Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB2, 76/2008, 79/2009, 51/2010, 40/2012-ZUJF), četrtega odstavka 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998, 127/2006-ZJZP, 38/2010, 57/2011), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012)  in 14. člena statut občine Cerkvenjak,  (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 03/2011), je občinski svet Občine Cerkvenjak, na svoji 16. redni seji, dne 17.04.2013, sprejel naslednji

ODLOK

O SUBVENCIONIRANJU CEN STORITEV OBVEZNIH OBČINSKIH GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB VARSTVA OKOLJA V OBČINI CERKVENJAK

1.  Splošne določbe

1.    člen

(uporaba izrazov)

V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

2.    člen

 (subvencioniranje cen)

(1) Ta odlok določa subvencije cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: javne službe) v Občini Cerkvenjak (v nadaljevanju: občina), in sicer:

·      oskrbe s pitno vodo,

·      odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,

·      zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov,

·      obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in

·      odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

(2) Subvencija cene je razlika med potrjeno in zaračunano ceno obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja iz prejšnjega odstavka tega člena in bremeni proračun občine.

3.    člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se določajo:

·      subvencije cen storitev javnih služb,

·      višina in vir subvencij storitev javnih služb,

·      način uveljavljanja pravice do subvencije cene storitve javne službe,

·      druga vprašanja v zvezi z uveljavljanjem pravice do subvencije cene storitve javne službe.

4.    člen

(upravičenci)

Upravičenci do subvencij cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb so uporabniki storitev občinskih gospodarskih javnih služb, ki so gospodinjstva ali izvajalci nepridobitnih dejavnosti.

5.    člen

(uporaba predpisov)

Za vprašanja v zvezi z subvencioniranjem cen storitev javnih služb varstva okolja iz drugega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja varstvo okolja ter na njuni podlagi sprejetih podzakonskih predpisov.

2  Subvencije cen storitev javnih služb

6.    člen

(subvencije)

(1) Občinski svet določi subvencijo cene posamezne javne službe s potrditvijo elaborata o oblikovanju cene izvajanja storitev posamezne javne službe, ki ga občinskemu svetu predloži izvajalec javne službe.

(2) S potrditvijo elaborata iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko določi splošna subvencija cene storitev posamezne javne službe, do katere so upravičeni vsi uporabniki iz 4. člena tega odloka.

(3) S potrditvijo elaborata iz prvega odstavka tega člena se lahko določi subvencija po kategorijah uporabnikov v skladu z določili tega odloka.

7.    člen

(subvencije po kategorijah uporabnikov)

(1) Višino subvencije po kategorijah uporabnikov določi občina upoštevaje bruto mesečni dohodek na družinskega člana v primerjavi s povprečno bruto plačo na zaposlenega v Republiki Sloveniji in upoštevaje premoženje družine.

(2) Do subvencije iz prejšnjega odstavka tega člena je upravičen uporabnik storitev javne iz gospodinjsta, če znaša bruto mesečni dohodek na družinskega člana do 25% od bruto povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem koledarskem letu in če družina razpolaga s premoženjem, katerega vrednost ne presega 4.000 eurov.

(3) Kot premoženje družine pri določitvi subvencije se po tem odloku šteje premično in nepremično premoženje, s katerim razpolaga družina.

(4) Kot premoženje se po tem odloku ne upošteva:

·      stanovanje v katerem živi družina in ki ga zakon določa kot primerno stanovanje,

·      predmeti, ki so po predpisih o izvršbi in zavarovanju izvzeti iz izvršbe,

·      osebno vozilo v vrednosti do višine 10 minimalnih plač in

·      premoženje, ki daje dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju dohodka družine.

