Na podlagi 43.
člena
Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89,
37/85, 29/86, 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 2. in 6. člena
Zakona o
planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS,
št. 48/90), na podlagi 2. in 5. člena
Zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84) ter 16. člena
Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 31/99 in 28/01)
je Občinski svet občine Rogaška Slatina na 37. redni seji dne 26. 6.
2002 sprejel |
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška
Slatina za obdobje 1986–2000 dopolnjen 2002 |
|
1. člen |
|
Spremenita in
dopolnita se dolgoročni plan Občine Šmarje pri Jelšah 1986–2000,
dopolnjen 1989 (Uradni list SRS, št. 39/90) ter spremembe in dopolnitve
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje
pri Jelšah (Uradni list RS, št. 63/93) v delu, ki se nanaša na Občino
Rogaška Slatina. |
|
2. člen |
|
Prostorske
sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah
se v delu, ki se nanaša na območje Občine Rogaška Slatina preimenuje v
prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Rogaška
Slatina za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2002 (v nadaljevanju: dolgoročni
in srednjeročni plan). |
|
3. člen |
|
Dolgoročni in
srednjeročni plan Občine Rogaška Slatina sestavljajo:
A) odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega plana Občine Rogaška Slatina za obdobje 1986–2000,
dopolnjen 2002 z naslednjo vsebino: |
I.
DOLGOROČNI PLAN |
1. UVOD |
1.1.
Problematika prostora in možnosti za spreminjanje namenske |
rabe |
2. CILJI IN
USMERITVE DOLGOROČNEGA PROSTORSKEGA RAZVOJA |
2.1. Globalne
usmeritve razvoja v prostoru |
2.2. Cilji
demografskega razvoja in poselitve prebivalstva |
2.3. Cilji in
usmeritve za razvoj poselitve |
2.4. Cilji
razvoja družbenih, oskrbnih, storitvenih in |
proizvodnih dejavnosti |
2.5. Cilji in
usmeritve ekološkega razvoja |
|
3. ZASNOVA
RAZVOJA V PROSTORU |
3.1. Zasnova
namenske rabe prostora |
3.2. Zasnova
omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami |
prostorsko izvedbenih aktov |
3.3. Zasnova
prometnega omrežja |
3.4. Zasnova
vodnega gospodarstva |
3.5. Zasnova
komunalnega omrežja |
3.6. Zasnova
energetskega omrežja |
3.7. Zasnova
telekomunikacijskega omrežja |
3.8. Zasnova
varstva kulturne dediščine |
3.9. Zasnova
varstva naravnih vrednot |
|
4.
URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA ROGAŠKA SLATINA |
4.1. Vloga in
pomen izdelave urbanistične zasnove |
4.2.
Značilnosti dosedanjega razvoja Rogaške Slatine |
4.3. Skupna
izhodišča in razvojne usmeritve po dejavnostih |
4.4.
Opredelitev načinov urejanja posameznih območij v naselju |
z
zaporednostjo izvedbe |
4.5.
Usmeritve za prometno ureditev |
4.6.
Usmeritve za varovanje kulturne dediščine |
4.7.
Usmeritve za varovanje naravnih vrednot |
4.8.
Komunalna in energetska infrastruktura |
4.9.
Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje naselja |
|
5.
URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA |
5.1. Program
raziskovanj, analiz in študij, potrebnih za |
uresničevanje in dopolnjevanje plana |
5.2. Merila,
načela in pogoji za urejanje prostora |
5.3. Obvezna
izhodišča za pripravo srednjeročnega plana |
|
II.
SREDNJEROČNI PLAN |
1. UVOD |
1.1. Temeljni
cilji varstva okolja in urejanja prostora |
|
2. CILJI
RAZVOJA POSAMEZNIH DEJAVNOSTI V PROSTORU |
2.1.
Stanovanjska gradnja |
2.2. Družbene
dejavnosti |
2.3. Oskrbne
in storitvene dejavnosti |
2.4.
Proizvodna in obrtna dejavnost |
2.5. Območja
za turistično zdraviliško dejavnost |
2.6. Promet
in zveze |
2.7.
Vodnogospodarske ureditve |
2.8.
Komunalna dejavnost |
2.9.
Energetika |
2.10.
Kmetijske in gozdne površine |
2.11. Območja
mineralnih surovin |
2.12.
Varovanje kulturne dediščine |
2.13.
Varovanje naravnih vrednot |
2.14. Varstvo
in izboljšanje okolja |
|
3. NALOGE V
ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA |
3.1. Priprava
strokovnih podlag in prostorsko izvedbenih aktov |
(PIA) |
3.2.
Usmeritve za pripravo PIA in predvidene naloge v zvezi z |
urejanjem prostora |
3.3.
Geodetska dela |
3.4.
Usmeritve za urejanje drugih območij v naseljih |
3.5. Urejanje
posegov v prostor izven naselij |
|
B)
Kartografski del dolgoročnega in srednjeročnega plana |
|
I.
DOLGOROČNI PLAN |
1.1. Zasnova
urejanja prostora |
1. Zasnova
namenske rabe prostora |
(merilo
1: 25.000) |
2. Zasnova
omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami |
prostorsko izvedbenih aktov |
(merilo
1: 25.000) |
3. Zasnova
prometnega omrežja |
(merilo
1: 25.000) |
4. Zasnova
vodnega gospodarstva |
(merilo
1: 25.000) |
5. Zasnova
komunalnega omrežja |
(merilo
1: 25.000) |
6. Zasnova
energetskega omrežja |
(merilo
1: 25.000) |
7. Zasnova
telekomunikacijskega omrežja |
(merilo
1: 25.000) |
8. Zasnova
varstva kulturne dediščine |
(merilo
1: 25.000) |
9. Zasnova
varstva naravnih vrednot |
(merilo
1: 25.000) |
1.2.
Urbanistična zasnova naselja Rogaška Slatina v merilu |
1:5.000 |
1. Namenska
raba prostora z opredelitvijo dejavnosti in |
opredelitev načinov urejanja posameznih območij v naselju |
z
zaporednostjo izvedbe (merilo 1: 5.000) |
2.
Usmeritve za prometno ureditev |
(merilo
1: 5.000) |
|
II.
SREDNJEROČNI PLAN |
2.1.
Pregledna karta z razdelitvijo listov merila |
1:5.000
(merilo 1:25.000) |
2.2. Zasnova
srednjeročnega razvoja občine |
Legenda
k zasnovi srednjeročnega razvoja občine, |
prikazanega na PKN5 |
1-23
Pregledni katastrski načrti (merilo 1:5.000) |
|
4. člen |
|
Dolgoročni plan
Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina se spremeni
in dopolni tako, da se glasi: |
|
DOLGOROČNI PLAN |
|
1. Uvod |
Na podlagi zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95), odločbe
Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 6/94, 45/94, 26/97, 70/97 in
10/96) in zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območjih
(Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 56/98) je nastala nova Občina Rogaška
Slatina kot ena izmed naslednic Občine Šmarje pri Jelšah. Občina je ob
popisu leta 1991 štela 10.488 prebivalcev.
Podlago za izdelavo dolgoročnega plana Občine Rogaška Slatina za obdobje
1986-2000 predstavljajo smernice za pripravo dolgoročnega plana Občine
Šmarje pri Jelšah ter vse nadaljnje spremembe in dopolnitve dolgoročnega
in družbenega plana Občine Šmarje pri Jelšah, analize dosedanjega in
bodočega razvoja občine ter usmeritve in obvezna izhodišča republiških
dolgoročnih planskih dokumentov. |
1.1.
Problematika prostora in možnosti za spreminjanje namenske rabe |
Kartografsko
gradivo: strokovne podlage dolgoročnega plana.
V Občini Rogaška Slatina je eden poglavitnih prostorskih problemov zelo
razširjen pojav razpršene gradnje, ki je močno prerasla okvir avtohtone
poselitve. Predvsem v naselju Rogaška Slatina pa je nastal konflikt v
rabi prostora, kjer bo potrebno uskladiti varstvo kmetijskih zemljišč
kot tudi zagotoviti spoštovanje naravnih zakonitosti vodnega režima
(trajno varovana kmetijska zemljišča) in razvoj mesta, ki se ureja z
urbanistično zasnovo. Zaradi nezdružljivosti obeh rab prostora je v
Rogaški Slatini izredno nizka gostota prebivalcev na ha. Naselje nima
dovolj prostora za svoj razvoj, urbanizacija pa se širi v njegovo
zaledje, pod obronke Boča in v obliki slemenske pozidave v južnem delu
občine. Tako poseljevanja ni mogoče usmerjati z izdelanimi
urbanističnimi kriteriji, temveč se problemi rešujejo sproti po načelu
gašenja požarov. S tem pa nastaja škoda tudi v širšem smislu, saj je
učinek tako togega varovanja kmetijskih zemljišč prav nasproten od
zaželenega in pričakovanega.
Podobna problematika se javlja tudi v višjih legah, saj ob pripravah
Slovenije za vstop v Evropsko unijo zelo težko govorimo o kmetovanju, ki
bi zagotavljajo preživetje tukajšnjim prebivalcem. Kmetijstvo bo
vsekakor potrebno kombinirati z drugimi dejavnostmi (turizmom, obrtjo,
prodajo domačih kmetijskih proizvodov, domačo obrtjo,…), kar na eni
strani ponovno pomeni načrtno usmerjanje gradnje, ki mora imeti za to
razpoložljiv prostor, na drugi pa bomo na ta način lahko ohranili tudi
značilen videz kulturne krajine. V nasprotnem primeru, ki pomeni
varovanje prostora le z enega vidika, pa bo še hitreje prišlo do
opuščanja ter zaraščanja kmetijskih zemljišč in s tem do degradacije
kulturne krajine.
Precejšnja vlaganja bodo potrebna tudi v posodobitev in izgradnjo
komunalnega infrastrukturnega omrežja. Zaradi pomanjkanja finančnih
sredstev za razreševanje vprašanj povezanih z zagotavljanjem zadostnih
količin pitne vode, izgradnjo čistilnih naprav in odlagališč komunalnih
in drugih odpadkov, kljub vloženim naporom še ni zadovoljivih rešitev.
Prav tako ni v celoti zagotovljena ustrezna stopnja poplavne varnosti
urbanih območij ter ukrepov za preprečitev ogrožanja infrastrukture pred
vodno erozijo in plazovi.
V sklopu reševanja infrastrukturnih problemov se nahajajo tudi
prometnice. Večji problemi prometa skozi naselje Rogaška Slatina so
rešeni z mestno obvoznico, kljub temu pa bo potrebno vložiti še veliko
naporov za izboljšanje prometnega stanja v celotni občini. |
2. Cilji in
usmeritve dolgoročnega prostorskega razvoja
2.1. Globalne usmeritve razvoja v prostoru |
Kartografsko
gradivo: strokovne podlage dolgoročnega plana: karta s prikazom izhodišč
in omejitev za urejanje prostora s poudarkom na razvoju sistema
poselitve in hierarhije naselij.
Izhodišča za razvoj v prostoru so podana z usmeritvami republiške
prostorske zakonodaje, predvsem pa s potrebo po zagotovitvi kvalitetnega
življenjskega okolja in ustreznejše prostorske razmestitve dejavnosti
ter odpravljanja neskladij v rabi prostora, ki so prisotna danes.
Osnovni pogoj za izvajanje skladnejšega socialnega in gospodarskega
razvoja v prostoru je oblikovanje strategije prostorskega razvoja, ki
temelji na načelih trajnostnega in sonaravnega razvoja.
Cilji, ki jih občina z dolgoročno opredelitvijo urejanja in rabe
prostora želi doseči so:
– humanejši in enakovredni življenjski pogoji za vse prebivalce občine,
– posebna skrb za izboljševanje delovnih in življenjskih pogojev
prebivalstva na hribovitih območjih,
– enakomernejši razvoj v prostoru in ohranjanje poselitve na celotnem
teritoriju občin,
– skladen razvoj občine ob upoštevanju prednosti, ki izhajajo iz
naravnega in kulturnega bogastva občine,
– napredek v znanju, informatiki in tehnologijah sodi med bistvene
pogoje za izboljšanje kakovosti življenja in dela. S prehodom na višjo
raven tehnološkega, znanstvenega, kulturnega in s tem tudi gospodarskega
razvoja se bo poskušala občina približati slovenskemu povprečju;
– racionalna raba površin za gradnjo stanovanj, proizvodnih kompleksov
in infrastrukture ter smotrno razmeščanje dejavnosti v prostoru (skladna
namenska raba prostora),
– racionalno izkoriščanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov,
– za ohranitev naravnih danosti in ohranitev ekološkega ravnotežja, je
treba dosledno odpravljati in preprečevati žarišča onesnaževanja,
poskrbeti za zavarovanje krajinskih značilnosti, naravnih vrednot in
kulturne dediščine,
– za vsa zemljišča je treba določiti namensko rabo, kjer bo imelo
prednost izboljšanje in varovanje kvalitetnih zemljišč za kmetijsko
proizvodnjo in varovanje naravnih virov ter naravne in kulturne
dediščine,
– varovati gozdove in skrbeti za ravnovesje in zdravo življenjsko
okolje,
– varovati vodni in obvodni prostor ter retencijska območja,
– učinkovito in ekonomsko upravičeno gospodarjenje s prostorom, ki bo
omogočilo kvaliteto življenja tako sedanjim kot bodočim rodovom,
– skrbeti za nadaljnji razvoj obrambe ter zaščito pred naravnimi in
drugimi nesrečami.
