca odlagališča
(prvi odstavek 31. člen), |
|
|
11. če odlaga odpadke izven javnega
komunalnega odlagališča (prvi odstavek 34. člen), |
|
|
12. če kuri komunalne odpadke na
prostem v nasprotju s 35. členom, |
|
|
13. če ne posreduje točnih podatkov o
dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun ravnanja z odpadki ter o
spremembah teh podatkov (prvi odstavek 40. člena). |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje
tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega
odstavka tega člena. |
|
|
Z denarno kaznijo 150.000 SIT se
kaznuje posameznik, ki opravlja samostojno gospodarsko dejavnost, če kot
povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje
posameznik, ki kot povzročitelj odpadkov stori prekršek iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
45. člen |
|
|
Z denarno kaznijo najmanj 150.000 SIT
se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki opravlja
dejavnost organizatorja kulturnih, športnih in drugih prireditev na
prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po
končani prireditvi ter odvoz odpadkov (25. člen). |
|
|
Z denarno kaznijo 60.000 SIT se kaznuje
za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne
osebe. |
|
|
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
46. člen |
|
|
V roku treh let od uveljavitve tega
odloka se območje občine Šenčur opremi s posodami za odpadke v skladu s
tretjim odstavkom 23. člena tega odloka. |
|
|
47. člen |
|
|
Do ureditve enega ali več reciklažnih
dvorišč se zadrži izvajanje 13. člena tega odloka. |
|
|
48. člen |
|
|
Ravnanje z grezničnimi goščami se ureja
na podlagi posebnih predpisov. |
|
|
49. člen |
|
|
Izvajalec je dolžan izdelati pravilnik
o tarifnem sistemu in višini postavk tarifnega sistema v roku šestih
mesecev po uveljavitvi tega odloka ter ga posredovati v sprejem občini
Šenčur. Pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku
Gorenjske. |
|
|
50. člen |
|
|
Z uveljavitvijo tega odloka preneha
veljati odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki in vzdrževanju čistoče v
naseljih (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84), razen 39. člena, ki
ostane v veljavi do uveljavitve pravilnika iz 49. člena tega odloka. |
|
|
51. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
Vestniku Gorenjske. |
|
|
|
|
|
Številka: 352-06/02-1
|
|
|
Šenčur,
26.09.2002
|
|
|
ŽUPAN |
|
|
FRANC
KERN,ing.
|
|