(5) Kot premoženje družine iz drugega odstavka tega člena se šteje premično in nepremično premoženje, ki ga imajo družinski člani uporabnika storitev javne službe in s katerim razpolagajo na dan vložitve vloge za dodelitev subvencije:

·      stanovanja in stanovanjske hiše, ki jih družinski člani ne uporabljajo za stalno bivanje,

·      poslovni prostori in poslovne stavbe,

·      prostori za počitek in rekreacijo,

·      plovila, ki jih je v skladu z zakonom, ki ureja pomorski promet, treba vpisati v vpisnik čolnov,

·      stavbna zemljišča, razen zemljišča, na katerem stoji stanovanjska hiša, v kateri družina živi,

·      vrednost osebnega vozila nad 10 minimalnih plač,

·      kapitalski deleži v gospodarskih družbah in zadrugah,

·      vrednosti papirji, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,

·      drugo premično premoženje večje vrednosti.

(6) Če družina razpolaga z več osebnimi vozili, se vrednost 10 minimalnih plač odšteje od skupne vrednosti vseh osebnih vozil, razlika pa se upošteva kot premoženje.

(7) Za premično premoženje večje vrednosti iz devete alinee petega odstavka tega člena šteje vsaka posamezna premičnina, ki presega vrednost 2.000 eurov.

(8) Če pridobivajo družinski člani dohodke z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov, prostorov za počitek oziroma rekreacijo, zemljišč, opreme, vozil in drugega premoženja v najem in so ti dohodki že upoštevani pri ugotavljanju dohodkov družinskih članov, se to premoženje ne upošteva na način, kot ga določa drugi odstavek tega člena.

(9) Premoženje družinskih članov in njegova vrednost se ugotavlja na podlagi pisne izjave uporabnika storitev javne službe, ki jo mora izpolniti na obrazcu, ki je priloga tega odloka. Vrednost kapitalskih deležev v gospodarskih družbah ter zadrugah se ugotavlja na podlagi podatkov iz letnih poročil o tekoči vrednosti kapitala.

(10) Občinski organ lahko pravilnost izjave uporabnika javne službe v skladu z zakonom preveri pri pristojnih davčnih in drugih organih, ki vodijo davčne in druge z zakonom predpisane evidence, ki vsebujejo podatke o posamezni vrsti premoženja. Pravilnost izjave o vrednosti premoženja lahko občinski organ ugotavlja tudi na podlagi vrednosti, ki izhajajo iz veljavnih tržnih standardov (npr. eurotax cenitve za osebna vozila).

(11) Če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz tega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi.

8.    člen

(mesečni dohodek na družinskega člana)

(1) Mesečni dohodek na družinskega člana se izračuna iz letnega dohodka družine.

(2) Letni dohodek družine je vsota bruto dohodkov, ki so jih družinski člani prejeli v preteklem koledarskem letu. V ta dohodek se štejejo obdavčljivi in neobdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, prejeti v obdobju preteklega leta, razen:

·      dodatka za pomoč, postrežbo in varstvenega dodatka;

·      dohodkov, ki jih prejema oseba za oskrbo otroka v rejniški družini (materialni stroški za rejenca);

·      prejemkov za oskrbo v tuji oziroma rejniški družini;

·      štipendij;

·      otroškega dodatka in dodatna za veliko družino;

·      pomoči ob rojstvu otroka;

·      dodatka za nego otroka;

·      sredstev, namenjenih odpravi posledic elementarne nesreče.

(3) V dohodek družine po tem odloku se upoštevajo preživnine, do katere so upravičeni družinski člani v višini izvršljivega pravnega naslova in prejete pokojnine. Preživnina se v dohodek družine ne upošteva le v primeru, ko uporabnik storitev javne službe dokaže, da je upravičenec ne prejema.

(4) Izplačane preživnine v višini izvršljivega pravnega naslova, ki jih izplača posamezni družinski član, se pri ugotavljanju letnega dohodka družine odštejejo.