Vse usmeritve razvoja v prostoru so prikazane tudi v kartografskem delu
dolgoročnega plana, ki vsebuje naslednje zasnove: |
1. Zasnova
namenske rabe prostora |
(merilo 1:
25.000) |
2. Zasnova
omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami |
prostorsko
izvedbenih aktov (merilo 1: 25.000) |
3. Zasnova
prometnega omrežja (merilo 1: 25.000) |
4. Zasnova
vodnega gospodarstva |
(merilo 1:
25.000) |
5. Zasnova
komunalnega omrežja (merilo 1: 25.000) |
6. Zasnova
energetskega omrežja (merilo 1: 25.000) |
7. Zasnova
telekomunikacijskega omrežja |
(merilo 1:
25.000) |
8. Zasnova
varstva kulturne dediščine |
(merilo 1:
25.000) |
9. Zasnova
varstva naravnih vrednot |
(merilo 1:
25.000) |
2.2. Cilji
demografskega razvoja in poselitve prebivalstva |
Zasnova poselitve
prebivalstva v prostoru občin je skladna s ciljem enakomernega razvoja
celotnega območja. Z zagotavljanjem primernega življenjskega standarda
in primernih pogojev za delo in bivanje bo mogoče še naprej spodbujati
rast prebivalstva. Projekcije prebivalstva po naravni rasti za Občino
Rogaška Slatina kažejo do leta 2020 rast z indeksom nad 100. Indeks
predvidenega gibanja prebivalstva v letih 1991–2000 je tako 104,26%, v
celotnem obdobju do leta 2020 pa 105,16%. |
Število
prebivalcev 1991 2000 2020 |
v občini
10.488 10.935 11.029 |
S primerno politiko
občine in zagotavljanjem prostorskih možnosti za njen razvoj, lahko
računamo z določenim priseljevanjem prebivalstva, ki pa ne bo tako
intenzivno kot v preteklih desetletjih.
Skrbeti bo potrebno za še višjo izobrazbeno raven in zagotavljanje
ustreznih delovnih mest. Nenehno bo treba izpopolnjevati strokovno
znanje s stalnim izobraževanjem.
Predvidevamo 2,2% povprečno stopnjo rasti zaposlovanja v obdobju
1986–2000, s tem, da bo relativno višja stopnja rasti dosežena v prvem
obdobju uresničevanja dolgoročnega plana, nato pa se bo rast postopno
zmanjševala, večji prispevek k porastu družbenega proizvoda pa bo
pridobilo povečanje produktivnosti dela, ki bo temeljil tudi na
izboljšanju kadrovske strukture zaposlenih.
Na področju sektorske strukture je treba zaposlovanje dolgoročno
usmeriti predvsem v terciarni in kvartarni sektor, relativno pa
zmanjševati zaposlovanje v primarnem in sekundarnem sektorju.
Dolgoročne usmeritve bodo služile kot podlaga za izdelavo srednjeročnih
načrtov, ki morajo konkretneje definirati globalne cilje in naloge na
področju zaposlovanja in kadrov, predvsem pa naložbe v izobraževanje in
razvojno-raziskovalno dejavnost. |
2.3. Cilji in
usmeritve za razvoj poselitve |
Če želimo
zagotoviti skladen razvoj in enakomernejšo poselitev celotnega prostora
občine, je treba zastaviti ustrezno politiko razvoja posameznih območij
oziroma naselij. Med območji so razlike v razvitosti, ki jih bomo
postopoma odpravljali. Pri tem imajo največjo vlogo stanovanjska
gradnja, infrastrukturne in oskrbne dejavnosti ter zaposlitvene
možnosti. Glede na različne stopnje razvitosti bo treba na slabše
opremljenih območjih posamezne dejavnosti razvijati hitreje.
Temeljna usmeritev razvoja v prostoru v naslednjih letih je ohranjanje
poseljenosti celotnega, predvsem kmetijskega in obmejnega prostora,
zagotavljanje primernega družbenega standarda tudi izven urbaniziranih
centrov in s tem čim bolj enakomernih pogojev bivanja in dela vsem
prebivalcem. Temeljna usmeritev mora slediti tudi cilju po ohranitvi
vodnih in obvodnih zemljišč, ohranitvi funkcije poplavnih-retencijskih
površin ter ohranitvi varovanih prostorov za umetne zadrževalnike na
pritokih, kot tudi po ohranitvi (evidentiranih) mokrišč. Temu cilju mora
prvenstveno slediti razvoj gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti s
primerno disperzijo delovnih mest ter oskrbnih in storitvenih
dejavnosti, še posebej pa stanovanjsko in komunalno gospodarstvo z
zagotavljanjem primernih bivalnih pogojev ter kmetijstvo in turizem z
zadrževanjem nadaljnje deagrarizacije. Prav tako mora usmeritev
upoštevati tudi pogoje smotrnega in ekonomičnega odvoda in čiščenja
odplak.
Z dolgoročnim planom je treba podrobneje opredeliti vlogo ter razvojne
funkcije naselij v občini (glej tudi poglavje 3.2.). Glede na to vlogo
je treba smotrno razporediti dejavnike v prostoru, tako da bodo v
Rogaški Slatini zagotovljene nove oblike udeležbe javnih sredstev v
zasebne naložbe z namenom, da se ohrani javni vpliv pri investicijah, ki
posegajo v mestni prostor oziroma pri investicijah, ki so usmerjene v
realizacijo strateških prostorskih ciljev občine. Z razvojem omrežja
naselij je treba razvijati tudi infrastrukturo, posebno cestno prometno
in komunalno omrežje.
Načelne usmeritve glede nadaljnje urbanizacije so dograjevanje in
zaokrožanje obstoječih urbanih struktur, naselij s čim racionalnejšim
poseganjem na nove površine. Glavna center urbanizacije je naselje
Rogaška Slatina z največjim številom proizvodnih in centralnih
dejavnosti v občini. Poleg Rogaške Slatine je treba močneje razviti tudi
Podplat. Novi posegi bodo vsestransko pretehtani in strokovno utemeljeni
ter podrejeni racionalni rabi prostora, s ciljem smotrne rabe celotnega
prostora in varovanja kulturne krajine.
Centralna naselja bodo gonilo razvoja svojega vplivnega območja s
proizvodnimi, oskrbnimi, izobraževalnimi, kulturnimi in upravnimi
funkcijami, zato jim je treba zagotoviti pogoje za čim hitrejši razvoj.
Bistveno vlogo pri tem imajo komunikacijsko in komunalno omrežje ter
energetske razmere, kar je treba razvijati pospešeno, skladno z
zastavljeno zasnovo poselitve.
Naselja je treba opredeliti glede na velikost v omrežju naselij in vrsto
dejavnosti, ki se bodo v njih razvijale. Ureditvena območja je treba
določati skladno s potrebami razvoja, ki narekujejo planiranje velikosti
stanovanjskih in proizvodnih območij ter pripadajočih območij centralnih
in infrastrukturnih dejavnosti.
Kljub varovanju plodne zemlje bo naselja potrebno širiti, ker
zgoščevanje oziroma zapolnjevanje ali prenova dotrajanega gradbenega
fonda ne zadošča več niti sedanjim potrebam, kaj šele potrebam razvoja v
naslednjih nekaj letih. Območja naselij je treba kljub temu najprej
zaokroževati in izgrajevati znotraj ureditvenih območij. Za njihovo
smotrno in nadzorovano širitev bo predvidena zaporednost zapolnjevanja
posameznih območij znotraj predvidenih širitev naselij. Opredeljeni bodo
tudi pogoji (urbanistična, komunalna in zemljiška politika) za posamezne
posege tako v ureditvenih območjih naselij kot v območjih razpršene
gradnje. S tem se bo ustavil trend stihijskega načina poseljevanja v
dobro dostopnih naseljih in drugih območjih. Zagotoviti je treba tudi
ustrezen nadzor in spremljanje posegov v prostoru.
Poseljenost območij razpršene gradnje ob vznožju Boča in na južnem delu
občine, je treba usmerjati z ukrepi kot so prometna povezanost, možnost
zaposlovanja doma ali v bližini doma, obveznim komunalnim standardom in
osnovno oskrbo.
S tako usmerjenim razvojem poselitve bo dosežen predvsem kvalitativen
premik v procesu urbanizacije in v omrežju naselij nasploh. Ta bi se
moral odraziti tako v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih
prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v
prometnih povezavah med naselji in v naseljih kakor tudi v
socioekonomskih dejavnikih ter v načinu usmerjanja in usklajevanja
razvoja v prostoru. |
2.4. Cilji
razvoja družbenih, oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti |
Socialni razvoj in
družbene dejavnosti
V občini Rogaška Slatina je treba socialni razvoj in razvoj družbenih
dejavnosti usmeriti v kvalitetnejše in vsestransko zagotavljanje
človekovih potreb tako, da bo mogoče doseči višjo stopnjo socialne
varnosti in izboljšati kvaliteto življenja. Na vseh področjih je treba
spodbujati razvojno raziskovalno delo, inovativno dejavnost ter
posodabljanje delovnih procesov na podlagi novih tehnologij. Na področju
vzgoje in izobraževanja (referendumski program), otroškega varstva,
zdravstva, kulture in telesne kulture je treba zaradi večjih skupnih
potreb in kvalitetnejšega zadovoljevanja le-teh pridobiti dodatne
prostorske zmogljivosti.
Raziskovalna dejavnost. Z razvojno-raziskovalno dejavnostjo, kamor
spadata uporaba znanja in znanosti je treba povečati inovacijsko
sposobnost in si s tem zagotoviti hitrejše prilagajanje družbe
spreminjajočim se okoliščinam v svetu in doma. V dolgoročnem razvoju je
treba povečati število raziskovalno usposobljenih kadrov. Naslanjati se
je treba na domače strokovnjake, ki se bodo vključevali v raziskovalno
delo.
Vzgoja in izobraževanje. V vzgoji in izobraževanju je treba z
razpoložljivimi materialnimi možnostmi uskladiti programe z nadaljnjim
racionalnejšim izvajanjem dejavnosti, večjo medsebojno povezanostjo in
večjim vplivom uporabnikov storitev. Poleg obstoječih kapacitet je
potrebno razvijati tudi druge oblike dela z mladimi. Zanemariti pa ne
smemo preostalih oblik izobraževanja: dopolnjevanje znanja,
izobraževanje že zaposlenih delavcev, itd., za kar je treba zagotoviti
prostorske možnosti.
Varstvo predšolskih otrok. V sklop družbenih dejavnosti spadata vzgoja
in varstvo predšolskih otrok. Predšolskim otrokom moramo omogočiti
polnovreden razvoj. Z ustvarjanjem prostorskih možnosti bo treba
omogočiti tudi izvajanje različnih vrst otroškega varstva, predvsem za
otroke starejše od treh let.
Zdravstveno varstvo. Na področju zdravstvenega varstva je treba
razvijati programe za izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalcev.
Hitreje bomo razvijali dejavnosti splošne medicine, preventivnega
zobozdravstva, medicine dela, zdravljenja in nege bolnikov na domu,
zdravstvene vzgoje prebivalstva.
Socialno skrbstvo. Usmerjati je treba tudi dejavnosti socialnega
skrbstva in varstva, predvsem v preprečevanje socialnih problemov in
zagotavljanje možnosti vsem prebivalcem za enakovredno vključitev v
družbeno, bivalno in delovno okolje.
Kulturne dejavnosti. Kulturi kot dejavnosti je treba v dolgoročnem
razvoju posvetiti več pozornosti. Z zagotavljanjem prostorskih možnosti
bo treba omogočiti čim večjo možno dostopnost h kulturnim dobrinam ter
kulturno ustvarjalnost, ki se bo uveljavila kot del vsakdanjega
življenja in dela in kot oblika ustvarjalnega izkoriščanja prostega
časa. Kot prednostne naloge je treba obravnavati tudi varovanje naravne
in kulturne dediščine, knjižničarstvo in ljubiteljsko kulturo v okviru
zveze kulturnih organizacij Občine Rogaška Slatina:
a) s področja knjižničarstva bo vsa dejavnost težila k doseganju
standardov za splošno izobraževanje knjižnice in s tem zadovoljila
potrebe za obstoj občinske matične knjižnice.
b) Na področju ljubiteljske kulture bo v naslednjem dolgoročnem obdobju
namenjene več pozornosti pri oživljanju in ustanavljanju kulturnih
društev ali skupin.
c) Na področju novogradenj kulturnih objektov je bila zaključena gradnja
kulturnega doma v Rogaški Slatini.