9.    člen

(ugotavljanje dohodka)

(1) Kot bruto dohodek se upošteva dohodek, ugotovljen iz naslednjih virov podatkov davčnega organa:

·      iz odločbe o odmeri dohodnine oziroma informativnega izračuna dohodnine, na katerega zavezanec ni vložil ugovora,

·      če podatkov iz prejšnje alineje ni, se upoštevajo podatki iz informativnega izračuna dohodnine, na katerega je zavezanec vložil ugovor, oziroma iz napovedi za odmero dohodnine,

·      če podatkov iz prejšnjih dveh alinej ni, se vzame podatke iz datoteke kontrolnih podatkov za odmero dohodnine,

·      iz podatkov o dohodkih iz kapitala, ki izhajajo iz odmerne odločbe oziroma če te ni, iz datoteke kontrolnih podatkov,

·      iz podatkov o dohodku iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti,

·      iz podatkov o obračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti,

·      iz podatkov o zavarovalnih osnovah samostojnih podjetnikov.

(2) Pri dohodkih, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih stroškov oziroma dejanskih stroškov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane stroške oziroma za dejanske stroške.

(3) Pri dohodku iz dejavnosti, pri katerem se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva prihodek, zmanjšan za normirane odhodke. Tako ugotovljen dohodek se poveča za obračunane prispevke.

(4) Dohodki iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti se upoštevajo brez znižanj in olajšav in se ugotavljajo na podlagi potrdila o višini dohodka iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti in priznanih oprostitvah ter olajšavah. Če dohodek od kmetijstva ustvarja več oseb, solastnikov, uporabnikov ali uživalcev zemljišča, se v dohodek družine uporabnika storitev javne službe všteva sorazmerni del katastrskega dohodka, glede na število članov družine.

(5) Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček, ugotovljen na podlagi davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, brez upoštevanj znižanj in olajšav, povečan za zavarovalno osnovo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(6) Pri dohodkih samostojnih ustvarjalcev na področju kulture, pri katerih se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se kot bruto dohodek upošteva dohodek, zmanjšan za normirane odhodke.

10. člen

(družinski člani)

(1) Pri ugotavljanju povprečnega mesečnega dohodka na družinskega člana se upoštevajo naslednji družinski člani, ki imajo v odnosu do uporabnika storitev javne službe položaj:

·      zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

·      otroka, pastorka, otroka zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja ali posvojenca, ki živi z uporabnikom storitev javne službe v skupnem gospodinjstvu in ga je ta ali njegov zakonec ali zunajzakonski partner dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja,

·      vnuka, nečaka, varovanca, ki nima staršev, ali je staršem odvzeta roditeljska pravica, kadar živi z uporabnikom storitev javne službe v skupnem gospodinjstvu in ga je ta dolžan preživljati,

·      staršev uporabnika storitev javne službe, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, če jih je dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

(2) Pri izračunu dohodka na družinskega člana se ne upoštevajo družinski člani, ki prestajajo zaporno kazen. Med družinske člane se ne štejejo otroci, do katerih imajo starši le preživninsko obveznost.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za družinskega člana šteje otrok, ki je zaradi zdravljenja, vzgoje, šolanja ali usposabljanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo v trajanju več kot 30 dni, če mu je priznana pravica do otroškega dodatka.

3  Višina in vir subvencij

11. člen

(višina in vir subvencij)

(1) Višina subvencij iz 6. člena tega odloka se določi z elaboratom o oblikovanju cene izvajanja storitev posamezne javne službe iz 2. člena tega odloka, ki ga potrdi občinski svet.

(2) Sredstva za subvencije iz tega odloka se zagotavljajo v proračunu občine.

4  Način uveljavljanja pravice do subvencije cene storitve javne službe

12. člen

(uveljavljanje pravice do subvencije)

O dodelitvi subvencije, njeni višini in času prejemanja subvencije iz 7. člena tega odloka odloča za upravne zadeve pristojen organ občine na podlagi vloge uporabnika storitev javne službe.

5  Nadzor nad izvajanjem določil odloka

13. člen

 (nadzorni organ)

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja občinska uprava občine.

6  Končna določba

14. člen

(objava in začetek veljavnosti)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 357-03/2009

Datum:17.04.2013