Za telesno kulturno dejavnost bo treba spremeniti nekatere dolgoročne
programske smernice zaradi realnega padanja višine sredstev. Tako je
načrtovano le minimalno povečanje razvoja z novimi dejavnostmi. Obdržati
je treba obstoječe telesnokulturne organizacije in v njih razvijati
dejavnosti, ki že potekajo. Osrednjo pozornost bo še naprej posvečena
štirim osnovnim dejavnostim:
a) razvoju množičnosti,
b) razvoju tekmovalnega in vrhunskega športa,
c) strokovnim kadrom in
d) telesnokulturnim objektom.
Oskrbne in storitvene dejavnosti
Storitvene dejavnosti je treba vključevati v stanovanjska ali centralna
območja naselij. Postopoma bodo realizirani programi turistično
rekreacijskih centrov in pospeševanja kmečkega turizma na celotnem
območju občine.
Trgovina. V dosedanjem razvoju trgovine v naši občini je značilna precej
široka razvejanost trgovine na drobno, saj se skoraj v vsaki krajevni
skupnosti nahaja trgovina za vsakodnevne nakupe blaga osnovne preskrbe.
Večji trgovski center je le v Rogaški Slatini, kjer prebivalstvo
realizira del periodičnega in manjši del trajnega nakupa. Večji del
trajnega in tudi del periodičnega nakupa vrši prebivalstvo izven občine.
Zaradi izrednega pomena turizma za razvoj občine, katerega nosilec je
Zdravilišče v Rogaški Slatini, je potrebno zagotoviti kompleksno
trgovinsko ponudbo tega kraja, ki je tudi edino večje urbano središče v
občini.
Drobno gospodarstvo in storitvene dejavnosti. Bistveno bolj kot doslej
je treba razvijati drobno gospodarstvo ter ga spodbujati z ustreznejšo
prostorsko politiko in ustvarjanjem boljših pogojev za pridobitev
poslovnih prostorov, ustreznejšim informacijskim sistemom in
poenostavitvijo postopkov za pridobivanje obrtnih dovoljenj in drugimi
potrebnimi ukrepi v skladu z dogovorjeno razvojno politiko.
Storitvene dejavnosti je treba pospeševati predvsem za zadovoljitev
neposrednih potreb občanov in izboljšanje turistične ponudbe. Število
storitvenih obrtnih delavnic sicer narašča, vendar gre v večini za
skromne obrtne delavnice, tako po kvaliteti in obsegu storitev kot po
ustvarjenem dohodku. V naslednjem dolgoročnem obdobju je treba poskrbeti
za primerno prostorsko razporeditev storitvenih dejavnosti na celotnem
področju občine. Predvidevamo, da bodo potrebe največje v Rogaški
Slatini.
Turizem. Osnovni cilj dolgoročnega razvoja turističnega gospodarstva v
občini je v povečanju prispevkov te dejavnosti k hitrejšemu
družbeno-ekonomskemu razvoju. Temu cilju mora slediti povečanje obsega
in kvalitete turističnih storitev in takšne turistične ponudbe, ki bo
vsestransko in celovito zadovoljevala potrebe zahtevnejšega segmenta
turističnega povpraševanja.
Tako je potrebno večje vključevanje trgovine v turistično ponudbo,
razvoj športno rekreativne ter razvedrilne funkcije za obogatitev
turistične ponudbe. Izrednega pomena so naravne zanimivosti,
zgodovinski, arheološki, umetnostni in etnološki spomeniki. Da bi
optimalno izkoristili prostor Rogaške Slatine za turistično dejavnost,
je potrebno medsebojno povezovanje in aktivno vključevanje vseh
dejavnosti, ki neposredno ali posredno vplivajo na razvoj in oblikovanje
turistične ponudbe občine (kmetijstvo, trgovina, drobna obrt,
steklarstvo…). Poleg zdraviliškega turizma obstajajo v občini ugodne
naravne možnosti za razvoj izletniškega in kmečkega turizma. V
dolgoročnem obdobju je treba v Rogaški Slatini adaptirati stare in
pridobivati nove prenočitvene zmogljivosti.
Na razvoj turizma delujejo zaviralno predvsem slabe prometnice in slabše
razvita infrastruktura, zato bo potrebno za hitrejši razvoj turizma
odpravljati pomanjkljivosti tudi na tem področju. Potrebno bo zavarovati
primerna naravna področja, razvijati in dograjevati oba turistična
centra, vlagati v področje sodobne informatike in znanja ter racionalno
uporabljati in gospodariti z mineralno oziroma termalno vodo. Posebno
pozornost je treba posvetiti Vonarskemu jezeru, ki poleg svoje osnovne
namembnosti lahko služi kot športno-rekreacijski center občine.
Stanovanjsko gospodarstvo. Na področje gospodarskega, socialnega in
prostorskega razvoja sodi tudi stanovanjsko gospodarstvo. Kakovostno in
varno bivanje je življenjska nuja, katere zadovoljevanje mora biti ne le
skrb družbe, temveč bolj kot do sedaj skrb posameznika. Družba mora
delovnemu človeku ustvariti realne možnosti, da si na podlagi dela
zadovolji stanovanjske potrebe, reševanje stanovanjskih potreb pa bo
moralo temeljiti na več vloženih lastnih sredstvih in delu posameznika.
Na področju stanovanjskega gospodarstva je treba usmerjali dolgoročni
razvoj v ohranitev in izboljšanje kakovosti, boljše izkoriščanje ter
racionalnejše gospodarjenje z obstoječim stanovanjskim fondom.
Razpoložljiva sredstva se bodo ob postopnem zmanjševanju obsega
novogradnje preusmerjala v pospešitev prenove zastarelega in dotrajanega
stanovanjskega sklada. Dolgoročni razvoj bo usmerjen v zvišanje
stanovanjskega standarda in kakovosti bivanja.
Pospeševati je treba gradnjo strnjenega tipa goste zazidave, s katerim
bodo zagotovljena racionalnejša izraba razpoložljivih zazidalnih
površin, zaščitena kakovostna kmetijska zemljišča in omogočena
racionalizacija stroškov gradnje pripadajočih infrastrukturnih sistemov.
Kjer je obstoječa gostota poselitve majhna, je potrebno boljše
izkoristiti obstoječo prometno in komunalno infrastrukturo ter
racionalizirati in poceniti izgradnjo. V organizirani, kompleksni
gradnji je treba pričeti z nižjimi tipi zazidave, ki bodo ob
zadovoljivih gostotah poselitve omogočali bolj humano zasnovo
stanovanjski sosesk.
Novogradnje je treba usmerjati na manj kakovostne terene in v racionalno
izrabo obstoječih zazidalnih površin v obstoječih naseljih.
Ob aktivni udeležbi lastnega dela in sredstev zasebnega kapitala je
treba pospeševati prenovo podstrešij in neizkoriščenih prostorov,
revitalizacijo opuščenih stanovanj in prenovo zastarelega stanovanjskega
sklada.
Proizvodne dejavnosti
Industrija. Analiza dosedanjega in bodočega razvoja občine kaže, da je
potrebno v industriji intenzivneje uvajati proizvodne programe z večjo
udeležbo visoko strokovnih delavcev in znanja, z večjo inovativno
sposobnostjo, z avtomatizirano proizvodnjo, s sorazmerno manjšo porabo
energije in surovin na enoto proizvoda ob upoštevanju varovanja okolja
in smotrne rabe prostora. Dolgoročno pa bo razvoj industrije odvisen
tudi od ustanavljanja novih zmogljivosti potencialnih investitorjev
izven občinskega prostora v skladu z vodenjem politike skladnejšega
regionalnega razvoja v RS.
V okviru načrtovanja izboljšanja bivalnega okolja bo posebna pozornost
namenjena sanaciji obstoječih ekološko neprimernih proizvodenj, ki jih
bomo modernizirali tako, da bomo skupne vplive na okolje čimbolj
zmanjšali, vsaj do zakonsko še dovoljene meje.
S prostorskim usmerjanjem razvoja industrije je potrebno doseči
racionalno uporabo omejenih površin za nadaljnji razvoj industrije in
doseči njeno širitev v čim večji meri v okviru obstoječih površin.
Hkrati je potrebno zagotoviti razvoj infrastrukture ter uveljavljanje
ukrepov za varstvo okolja, s katerimi je treba sanirati industrijske
obrate, ki so dotrajani in ekološko neprimerni. Upoštevati je treba
tehnološke, ekonomske, ekološke in druge omejitve na obstoječih
lokacijah, nove morebitne zmogljivosti pa praviloma usmerjati na nove,
za kmetijstvo manj primerne lokacije.
Gradbeništvo. Za gradbeništvo so značilni temeljni problemi, kot so
razdrobljenost proizvodnje, slaba izkoriščenost kapacitet, nizka
kvalifikacijska struktura zaposlenih, velika nihanja investicijskih
vlaganj, ki so onemogočala specializacijo za posamezna ožja področja.
Nadaljnji razvoj gradbeništva bo temeljil na uvajanju industrijskih
načinov proizvodnje in organizacije dela ob posodabljanju tehničnih
predpisov, normativov in standardov. |
2.5. Cilji in
usmeritve ekološkega razvoja |
Ekološko
problematiko in cilje na tem področju lahko strnemo v naslednje
ugotovitve:
– Območje občine pripada podaljšku južnih Karavank (Boč) in Posavskih
gub. Zaradi tektonskih prelomnic, ki potekajo v različnih smereh in
nahajališč mineralne in termalne vode, je potrebno posebno skrb nameniti
zaščiti pred onesnaženjem, predvsem pa preprečiti nastajanje morebitnih
divjih odlagališč odpadkov.
– V naselju Rogaška Slatina, ki je hkrati središče zdraviliškega
turizma, je potrebno še posebno skrb nameniti varstvu pred hrupom in
splošnim onesnaževanjem okolja.
– Prebivalstvo je, razen v nekaterih strnjenih naseljih, poseljeno v
višjih legah, kjer se je oblikovala razpršena struktura poselitve; ta
zahteva posebno skrb pri odstranjevanju tekočih in trdih odpadkov
(vprašanje greznic oziroma kanalizacije in divjih odlagališč). Tudi na
kmetijah odpadki vsebujejo vse več škodljivih komponent (praški,
čistila, barve, laki …).
– Promet, ki poteka na območju občine, je potrebno reševati z novimi
cestami oziroma rekonstrukcijami obstoječih. |
3. Zasnova
razvoja v prostoru
3.1. Zasnova namenske rabe prostora |
Kartografsko
gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 1: zasnova namenske rabe prostora.
Prostor kot naravna danost postaja zaradi nenačrtnih posegov v
preteklosti in ekstenzivnega razvoja vse bolj tudi omejitveni faktor
nadaljnjemu razvoju, zato je treba z njim ravnati skrajno racionalno in
preudarno. Varovati je treba dobrine splošnega pomena, kot jih določa
zakon o urejanju prostora: območja kmetijskih zemljišč, gozdov, vodnih
rezervatov, geoloških danosti ter območja naravne in kulturne dediščine.
Zasnova namenske rabe prostora je določena glede na primernost prostora
za posamezno namembnost, pri čemer je treba postopoma odpravljati
začetna neskladja in konflikte. Spremembe današnje namembnosti je treba
izvajati skladno in na podlagi sprejete prostorske in urbanistične
dokumentacije. Vsa trajno izgubljena kmetijska zemljišča oziroma izpadlo
kmetijsko proizvodnjo je treba nadomeščati v enakem obsegu predvsem na
območjih, ki so sedaj podvržena zaraščanju. S tem bo omogočeno
ohranjanje kulturne krajine. Začasno odtujena kmetijska zemljišča bodo
po izrabi ponovno usposobljena za kmetijsko rabo. |
|
V vsak poseg v
prostor in usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru je treba vključevati
vidik varovanja okolja kot enega odločujočih faktorjev.
Za morebitne katastrofe ali za primer vojne je treba poleg
organizacijskih ukrepov načrtovati tudi prostorske rešitve, ki bodo
omogočale učinkovito delovanje v spremenjenih razmerah in ne bodo
ovirale razvoja urbanih območij (razvoj naselij in zdravega okolja).
Zasnova namenske rabe prostora je prikazana na kartografskih prilogah v
merilu 1: 25.000 tako, da je s srednjeročnim planom omogočena njena
dokončna uskladitev in razmejitev po parcelnih mejah. Prikazane so
naslednje kategorije rabe prostora, ki jih je potrebno upoštevati pri
pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov (*–obvezna izhodišča
dolgoročnega plana RS, in ** –obvezna izhodišča dolgoročnega plana
občine):
– trajno varovana kmetijska zemljišča (najboljša kmetijska zemljišča)*,
– varovalni gozdovi*,
– ureditveno območje naselja s širšim pomenom (naselje z izdelano
urbanistično zasnovo)**,
– odlagališče odpadkov**.
– območja za rekreacijo in turizem v naravnem okolju**.
V obdobju do leta 2000 se glede na predvidene posege v prostor ne bo
bistveno spremenilo razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in
nerodovitnimi površinami.
Območja kmetijskih zemljišč
V prvi vrsti je treba varovati najboljša kmetijska zemljišča, ki so
primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. V to območje so uvrščena
zemljišča primerna za vinogradništvo, sadjarstvo, poljedelstvo in
živinorejo. V občini se bodo razvijala naslednja pridelovalna območja:
– ves ravninski predel za pretežno njivsko proizvodnjo,
– vinogradniška območja,
– območja s primerno klimo in zemljo za razvoj sadjarstva,
– blago razgiban svet, ki je najprimernejši za intenzivno živinorejsko
proizvodnjo – njive in travniki ter
– strme manj primerne lege, ki so primerne za manj intenzivno
živinorejsko proizvodnjo. Možno je koriščenje travnatega sveta kot
čredinski pašnik. Te površine so uvrščene v druga kmetijska območja.
Dolgoročne usmeritve varovanja in gospodarjenja s kmetijskimi zemljišči
so naslednje:
– učinkovitejše gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči je v prvi vrsti
pogojeno s takšno kmetijsko politiko, ki bo ekonomsko in z motivi
socialne narave vzpodbujala zasebne kmetijske pridelovalce za smotrno
obdelavo njihovih zemljišč. Cilj je optimalno izrabiti naravne danosti
in hkrati ohranjati ekološko ravnovesje ter prestrukturiranje v smeri
optimalne posestne in proizvodno lastniške strukture.
– varovanje kmetijskih zemljišč se obravnava tudi z ekološkega vidika.
Načrtovati je potrebno takšno industrijsko proizvodnjo, ki ne bo
povzročala onesnaženja kmetijskih zemljišč preko emisij iz zraka,
onesnaženih odpadnih vod ali odlaganjem odpadkov s posledicami
zmanjšanja kmetijske pridelave ali vsebovanjem večjih količin škodljivih
snovi nad normativi v kmetijskih pridelkih in krmi za živino.
– sanacijo tal nižinskih predelov občine z neurejenim vodnim režimom je
potrebno urediti s predvidenimi regulacijskimi posegi na vodotokih ter
melioracijami v smislu izboljšanja potencialnih zmogljivosti tal. V
hribovitih predelih je treba načrtovati takšno kmetijsko izrabo, da bodo
sanirani plazoviti predeli in zavarovani potencialni plazovi. Izdelati
je potrebno ustrezne proizvodne programe in programe dopolnilnih
dejavnosti – predvsem v zvezi s politiko razvoja majhnih in srednjih
kmetij. Nujno je vsaj delno preusmerjanje kapitala v oživljanje
kmetijske proizvodnje v hribovitih območjih.
– razvijati kmetijstvo v povezavi s turistično ponudbo – formiranje
blagovnih znamk, proizvodnja biohrane, ohranjanje kulturne krajine v
svoji prvobitnosti ter saniranje ekološko-tehnološko oporečne proizvodne
enote.
Del trajno varovanih kmetijskih zemljišč je treba v nekaterih primerih
nameniti za širitve urbanih centrov in gradnjo infrastrukture, saj ob
razvrstitvi kmetijskih zemljišč te potrebe niso bile upoštevane z vidika
dolgoročnega prostorskega razvoja. Kljub temu so v dolgoročnem planu
predvidene le nujne, optimalne površine posega na plodna tla. Predvsem
je evidentirana obstoječa gradnja. Ostale površine se še vedno varujejo
za kmetijsko rabo. Predvidene spremembe v obsegu kmetijskih zemljišč
bodo potekale delno tudi na račun gradnje počitniških in turističnih
naselij.
V konfliktu med rabo zemljišč za kmetijstvo in gozdarstvo bo kmetijstvo
imelo prednost tam, kjer je mogoče gospodarno izkoriščati površine in
gozdovi nimajo posebej poudarjenih ekoloških in socialnih funkcij.
Skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva je nova kategorizacija
kmetijskih zemljišč in opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne
namenske rabe teh območij ter uskladitev bilance površin. |
Območja gozdov |
Nekaj več kot
tretjino prostora občine pokrivajo gozdovi, ki se nahajajo na območjih
gorskih masivov Boča in Donačke gore. Temeljna dolgoročna usmeritev v
zvezi z varstvom gozdov je trajno varovanje varovalnih gozdov, zato je
treba sprejeti ustrezne odloke za območja teh gozdov.
Na podlagi bioloških zakonitosti razvoja je treba zagotoviti biološko
optimalno izkoriščanje, gojenje in varstvo gozdov, ob pogojih in načinu,
da se zagotavlja trajnost donosov gozdov in njihovih funkcij. Na območju
krajinskega parka Boč – Donačka gora ni predviden poseben režim
gospodarjenja, omejeni pa so večji posegi (krčitve in goloseki), ki bi
spremenili videz krajine. Prav tako je pri spremembah malo donosnih
gozdov potrebno ohraniti sedanjo strukturo drevesnih vrst. Osnovanje
monokultur iglavcev na večjih površinah ni dovoljeno. Vnašanje
neavtohtonih drevesnih vrst je prepovedano, izjemoma se dovoljuje v
primerih, ko se avtohtone vrste zaradi emisije bolezni ali pretirane
razmnožitve določene živalske vrste v gozdnem ekosistemu ne morejo
razvijati.
Gospodarska aktivnost gozdarstva je na območju občine usmerjena na:
– nego obstoječih mladih gozdov, obnovo prezrelih bukovih gozdov,
premeno dela degradiranih gozdov, pospešeno sečnjo sušeče jelke na Boču
ter na izgradnjo gozdnih cest in vlak,
– izbiro najbolj učinkovitih sredstev za varstvo mladovja pred divjadjo,
da se škode obdržijo na znosni višini,
– varstvo gozdov ter preprečevanje razmnoževanja gozdnih škodljivcev in
širjenja bolezni,
– popolni odstrel neavtohtonih živalskih vrst in trajno vzdrževanje
primerne, s prehranskimi možnostmi usklajene številčnosti divjadi in
ustrezne spolne in starostne strukture avtohtonih divjadi,
– izvajanje vseh potrebnih gojitvenih del in pridobivanje sredstev tudi
za razširjeno gozdno biološko reprodukcijo,
– učinkovitejše vključevanje gozdov in gozdarstva v sistem urejanja
prostora. |
Urejanje
vodotokov in zbiralniki vode |
Ostale dejavnosti
vodnega gospodarstva bodo usmerjene predvsem v zagotavljanje osnovnega
odvodnjavanja, zaščito pred zemeljskimi plazovi in poplavami ter
energetsko izrabo vodotokov. Naravne razmere dopuščajo možnost
zadrževanja odtekajočih vod. Ureditvena dela za izboljšanje odtoka in
potreb poselitve se predvidevajo predvsem za ureditev Sotle in njenih
pomembnejših pritokov. Vsa ureditvena dela na vodotokih, ki so
opredeljeni kot naravna dediščina, morajo biti usklajena s pogoji
pristojne spomeniške službe.
Sotelska pokrajina je sicer manj značilna po hudourniškem delovanju,
vendar so tudi tu nevarna žarišča materiala, ki ga vodotoki odlagajo v
nižjih legah in s tem povzročajo poplave. Zato je potrebno urejati tudi
izvire vodotokov. Delovanje hudournikov je izrazitejše na območju
vzhodno od Rogaške Slatine na vodotokih, ki potekajo s slemen Bočkega
pogorja.
Potrebno bo poiskati posamezna žarišča, raziskati vzroke za nastanek in
delovanje hudournikov ter predvideti ukrepe za vsak primer posebej.
Urejanje hudourniških področij in samih hudournikov je nujno za
nadaljnje regulacijske ukrepe po dolinah navzdol, s tem pa se
gospodarstvo obvaruje ogromne škode, ki redno sledi velikim vodam.
Na vseh vodotokih je treba zagotoviti biološki minimum vode in na
reguliranih odsekih vodotokov izvršiti vse potrebne ukrepe, ki jih mora
imeti naravni vodotok. Vgraditi je treba razne vodne objekte (drče,
pragovi, zavetišča, skrivališča), zasaditi avtohtono vegetacijo in
omogočiti preživetje ter razvoj obvodne favne in vegetacije. Za
zavarovanje potencialnih virov pitne vode bo sprejet odlok o zaščiti
vodnih virov v občini. |
Ureditvena
območja naselij |
Za planirani
dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura: urejanje in
pridobivanje stavbnih zemljišč) je temeljno vodilo racionalna raba
površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi in smotrni
ureditvi sedanjih površin naselij, stavbnega fonda in kompleksnejših
območij.
Površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo
infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do izvedbe
spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna
zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja, ki imajo dolgoročni učinek.
Sprememba namembnosti in vrsta prostorskega izvedbenega dokumenta sta
opredeljeni tudi v drugem delu tega odloka.
S planiranim dolgoročnim razvojem poselitve se bilanca površin v Občini
Rogaška Slatina spremeni na sledeči način:
– gozdne površine se na račun poselitve zmanjšajo za 10.000 m2,
– najboljša kmetijska zemljišča se na račun poselitve zmanjšajo za
440.500 m2 in
– druga kmetijska zemljišča se na račun poselitve zmanjšajo za 1.355.125
m2.
Naselitvena raba prostora se bo povečala za 1/3 kar zadošča za
dolgoročne potrebe razvoja Občine Rogaška Slatina. |
|
Z dolgoročnim
planom je opredeljena urbanistična zasnova naselja Rogaška Slatina,
ostala strnjena naselja pa se urejajo z ureditvenimi območji naselja.
Poselitev v preostalem prostoru je obravnavana kot razpršena gradnja.
Za območja izven naselij bodo predpisani PUP-i, ki bodo regulirali vse
posege v prostor skladno z izrabo tal in kulturno krajinskimi
značilnostmi posameznega območja. |
Rekreacija in
turizem |
Zimski šport se bo
na območju občine razvijal na območjih urejenih smučišč na Janini v
Rogaški Slatini ter na Boču pri planinskem domu.
Številni spomeniki naravne in kulturne dediščine in območje krajinskega
parka z atraktivnimi izletniškimi točkami Boč, Donačka gora in drugimi,
nudijo vse pogoje za razvoj rekreacije in turizma. Preko tega območja so
speljane številne markacijsko označene planinske poti, poti XIV.
divizije in evropska pešpot E7 Bistrica ob Sotli – Hodoš. Temeljna
dolgoročna usmeritev je varovanje naravnih vrednot in danosti prostora,
še posebej na območju krajinskega parka Boč – Donačka gora ter varovanje
spomenikov ostale naravne in kulturne dediščine z namenom, da se ohrani
zdravo okolje in privlačen prostor za razvoj turistično-rekreacijske
dejavnosti. Sanirati je potrebno vse izvore onesnaževanja okolja,
degradirana območja in objekte, zagotoviti vzdrževanje objektov in
dograjevati turistično ponudbo. |
Območja
mineralnih surovin |
Zagotavljati je
potrebno racionalno izrabo naravnih bogastev, zmanjšati razvrednotenje
okolja, izdelati programe sanacij ter zagotoviti realizacijo le-teh.
Nadaljnji razvoj kamnolomov naj bo skladen s potrebami občine in regije.
Pridobiti je potrebno ustrezne strokovne podlage za načrtovanje razvoja
kamnolomov v prostoru in pripraviti sanacijske programe. Na območju
Občine Rogaška Slatina trenutno obstaja kar nekaj lokacij, kjer se na
nelegalen in neorganiziran način posega v prostor, kar z
okoljevarstvenega vidika močno kazi pokrajino. Za omenjene lokacije je
potrebno izdelati programe sanacije ter zagotoviti njihovo realizacijo.
Na območju občine ni pomembnejših rudnin, med drugimi rudninami pa sta
zastopana dolomit in apnenec (lokacija Zgornje Sečovo) z izjemo območja
v Zagaju, kjer se nahaja andezit.
Na območju Občine Rogaška Slatina trenutno ni organiziranega kopa
mineralnih surovin, čeprav so potrebe po mineralnih surovinah v
gradbeništvu in vzdrževanju lokalnega cestnega omrežja precej velike.
Območja za potrebe obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami
Prostorske potrebe obrambe je potrebno upoštevati kot obvezno izhodišče
za načrtovanje rabe prostora v občini. Območje za potrebe obrambe na
Boču je prikazano v skladu z navodilom za določanje in prikazovanje
potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št.
23/94).
Pri načrtovanju prostorskega razvoja je potrebno upoštevati tudi
elemente varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z zakonom
o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št.
64/94). |
3.2. Zasnova
omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami prostorsko izvedbenih
aktov (PIA) |
Kartografsko
gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 2: zasnova omrežja naselij.
Smotrno urejanje se opira na načrtno in usklajeno razporejanje
dejavnosti in razvoj centrov v prostoru za dosego najugodnejšega
gospodarskega razvoja ob upoštevanju prednosti prostora in potreb
bodočih rodov. Razvijati je treba policentrični koncept razvoja naselij.
Izhodišče za zasnovo omrežja naselij na lokalni ravni je planska
tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti
vsakega posameznega naselja ter sprejete variante razvoja poselitve.
Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišče za določitev
hierarhije središč v omrežju naselij.
Dolgoročno bomo v občinah razvijali naslednje tipe naselij:
– prevladujoča ruralna naselja (tip B)**,
– ruralno urbana naselja (tip C)**,
– prevladujoča urbana naselja (tip D)** in
– urbana naselja (tip E)**.
V skladu s planiranim omrežjem naselij se bo Rogaška Slatina razvijala
kot najpomembnejše urbano središče (E) v občini. V Rogaški Slatini je
največji poudarek na razvoju turistično-zdraviliške dejavnosti, poleg
tega pa ima razvite tudi druge gospodarske in proizvodne dejavnosti. Tu
so koncentrirane tudi upravne funkcije na ravni občine.
Drugo večje naselje v občini je Podplat, ki ga bomo razvili v tip
prevladujočega urbanega naselja (D).
Poleg dveh vodilnih naselij v občini, bo razvitih še nekaj centrov
ruralno urbanega tipa (C): Zgornja Kostrivnica, Brestovec in Sv.
Florijan. S tem bo zagotovljena enakovredna vsakodnevna oskrba
prebivalstva.
Pri razvoju omrežja naselij je potrebno v prvi vrsti upoštevati
varovanje dobrin javnega pomena ter racionalno izrabo in organizacijo
dejavnosti v prostoru. Pri oblikovanju in načrtovanju naselij se je
treba v prihodnosti zavzemati za bolj strnjeno, večfunkcionalno
zazidavo, za racionalno izrabo znotraj obstoječih naselij ter že
izgrajene infrastrukture. Z gradnjo v prostoru je potrebno ohranjati
tipiko krajine in varovati vedute na pomembnejša območja naravne in
kulturne dediščine. Večji poudarek bo na prenovi v obstoječih naseljih.
Naravni prirast prebivalstva v občini je potrebno zadržati vsaj na
sedanji ravni, presežek prebivalstva po naravni rasti pa se koncentrira
v Rogaški Slatini kot širšem funkcionalnem območju. Vsa ostala naselja
bodo ohranila sedanje število prebivalcev.
Nova stanovanjska graditev se bo preusmerjala, kjer bo le mogoče, na
slabša zemljišča (gozdovi z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi
funkcijami, pobočja) in v dograjevanje obstoječih naselij.
Nadaljnji razvoj naselij je potrebno načrtovati in izvajati skladno z
izdelano plansko tipologijo naselij in opredeljenimi funkcijami naselij
v omrežju naselij glede na oskrbne in storitvene ter proizvodne
dejavnosti in v obsegu ocenjenih potreb po prostoru za posamezne
dejavnosti.
Usmeritve za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov in s tem povezanim
urbanističnim urejanjem prostora so prikazane na isti karti po
ureditvenih območjih naselij. Opredeljene so glede na pretežno namensko
rabo in enotne oblikovalske in urejevalske značilnosti.
Z zazidalnimi načrti (ZN) bomo urejali dele ureditvenih območij naselij,
na katerih načrtujemo kompleksno gradnjo (stanovanj, industrije,
objektov družbenega standarda). Ureditveni načrti (UN) bodo izdelani za
naselja, kjer gradnja ni kompleksna oziromaq gre za dopolnilno gradnjo.
S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) bomo urejali naselja brez večje
gradbene aktivnosti in območja razpršene poselitve. Začasno bomo s PUP-i
urejali tudi območja, za katera izvedbeni načrt ne bo izveden v tem
srednjeročnem obdobju. PUP-i se bodo razlikovali med seboj glede na
značilnosti območij, za katera bodo izdelani.
Zaporednost izdelave posameznih prostorskih izvedbenih aktov je
opredeljena v drugem razdelku tega odloka. Za območja kompleksne gradnje
v posameznih srednjeročnih obdobjih je treba pripraviti v sklopu
srednjeročnih planov programske zasnove. Te bodo regulirale načelno
zasnovo območja in ustrezne infrastrukturne rešitve. |
|
3.3. Zasnova
prometnega omrežja |
Kartografsko
gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 3: zasnova prometnega omrežja.
Zasnova prometnega omrežja je prikazana na kartografskih prilogah v
merilu 1: 25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih je potrebno
upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov
(*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in **–obvezna izhodišča
dolgoročnega plana občine):
– državna cesta*,
– lokalne ceste – zbirne mestne in zbirne krajevne ceste (LZ)**,
– mestne in krajevne ceste (LK)**,
– javne poti**,
– lokalne ceste**,
– glavna kolesarska povezava*,
– regionalne kolesarske povezave*,
– daljinska kolesarska povezava*,
– regionalna enotirna železniška proga*.
Dolgoročni cilji in usmeritve razvoja prometne infrastrukture:
– izboljšati prometno povezavo s sosednjimi regijami in izboljšati
dostopnost znotraj občinskega prostora, zlasti zaledja krajevnih
skupnosti in zagotoviti učinkovitost prometa v izrednih razmerah,
– izboljšati prometno varnost in kvaliteto prometnega omrežja,
– zmanjšati negativne vplive prometa na okolje, kar pomeni predvsem
dosledno izločanje tranzitnega prometa iz centralnih delov naselij,
– skladno z razvojem poselitve in drugimi potrebami izboljševati javni
promet.
Vzdrževanje prometnega omrežja mora potekati v skladu z veljavno
zakonodajo, pri čemer je potrebno upoštevati predvsem zakon o javnih
cestah (Uradni list RS, št. 29/97), uredbo o kategorizaciji državnih
cest (Uradni list RS, št. 33/98) in odlok o novi kategorizaciji
občinskih cest. Za izgradnjo novih in rekonstrukcijo obstoječih cest je
potrebno izdelati lokacijski načrt. |
Cestni promet |
Nosilke cestnega
prometa so državne ceste. Glavna cesta poteka v smeri zahod – vzhod
proti meji z Republiko Hrvaško. V Podplatu se odcepi regionalna cesta
R1-219 proti Slovenski Bistrici na severu. Poleg glavne poteka po občini
tudi regionalna cesta R3-685 Tekačevo–Rogaška Slatina–Ranjkovec.
Za celotno občino in naselje Rogaška Slatina je izredno pomembna glavna
cesta G2-107, ki nastopa tudi v vlogi mestne obvozne ceste in prevzema
nase tranzitni promet proti Republiki Hrvaški. Ostale ceste v občini so
lokalnega pomena oziroma nekategorizirane gozdne in druge ceste.
Lokalno cestno omrežje bo potrebno modernizirati glede na potrebe, in to
predvsem vse tiste ceste in odseke, ki so še makadamske. Vse pomembnejše
lokalne ceste, ki povezujejo naselja v z državnim cestnim omrežjem,
morajo biti zgrajene oziroma rekonstruirane tako, da bo omogočen
avtobusni in tovorni promet. To so ceste:
– Rogaška Slatina–Sv. Florijan–Rogatec,
– Rogaška Slatina–Brestovec–Kristan vrh,
– Gabernik–Kostrivnica in
– Podplat–Kostrivnica–Rogaška Slatina.
Lokalne ceste, pomembne s turističnega vidika so naslednje:
– Rogaška Slatina–Vonarje–Sodna vas,
– Rogaška Slatina–Boč.
Ostale lokalne ceste morajo zagotoviti ustrezno dostopnost vsem
prebivalcem v občini. Ureditev teh cest pomeni izboljšanje življenjskih
pogojev odmaknjenih zaselkov in naselij.
Na področju mirujočega prometa so v naselju Rogaška Slatina izkazane
večje potrebe po parkirnih površinah predvsem zaradi zdraviliškega
turizma. Zato je treba zagotoviti dovolj parkirnih površin, ki bodo
omogočale neoviran promet, tako za prebivalce kot obiskovalce Rogaške
Slatine. V ostalih naseljih je treba ustrezne parkirne površine graditi
predvsem v sklopu stanovanjskih območij. Ustrezne lokacije je treba
poiskati na prostih površinah v ureditvenih območjih naselij. |
Kolesarski
promet |
Na območju občin
sta predvideni dve kolesarski povezavi širšega republiškega pomena.
Glavna kolesarska povezava poteka vzporedno z glavno cesto v smeri zahod
– vzhod. V smeri proti Slovenski Bistrici, je prečno nanjo priključena
daljinska kolesarska povezava; ob obstoječi regionalni cesti proti Ptuju
pa je predvidena še regionalna kolesarska povezava.
V skladu z republiškimi izhodišči je treba za celotno območje občine
izdelati študijo možnosti ureditve kolesarskih poti. Na podlagi te
študije bo izdelan projekt razvoja kolesarstva in kolesarskih stez, s
čimer bo omogočen hitrejši in kakovostnejši razvoj turizma. Kolesarski
promet je treba načrtovati predvsem v povezavi s stanovanjskimi,
turističnimi, rekreacijskimi in drugimi površinami, ki so pomembne za
dostop do delovnih mest. Prednostno bodo urejene kolesarske povezave, ki
povezujejo naselje in zdravilišče Rogaška Slatina s svojim oskrbnim in
turistično-rekreacijskim zaledjem. |
Železniški
promet |
Dolgoročno je treba
upoštevati možnost povečanja kapacitet železniškega prometa, bodisi
zaradi razvoja gospodarstva ali zaradi razbremenitve magistralnih prog.
Na postajah, kjer obstajajo skladišča, je potrebno urediti nakladalne
klančine in urediti manipulativni prostor. Ob obstoječi železniški
postaji je potrebno urediti avtobusno postajališče, ki bo omogočalo
neposredno navezavo na javni potniški promet.
Za vse posege v varovalnem progovnem pasu železnice je potrebno
upoštevati veljavni zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu in
pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov,
saditev drevja in postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu glede
minimalnih odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira (Uradni
list SRS, št. 2/87). Če se pokaže za potrebno, se izvrši gradnja
protihrupne zaščite in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji
proti vplivu blodečih tokov v prihodnosti elektrificirane železniške
proge. |
Javni potniški
in blagovni promet |
Z javnim potniškim
prometom bodo naselja v območju občine predvsem dobro povezana s
sosednjimi občinskimi (Šmarje pri Jelšah, Rogatec …) in regionalnimi
središči. Dobre povezave je treba vzpostaviti tudi z ostalimi naselji in
območji. Avtobusne postaje v naseljih bodo urejene na sedanjih točkah
oziroma bodo po potrebi prestavljene na ustreznejše lokacije. |
3.4. Zasnova
vodnega gospodarstva |
Kartografsko
gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 4: zasnova vodnega gospodarstva.
Zasnova vodnega gospodarstva je prikazana na kartografskih prilogah v
merilu 1:25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih je potrebno
upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov
(*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in ** –obvezna izhodišča
dolgoročnega plana občine):
– primarni vodovod**,
– II. kakovostni razred**,
– III. kakovostni razred**.
Pri dolgoročnem planiranju je ena izmed nalog načrtno gospodarjenje z
vodo, zaščita vodnih virov in določitev varstvenih območij, izboljšanja
odtočnega vodnega režima in nadaljevanje regulacij vodotokov na najbolj
kritičnih mestih, odpravljanje posledic erozije in hudourniškega
delovanja ter postopno izboljševanje kakovosti voda in stopnje
onesnaženosti vodotokov.
Vodni viri in oskrba z vodo
Glavna naloga na področju oskrbe z vodo je njeno izboljšanje na celotnem
teritoriju občine, za katero predstavljajo vodne vire izviri talne vode
ter površinski vodotoki. Razpoložljivi vodni viri zagotavljajo zadostno
oskrbo z zdravo pitno vodo za celotno območje Občine Rogaška Slatina.
Na območju Občine Rogaška Slatina bo potrebno prioritetno zavarovati vse
vire pitne vode ter vire termalnih in mineralnih vod. V letu 1986 so
bila na območju občine dokončana obsežna hidrogeološka raziskovalna
dela. Z odloki so zavarovana območja vodnih virov v skupnem obsegu ožjih
in širših varstvenih območij. Vsi obstoječi lokalni vodovodi z oporečno
pitno vodo se bodo priključili na predvideni primarni vodovodni sistem.
Na območjih vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjševali
izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato bo na teh območjih imelo
varstvo voda prednost pred kmetijstvom. Na ogroženih območjih je
potrebno omejiti promet in prepovedati prevoz nevarnih in posebnih snovi
na odseku ceste Podplat-Pečica. Zaradi razpršenosti in manjšega odjema
bodo v odmaknjenih naseljih in območjih aktivirana nekatera zajetja.
Omrežje ne bo povezano v enoten sistem. Zaščitili bomo vsa območja
pomembnejših zajetij, manjša pa varovali kot rezervne vire za primer
izjemnih razmer. Izvršiti je potrebno pregled lokalnih vodnih virov in
vodnjakov ter opredeliti vzdrževanje in zaščito teh virov, še zlasti za
potrebe v vojnem času.
Zagotoviti je potrebno racionalno rabo pitne vode ter potrebe po
tehnološki vodi za industrijo pokriti iz akumulacije Sotelsko jezero. Za
vodne vire na mejnem območju Rogaške Slatine je potrebno s sosednjimi
občinami sprejeti usklajene odloke o zavarovanju teh virov.
Sedanje vodovodno omrežje se vključuje v bodočo oskrbo. Pri tem se
manjši vodovodi vključujejo in združujejo v večje, v določenih primerih
pa bo potrebno območja, ki so sedaj vključena v večje sisteme, zaradi
prihrankov energije ločiti od bodočega sistema.
Vodovodni sistem je zasnovan na podlagi vodnih virov v dolini Bistrice
in Tinjščice z zmogljivostjo 150 l/sek. Voda se po transportnih vodih
transportira v večje porabniške centrale (Šmarje, Mestinje, Rogaška,
Rogatec). V glavni vodovodni sistem so vključeni naslednji kraji z
bližnjo okolico: Kozje, Imeno, Podčetrtek, Pristava, Mestinje, Šmarje
pri Jelšah, Rogaška Slatina in Rogatec. Ostalo pretežno višinsko območje
se oskrbuje iz obstoječih sistemov, večja naselja pa iz novih vodnih
virov (vrtin). Pozneje bo možno na ta sistem priključiti še akumulacijo
Sotelsko jezero. |
3.5. Zasnova
komunalnega omrežja |
Kartografsko
gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 5: zasnova komunalnega omrežja
Zasnova komunalnega omrežja je prikazana na kartografskih prilogah v
merilu 1: 25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih je potrebno
upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov
(*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in **– obvezna izhodišča
dolgoročnega plana občine):
– čistilna naprava z zmogljivostjo 10.000 – 100.000 E*,
– IV. območje onesnaženosti zraka*,
– deponija komunalnih odpadkov**.
Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
Za kompleksno ureditev odvajanja in čiščenje odpadnih voda bo zaradi
neenakomerne naseljenosti in razgibanosti terena v občini potrebno za
vse onesnaževalce urediti ustrezno odvajanje in čiščenje odplak in to:
– za večje centre: zgraditi primarne kanalizacije in čistilne naprave,
– za ostala naselja: zgraditev primarne kanalizacije in čistilnih naprav
in
– za oddaljena gospodarstva na območju ruralne poselitve samostojne
dispozicije odpadnih vod z greznico, obzidano gnojišče z jamo za
gnojevko; pretoki iz greznic se pred izpustom v odvodnike drenirajo
oziroma čistijo lagunsko.
Delna kanalizacija je zgrajena le v naselju Rogaška Slatina (2400 m).
Kanaliziranje in čiščenje odpadnih voda je opredeljeno s podrobnejšimi
strokovnimi podlagami.
Rogaška Slatina in Rogatec imata predvideno čiščenje v skupni čistilni
napravi Rogaška Slatina z zmogljivostjo 10.000–100.000 E. Kanalizacijski
sistem je mešanega tipa z razbremenitvami. Čistilna naprava v Rogaški
Slatini je predvidena za izgradnjo v 1. etapi skladno z opredelitvijo v
dolgoročnem prostorskem planu RS. Dolgoročno je tudi pri manjših
naseljih predvideno čiščenje na lastnih čistilnih napravah.
Odlagališča komunalnih odpadkov
Na območju občine je obstoječe centralno odlagališče komunalnih odpadkov
na Tuncovcu, ki zadošča potrebam šestih občin. Leta 1997 je bila končana
njegova sanacija, nakar je odlagališče ponovno začelo obratovati. Za
lokacijo je izdelana ustrezna dokumentacija, ki v tehničnih rešitvah
predvideva drenažo izcednih vod, njihovo zbiranje, mehansko čiščenje in
odvod. Način in vrsta transporta ter način odlaganja odpadkov so že
ustrezno rešeni. Na zasutem delu odlagališča komunalnih odpadkov bo
urejen prometni terminal, predvsem za parkiranje tovornih vozil. Pri tem
je potrebno posebno pozornost posvetiti vizualni obdelavi celotnega
kompleksa z morebitnimi zemeljskimi kompleksi, zasaditvijo in
ozelenitvijo.
V okviru proizvodnih obratov se pojavlja problem deponiranja odpadkov,
ki ne sodijo v odvoz na centralno odlagališče komunalnih odpadkov v
občini. Vprašanje deponije za posebne odpadke industrij je potrebno
reševati kot širši regionalni problem. Pri tem je nujno potrebno
obvladovati lokalne pritiske, ki izvirajo iz načelnega nasprotovanja
soseščine in objektivno presojati prostorske in ekološke ovire ter efekt
ustrezne rešitve v smislu širšega javnega interesa.
Odpadke je treba sortirati za reciklažo, neuporabne pa odlagati na
odlagališča, urejena skladno s predpisi. Ekološki vpliv na okolico je
treba nadzorovati in preprečevati poškodbe okolja. Divja in polna
odlagališča bodo sanirana in usposobljena za primarno ali ustrezno novo
rabo. |
3.6. Zasnova
energetskega omrežja |
Kartografsko
gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 6: zasnova energetskega omrežja.
Energetska infrastruktura bo načrtovana skladno s cilji poselitve in
razvoja naselij. Zagotoviti je treba zadostne količine električne
energije in urediti napetostne razmere na območju občine. Pospeševati je
treba tudi samooskrbo z elektriko iz malih elektrarn.
Zasnova energetskega omrežja je prikazana na kartografskih prilogah v
merilu 1: 25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih je potrebno
upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov
(*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in **–obvezna izhodišča
dolgoročnega plana občine):
– 400 kV daljnovod*,
– 2x400 kV daljnovod*,
– 220 kV daljnovod*,
– 110 kV daljnovod*,
– 20 kV daljnovod**,
– 10(20) kV daljnovod**,
– magistralni plinovod*.
Elektroenergetsko omrežje
Izboljšanje zanesljivosti in kakovosti oskrbe območja bo izvedeno z
izgradnjo 110 kV daljnovodov ter dograditvijo RTP Rogaška Slatina.
Povečana bo stalnost dobave električne energije, obratovalna varnost in
prenosna zmogljivost visokonapetostnega omrežja (10 in 20 kV) z
izgradnjo najnujnejših povezovalnih vodov. Izvršena bosta tudi prehod od
10 kV na 20 kV na podeželju in obsežnejša obnova dotrajanega dela,
zlasti nadzemnega omrežja, zaradi izboljšanja stalnosti dobave
električne energije in varnosti obratovanja, z delnim reševanjem
napetostnih razmer. Posegi v prostor so dovoljeni le s predhodno
pridobljenim soglasjem s strani upravljalca daljnovodov.
Pri načrtovanju posegov v prostor je potrebno upoštevati širino
obstoječega DV 400 kV Maribor–Krško in predvidenega DV 2 x 400 kV. Na
urbanistično širino elektroenergetskega koridorja vpliva napetostni nivo
DV. Urbanistične širine znašajo:
– 50 m (± 25 m) za 400 kV napetostni nivo,
– 40 m (± 20 m) za 220 kV napetostni nivo,
– 30 m (± 125 m) za 110 kV napetostni nivo.
Z uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju
(Uradni list RS, št. 70/96) je določeno, da ne smejo biti presežene
mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja (EMS). Mejne vrednosti
EMS so različne, odvisno od tega, ali gre za obstoječi vir sevanja, novi
vir sevanja ali pa za rekonstruiran vir sevanja. Pri tem je potrebno
posebej paziti, da pri objektih, ki so opredeljeni v I. območje, v
katerem velja I. stopnja, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem,
ne bodo novi objekti locirani znotraj urbanističnega oziroma
elektromagnetnega koridorja DV.
Za obstoječi DV 400 kV Maribor–Krško je mogoče za vsak primer posebej
določiti obremenitev območja s sevanjem in izvedbo meritev sevalnih
obremenitev. V primeru obstoječega vira sevanja je širina koridorja
določena na podlagi obremenitve okolja s sevanjem (elektromagnetna
širina koridorja) skoraj enaka urbanistični širini.
Za predvideni DV 2 x 400 kV Maribor–Krško je potrebno naročiti izdelavo
ustrezne študije obremenitve območja s sevanjem. Šele na podlagi
izdelane študije bo mogoče določiti širino elektromagnetnega koridorja,
ki pa bo glede na izkušnje znatno širša, kot je urbanistična širina
koridorja.
Z vidika varstva okolja je na krajinsko občutljivejših območjih potrebno
zagotoviti, da bodo poseki gozdov in sadnega drevja v minimalnem možnem
obsegu, večina nizkonapetostnega omrežja pa izvedena v kabelski izvedbi. |
Plinovodno
omrežje |
V občini poteka del
magistralnega plinovoda M1 Ceršak–Rogatec, M2 Rogatec–Vodice in odcep M4
Rogaška Slatina–Novo mesto. Zaradi povečanih potreb v prihodnjih letih
planiramo povečanje zmogljivosti teh plinovodov z vzporednimi plinovodi
M1/1 na trasi od Ceršaka (na avstrijski meji) do Rogatca in M2/1 na
trasi od Rogatca do odcepa plinovoda M4 proti Novemu mestu.
Na območju naselja Rogaška Slatina se oskrbujejo z zemeljskim plinom
steklarna, zdravilišče, Steklarska šola ter lokalni distributer
Adriaplin, v čigar pristojnosti je tudi razvoj lokalne plinovodne mreže.
Z zagotovitvijo novih virov zemeljskega plina bo možno pristopiti k
sporazumu za oskrbovanje s plinom dodatnih novih potrošnikov.
Kot gradbena omejitev velja 30 m zaščitni pas na obe strani za
magistralni plinovod, v 250 m varovalnem pasu pa je potrebno za vsak
poseg pridobiti soglasje upravljavca plinovoda – Geoplina, družbe za
upravljanje in transport zemeljskega plina, Ljubljana. |
Oskrba s
toplotno energijo |
Oskrba s toplotno
energijo iz skupnih kurilnic se na območju občine rešuje le parcialno v
minimalnem obsegu predvsem v okviru zdraviliških kompleksov in
stanovanjske blokovne gradnje. Prioritetna naloga je priprava študije in
ustrezne dokumentacije za ogrevanje večjih naselij. V izdelavi je že
študija za naselje Rogaška Slatina.
Da bi se dosegla čim racionalnejša raba toplote, je treba na celotnem
območju občine skrbeti, da se bodo izvajali objekti z optimalno toplotno
izolacijo. Perspektivno je potrebno posvetiti večjo pozornost uvajanju
sončne energije za pripravo sanitarne vode ter izrabi geotermalne
toplote in bio-toplote v primarni ali sekundarni obliki.
Vse toplotno načrtovanje mora biti podrejeno zahtevam po čim nižji meji
onesnaževanja zraka in naselja. Z ekološkega vidika je edino primerna
zamenjava kurilnega olja in ostalih trdih goriv z zemeljskim plinom. |
3.7. Zasnova
telekomunikacijskega omrežja |
Kartografsko
gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 7: zasnova telekomunikacijskega omrežja.
Omrežje za prenos podatkov je treba širiti in posodobiti z uvajanjem
novih telekomunikacijskih sistemov. Predvsem je treba povečati
zmogljivosti na področju telefonskih storitev z okrepitvijo zmogljivosti
central in uvedbo ruralnih radiotelefonskih sistemov. Ta sistem je
potreben za prebivalce hribovitih predelov, prav tako pa z vidika
obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Na območju Občine Rogaška Slatina se nahajajo sledeče telefonske
centrale:
– vozliščna telefonska centrala PX Rogaška Slatina,
– končna telefonska centrala LC Podplat in
– medkrajevni telekomunikacijski kabli ter radio relejne (RR) zveze.
Na območju Občine Rogaška Slatina se predvideva rekonstrukcija
obstoječega TK omrežja ter izgradnja novega TK omrežja, in sicer skladno
s potrebami po novih TK storitvah ter s širjenjem urbanizacije.
Z organizacijo, izgradnjo in modernizacijo poštnega omrežja in
zmogljivosti bodo izboljšane dostopnost, dostava, funkcionalnost
poslovnih prostorov za opravljanje storitev, z uvajanjem sprejemne
mehanizacije in notranje transportne opreme se bo dosegala večja
učinkovitost dela in boljša kvaliteta storitev. V okviru obstoječega
telefonskega omrežja in omrežja za prenos podatkov bo organizirano
opravljanje faksimile in teletekst. Za potrebe računalniških komunikacij
in komunikacij med teleks terminali in teleprinterji bo zagotovljena
prevezava javnega omrežja za prenos podatkov s telefonskim in
telegrafskim omrežjem. |
RTV omrežje |
Za povečanje
števila radijskih in televizijskih programov se bo v Občini Rogaška
Slatina pristopilo k izdelavi študije zasnove kabelsko –
distribucijskega sistema. V naselju Rogaška Slatina je kabelska mreža že
razpeljana. Nanjo je priključenih ca. 1000 gospodinjstev. V prihodnjem
obdobju pa je predvidena njena razširitev, tako da bo vključevala tudi
druga naselja in bo pokrit celoten teritorij občine. |
3.8. Zasnova
varstva kulturne dediščine |
Kartografsko
gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 8: zasnova varstva kulturne dediščine.
Kulturno dediščino je treba varovati in jo po možnosti aktivno
vključevati v družbeno življenje. Na značilnih območjih kulturne krajine
morajo biti vsi posegi premišljeni in celoviti. Upoštevati je treba
republiške usmeritve za varovanje z delom pridobljenih vrednot v okolju
s podrobno opredelitvijo.
Zasnova varstva kulturne dediščine je prikazana na kartografskih
prilogah v merilu 1: 25.000. Prikazane so naslednje kategorije, ki jih
je potrebno upoštevati pri pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih
aktov (*–obvezna izhodišča dolgoročnega plana RS, in **–obvezna
izhodišča dolgoročnega plana občin):
– arheološka dediščina**,
– profana stavbna dediščina (zdraviliški dom in Paviljon Tempelj v
Rogaški Slatini)*,
– sakralna stavbna dediščina (cerkev Sv. Lenarta v Dreveniku)*,
– sakralno-profana stavbna dediščina**,
– memorialna dediščina**,
– naselbinska dediščina (Zdravilišče Rogaška Slatina)*,
– vrtno-arhitekturna dediščina (spomenik oblikovane narave)**,
– kulturna krajina**,
– tehniška dediščina**. |
Varstvo kulturne
dediščine |
Na podlagi doslej
evidentirane kulturne dediščine ter nadaljnjih raziskav, odkritij in
dognanj je treba pripraviti strokovne podlage za pripravo odlokov o
razglasitvi kulturnih spomenikov ter ustrezne režime za varovanje in
razvoj ostale dediščine. Najpomembnejša kulturna dediščina bo urejena in
opremljena tako, da bo dostopna in predstavljena širši javnosti. Vsa
območja kulturne dediščine, ki niso predvidena za razglasitev, bodo
vključena v ustrezne prostorske akte z opredelitvijo načina varovanja.
Posebna pozornost bo posvečena vzdrževanju vitalne kulturne krajine, ki
zaradi svoje obmejne lege predstavlja pomemben družbeno-gospodarski
dejavnik.
Temeljna dolgoročna usmeritev za varstvo območij in objektov kulturne
dediščine je zlasti ohranitev in izboljšanje stanja in zagotavljanje
pogojev za njihov obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost. |
3.9. Zasnova
varstva naravnih vrednot |
Kartografsko
gradivo: zasnova razvoja v prostoru;
karta 8: zasnova varstva naravnih vrednot.
Naravne vrednote je treba varovati in jih po možnosti aktivno
vključevati v družbeno življenje. Upoštevati je treba republiške
usmeritve za varovanje naravnih vrednot v okolju s podrobno
opredelitvijo.
Zasnova varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine je prikazana na
kartografskih prilogah v merilu 1: 25.000. Na podlagi strokovnih podlag,
ki jih je izdelala pristojna služba ZVNKD v Celju v marcu 2000, in so
sestavni del tega odloka, so v planskih aktih Občine Rogaška Slatina
prikazane naslednje kategorije, ki jih je potrebno upoštevati pri
pripravi in izdelovanju prostorsko izvedbenih aktov (*–obvezna izhodišča
dolgoročnega plana RS, in **–obvezna izhodišča dolgoročnega plana
občin):
Zavarovane naravne vrednote:
– krajinski park Boč s predvideno razširitvijo v krajinski park
Boč–Plešivec–Donačka gora*,
– naravni spomenik**.
Ostale naravne vrednote, ki se varujejo s planskimi dokumenti:
– objekti,
– območja,
– vodotoki I in II. kategorije. |
Varstvo naravnih
vrednot |
Na podlagi doslej
evidentiranih naravnih vrednot ter nadaljnjih raziskav, odkritij in
dognanj je treba pripraviti strokovne podlage za pripravo odlokov o
razglasitvi naravnih znamenitosti ter ustrezne režime za varovanje in
razvoj ostalih vrednot. Najpomembnejše naravne vrednote bodo urejene in
opremljene tako, da bodo dostopne in predstavljene širši javnosti. Vsa
območja naravnih vrednot, ki niso predvidena za razglasitev, pa bodo
vključena v ustrezne prostorske akte z opredelitvijo način varovanja.
Zavarovana območja so območja, ki so zavarovana z aktom, kot to zahteva
49. člen ZON (Uradni list RS, št. 59/99). Glede na znane podatke pa se
pričakuje odkritje novih naravnih vrednot predvsem na območju Plešivca
in Boča ter pomembnih habitatnih tipov na celotnem območju občine.
Predvidevamo, da bodo večji del novo odkritih naravnih vrednot
predstavljali habitatni tipi, pomembni za ohranjanje biotske
raznovrstnosti.
Strokovne podlage za varovanje naravnih vrednot bo izdelal Zavod za
varstvo naravne in kulturne dediščine Celje.
Temeljna dolgoročna usmeritev za varstvo območij in objektov naravne
dediščine je zlasti ohranitev in izboljšanje stanja in zagotavljanje
pogojev za njihov obstoj, redno vzdrževanje in dostopnost.
Varstveni režimi
Varstveni režimi so seznami omejitev, prepovedi in pogojno možnih
dejanj, posegov ali gradenj na območju naravne vrednote, ki imajo za
cilj ohranitev lastnosti in celovitosti naravne vrednote. Delimo jih na:
– varstveni režim za površinske geomorfološke naravne vrednote,
– varstveni režim za geomorfološke podzemeljske naravne vrednote,
– varstveni režim za hidrološke naravne vrednote,
– varstveni režim za botanične naravne vrednote,
– varstveni režim za zoološke naravne vrednote,
– varstveni režim za drevesne naravne vrednote,
– varstveni režim za geološko-paleontološke in mineraloško-petrografske
naravne vrednote,
– varstveni režim za gozdne naravne vrednote,
– varstveni režim za širša zavarovana območja.
Vsi varstveni režimi so podrobneje opredeljeni v strokovnih podlagah
varstva naravnih vrednot za dolgoročni plan Občine Rogaška Slatina, ki
ga je marca 2000 izdelal ZVNKD Celje in predstavljajo sestavni del tega
odloka. |
4. Urbanistična
zasnova naselja Rogaška Slatina
4.1. Vloga in pomen izdelave urbanistične zasnove |
Urbanistična
zasnova je izdelana na podlagi zakona o urejanju prostora, skupaj s
spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine
Rogaška Slatina. V sedanjem dolgoročnem planu Občine Šmarje pri Jelšah
je bila poleg ostalih izdelana tudi urbanistična zasnova Rogaške
Slatine.
Po preteku zadnjega desetletja oziroma obdobja po zadnjih spremembah in
dopolnitvah planskih aktov občine pa so nastale številne spremembe, ki
narekujejo tudi drugačne potrebe in zahteve po prostoru. Zaradi pomena
Rogaške Slatine, ki ima poleg izrazito turistično zdraviliške dejavnosti
tudi vlogo občinskega središča, je izdelava urbanistične zasnove še
vedno izrednega pomena za njen nadaljnji razvoj. Z načrtnim prostorskim
razvojem Rogaške Slatine, ki ga je mogoče doseči na ta način, je treba
zagotoviti večjo sposobnost vključevanja celotne občine v regijo in
širši, tudi mednarodni prostor.
Razvoj Rogaške Slatine mora temeljiti na programskem, oblikovalskem in
prometnem konceptu, ki upošteva razvojni koncept celotnega prostora
občine v ožjem (lokalnem) in širšem (regionalnem) smislu:
– Z novo urbanistično zasnovo bo mogoče vzpostaviti pogoje za
samozavedanje »mestne regije Rogaške Slatine« kot zaokrožene geografske,
socialne in kulturne entitete, ki bo prisotna v zavesti krajanov in
obiskovalcev kot »enoten mestni« prostor.
– S predlagano urbanistično zasnovo bo mogoče preseči današnji
urbanistični model treh funkcionalno ločenih in samozadostnih mestnih
delov tako, da bodo povezani z funkcionalno osjo naselja v novo
prepleteno celoto, na katero se naslanjajo območja Ratanske vasi,
Zdravilišča, Steklarne ter novega športno-rekreacijskega območje na
južnem izteku mesta.
– V ta namen je treba zagotoviti dopolnitev dolinske infrastrukture kot
združujočega in kompleksnega mestnega elementa, ki naj poleg obstoječih
komunikacij (ceste, železnice) vključuje tudi javne zelene površine in
naravo, trge, parke, športne površine ter javne objekte. Gre za
oblikovanje strukture pozidanih površin, ki se spontano oblikuje vzdolž
linij železnice in dolinske ceste kot osrednje promenadne poti za
avtomobilski pa tudi in peš promet z lahkimi prehodi med posameznimi
prometnimi režimi.
– Poudarek je treba dati urbani in prometni strukturi, ki morata
povezati obstoječe mestne dele in sta sama po sebi elementa, ki sta
sposobna zgraditi novo urbano identiteto s preobrazbo razpršene dolinske
poselitve v kvalitetnejšo obliko vrtnega mesta.
– Zavarovati je treba naravno zaledje mesta in krajinskih znamenitosti
ter zgostiti zazidave s postopnim zapolnjevanjem vrzeli v že zgrajenih
urbanih območjih in s preoblikovanjem degradiranih območij ter politiko
malih korakov, z obvladljivimi posameznimi posegi.
– Z dograditvijo obvoznice in dolinske ceste bo dobila Rogaška Slatina
učinkovit lokalni in tranzitni prometni sistem, ki bo omogočil lahek
dostop do regionalnih in širših trgov.
– Uravnovesiti je treba razmerja med zdraviliščem in celotnim naseljem
ter mentalno in funkcionalno prenoviti zdravilišče v mondeni mednarodni
center ter ga ponuditi širšemu srednjeevropskemu prostoru (plesne
dvorane, festivali, bali, kongresi, kavarne, parki, sprehajalne aleje,
arboretum, paviljoni, voda). Klasicistična monumentalnost naj bo tržna
znamka in identiteta kraja, pride naj do premika iz kurativnega v
preventivno zdravljenje oziroma povratek k obliki lahkotnejšega
ekskluzivnega okrevališča.
– Doseči je treba postopno urbano preoblikovanje območja Ratanske vasi v
centralno mestno območje, ki bo dograjeno v novem, večjem merilu, kot ga
določajo že grajeni stanovanjski bloki in industrijski objekti.
– Zagotoviti je treba razvoj območja steklarne s postopno preobrazbo v
sodobni tehnološko-razvojni park z dopolnilnimi vsebinami, ki bodo
dovoljevale vključitev proizvodne dejavnosti v življenje mesta.
– Težiti je treba k dekoncentraciji turističnih in športno rekreacijskih
programov tako v mestu kot v širši regiji s ciljem široke regionalne
ponudbe s programskimi povezavami s Podčetrtkom in Rogatcem, možnostjo
razširitve rekreacijskih (vodnih) površin z apartmaji v zaledju
zdravilišča, velikimi novimi športno rekreacijskimi površinami na jugu
mesta, naslonjenimi na Vonarsko jezero ob Sotli s čolnarno, športnim
ribolovom, letnim kopališčem, naravnim drsališčem, športnimi paviljoni
(tenis, squash, badminton, kegljišči) in klubskimi prostori okoli
velikega nogometnega igrišča, s športi na travi, otroškimi igrišči in
zunanjimi športnimi igrišči. Zagotovljena mora biti dobra povezava z
železniško in avtobusno postajo (kopalni vlaki, konjska vprega, kolesa,
avto in peš promenada).
– Na sončnih platojih nad dolinskim sistemom Rogaške Slatine predlagamo,
da je treba omogočiti individualno gradnjo v kombinaciji s posameznimi
obstoječimi zaselki in v povezavi z delom na domu, vrtovi z ohišnicami
in z možnostjo dograditve novih delovnih in bivalnih enot, z ekološkim
turizmom kot dodatno zaposlitvijo prebivalcev, z velikimi zelenimi
pasovi in prehodnostjo krajinskih sistemov, z razglednimi točkami, peš
potmi in kolesarskimi stezami, smučišči, konjeništvom, kmečkim turizmom,
pohodništvom, restavracijami, agroživilskimi delavnicami, turističnimi
apartmaji, številnimi prikritimi parkirnimi žepi in z učinkovitim
prometnim dostopom do dolinskih centralnih funkcij.
– V okviru izvajanja usmeritev urbanistične zasnove je treba zagotoviti
nove oblike soudeležbe javnih in zasebnih sredstev v naložbe z namenom,
da bi ohranili javno korist pri investicijah, ki posegajo v mestni
prostor oziroma pri investicijah, ki so usmerjene v realizacijo
strateških prostorskih ciljev mesta.
Z urbanistično zasnovo so podane predstave dolgoročnih prostorskih
ureditev ob upoštevanju demografskih, socioloških, tehnoloških in drugih
dejavnikov. Gradivo urbanistične zasnove tudi v kartografskem gradivu
prikazuje strategijo prostorskega razvoja, predvsem pa:
– rabo prostora z opredelitvijo dejavnosti,
– opredelitev načinov urejanja posameznih območij v naselju z
zaporednostjo izvedbe ter
– usmeritve za prometni ureditev.
Na ta način so prikazane prvine prostora, determinante oblikovanja
oziroma faktorji, ki opredeljujejo načrtovalske odločitve. Pripravljeni
so tudi vsebinski elementi, ki predstavljajo vodilo za izdelavo
prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja.
S temeljnimi usmeritvami urbanističnih zasnov, ki določajo razvoj
posameznih naselij, so podani tisti minimalni pogoji za prostorski
razvoj, ki omogočajo dovolj učinkovito usmerjanje posegov v prostor tudi
za sedaj še nepoznanih zahtev po prostoru. |
4.2. Značilnosti
dosedanjega razvoja Rogaške Slatine |
Zelo poenostavljeno
lahko zapišemo, da lahko sledimo v prostoru Rogaške Slatine trem
pomembnim razvojnim usodam. Do odkritja mineralne vode je bilo to
periferno območje trškega naselja Rogatec oziroma krajina vinorodnih
goric, kjer so živeli ljudje na skromnih kmetijah ali viničarijah.
Socialno je bil to najbolj ogrožen kmečki stan, ki se je po drugi vojni,
tako kot drugod po Sloveniji, preusmeril v delavske poklice. Po odkritju
vrelcev, v času nekdanje monarhije, je zrastlo v tem kraju eno
najmondenejših evropskih zdravilišč – zabavišč. Klasicistično –
»baročni« urbanizem in arhitektura sta oblikovala monumentalno scensko
kompozicijo sredi divjine. To je bil kraj, kamor se je zatekalo dunajsko
plemstvo pred radovednimi očmi prestolnice. Zdravilišče je omogočilo
številna delovna mesta tudi za lokalno prebivalstvo, bodisi neposredno
ali posredno. Po razpadu monarhije je začel upadati pomen in kvaliteta
zdravilišča. Po drugi svetovni vojni so bili zgrajeni novi hoteli in
terapija, vendar pa gre razvoj zdravilišča vse bolj v smer kurative in
ne preventive in zabave.
Tretja usoda kraja temelji na razvoju steklarstva, ki se je razvilo
zaradi potreb polnilnice mineralne vode. Steklarstvo in številne obrtno
servisne dejavnosti so bile pogoj za začetek socialne preobrazbe
lokalnega kmečkega prebivalstva v delavske poklice. Viničarji kot tudi
manjši kmetje so zapustili svoje prvotne domove. Naselili so se v
bližini zdravilišča, v zatrepnih dolinah in ob lokalnih poteh. Ta proces
je še dodatno vzpodbudilo načrtno odpiranje novih industrijskih obratov,
ki jih spremlja organizirana blokovna gradnja, vendar brez predstave o
oblikovanju prostorsko zaokrožene urbane celote. Nove kaotične
poselitvene strukture so bistveno načele prostorske in ekološke
kvalitete širšega zdraviliškega zaledja in predstavljajo resno oviro za
bodoči kvalitetni razvoj kraja kot celote.
Rogaška Slatina je nedavno dobila status mesta. Razpršeno urbano
strukturo Rogaške Slatine je potrebno izkoristiti kot potencial za
preobrazbo na višjo raven urbanosti. Nova urbanistična doktrina, ki
gradi na vzpostavljanju ravnotežja in soobstoja do sedaj nasprotujočih
entitet v prostoru in na prilagodljivost okolja kot najvišji vrednoti
prostora, omogoča oblikovanje prostora Rogaške Slatine kot kompleksne
»mestne« strukture, v kateri bodo veljala pravila različnosti in
izjemnosti, začasnosti in nedokončanosti in stalne odprtosti
urbanistične zasnove. |
4.3. Skupna
izhodišča in razvojne usmeritve po dejavnostih |
Kartografsko
gradivo urbanistične zasnove;
Karta: namenska raba prostora z opredelitvijo dejavnosti in načinov
urejanja prostora s PIA.
Rogaška Slatina se bo skladno z usmeritvami dolgoročnega plana razvijala
kot občinsko središče s poudarjeno turistično-zdraviliško funkcijo. V
območju urbanistične zasnove so vključena naslednja naselja: Rogaška
Slatina, Ratanska vas, Spodnje Negonje in Tržišče. K urbanistični
zasnovi spadata tudi območji pokopališča in čistilne naprave.
Urbanistična zasnova Rogaške Slatine temelji na programskih elementih
podanih v dolgoročnem planu občine in na usmeritvah podanih na
urbanistični delavnici, ki je potekala leta 1997. Usmeritve za njen
razvoj so podane po posameznih dejavnostih. |
Kmetijstvo in
gozdarstvo |
Zaradi posebne
problematike trajnega varovanja kmetijskih zemljišč ta dejavnik razvoja
posebej izpostavljamo v izhodiščih za izdelavo urbanistične zasnove.
Kljub globalni usmeritvi, ki velja za celotno območje občine in izhaja
iz varovanja kmetijskih zemljišč, je treba na območju urbanistične
zasnove izvzeti vsa trajno varovana kmetijska zemljišča in jih
dolgoročno opredeliti z drugačno namensko rabo prostora. Za območje
urbanistične zasnove je treba še posebej poudariti, da gre za izrazito
mestni, to je urbani prostor in ga je v tem smislu potrebno tudi
razvijati. Njegov pomen in vloga v celotnem prostoru občine in širše
regije je takšen, da za svoj razvoj naselje Rogaška Slatina potrebuje
vse razpoložljive površine, ki se nahajajo znotraj območja urejanja z
urbanistično zasnovo. V okviru tako predlaganega obsega ureditvenega
območja je dovolj razpoložljivih površin za razvoj različnih dejavnosti
in stanovanjske gradnje. Poleg tega še obstoječe kmetijske površine v
Rogaški Slatini že izgubljajo svojo vlogo in funkcijo. Pretirano
širjenje naselij navzven pa je v celoti v nasprotju z načelom racionalne
rabe celotnega prostora na območju občine in s tem tudi v nasprotju z
varovanjem kmetijskih površin v odprtem prostoru.
To seveda še ne pomeni, da kmetijstvo vsaj začasno (pred zapolnitvijo
prostih površin z drugimi, mestotvornimi dejavnostmi) ne bi moglo še
naprej soobstajati v mestnem prostoru, vendar pa za izkoriščanje
notranjih potencialov za razvoj Rogaške Slatine v bodoče ne bo več
potrebno izvajati postopkov za uveljavljanje javnih interesov za posege
na trajno varovana kmetijska zemljišča.
V skladu z zgornjimi načeli je ureditveno območje za naselje Rogaška
Slatina, ki se ureja z urbanistično zasnovo, minimalno povečano. Nastale
širitve, ki so v zelo majhnem obsegu, predstavljajo smiselne zaokrožitve
ureditvenega območja in ažuriranje obstoječega stanja z vključitvijo že
pozidanega prostora v urbanistično zasnovo.
V območju urbanistične zasnove je še vedno precej gozdnih površin. Te
imajo predvsem rekreacijsko turistično vlogo (gozd s posebnim namenom).
Tako kot vse parkovne in odprte površine v Rogaški Slatini, ki so
povezane z zdraviliško-turistično dejavnostjo, hkrati pa zadovoljujejo
vsakodnevne rekreacijske potrebe prebivalstva, bodo tudi ti gozdove še
naprej vzdrževani in ohranjani v njihovi vlogi. Med najpomembnejša
gozdna območja v okviru urbanistične zasnove sodi gozd s posebnim
namenom na Janini, ki je v neposrednem stiku s kompleksom Zdravilišča
Rogaška Slatina. |
Družbene,
oskrbne, storitvene dejavnosti |
Glede na predviden
razvoj Občine Rogaška Slatina se bo večina družbenih, oskrbnih in
storitvenih dejavnosti še naprej razvijala v urbanih središčih.
Organizacija, razporeditev in obseg dejavnosti so odvisni predvsem od:
– števila prebivalcev, ki predstavlja ekonomsko osnovo za določene
dejavnosti,
– dostopnosti,
– možnega vpliva, prepletanja in soodvisnosti z drugimi centri, predvsem
v sosednjih občinah in regiji.
Pri razporejanju dejavnosti je potrebno glede na zgornja merila
upoštevati še sledeče:
– dejavnosti, v katerih je veliko število zaposlenih na majhnih
površinah in je za njihovo izvajanje potrebna možnost neposrednih
stikov, so locirane v mestnem središču,
– dejavnosti, za katere so potrebne velike površine in manj neposrednih
stikov ter so lahko vezane na uporabo prometnih sredstev, so locirane
izven mestnega središča,
– dejavnosti, za katere predstavlja število prebivalcev določenega
stanovanjskega območja ekonomsko osnovo oziroma niso moteče za okolje,
so lahko vključene v stanovanjska okolja,
– obrtne in industrijske dejavnosti so locirane na za to posebej
določenih območjih.
Ob upoštevanju meril za razporeditev centralnih dejavnosti bodo te v
Rogaški Slatini razporejene na sledeči način:
– Glavni center naselja se ohranja na isti lokaciji v navezavi na
kompleks zdravilišča.
– Za razvoj zdraviliške dejavnosti so v neposredni navezavi na obstoječi
kompleks zdravilišča opredeljeni rezervati.
– Oskrbne in storitvene dejavnosti so opredeljene na območju starega
naselja, kjer bo možno s prenovo pridobiti še dodatne površine za lokale
– specializirane trgovine, storitvene dejavnosti in drugo.
– Zgrajena sta že poslovno trgovski center na območju kareja trgovske
hiše, objekta Bohor in Janine ter nova avtobusna postaja v podaljšku pod
vznožjem hriba do zdraviliškega kompleksa. Kulturni center je dograjen
na območju kopališča.
– Šola, otroški vrtec in zdravstveni dom so locirani pod predlaganim
stanovanjskim območjem in dolgoročno obstoječe površine zadoščajo.
Manjši oskrbni centri se bodo urejevali v okviru večjih stanovanjskih
sosesk.
– Poleg obstoječih lokacij otroških vrtcev v Ratanski vasi in Rogaški
Slatini je predlagan še vrtec na območju nove soseske v Tržiču.
– Prav tako so s predvideno razširitvijo pokopališča zagotovljene
zadostne površine za pokopavanje.
– V pogledu razvoja rekreacijsko-turistične dejavnosti je dokončano novo
kopališče. Urejeno je naravno kopališče ob Bistrici. Možno je
realizirati tudi preostali zastavljeni program, ki ne terja večjih
posegov v prostor (trim steze, kolesarjenje in drugo).
– Večji športno-rekreacijski center je predviden v dolini južno od
Steklarne v smeri Sotle, manjše površine pa v okviru šol, večjih
stanovanjskih sosesk in zdravilišča (zgrajena je tenis hala).
– Lokacija čistilne naprave je opredeljena ob Sotli južno od lokalne
ceste pri Šerbaku oziroma severno nad akumulacijo Vonarje. |
Proizvodne
dejavnosti |
Ob upoštevanju
meril za razporeditev obrtnih in proizvodnih dejavnosti bodo te v
Rogaški Slatini razporejene na sledeči način:
– Proizvodne površine so skoncentrirane na območju obstoječih
industrijskih kompleksov v Tržiču in Negonju. Površine, ki so še proste,
so namenjene za razširitev obstoječih proizvodnih obratov.
– Severovzhodno od steklarne je opredeljen rezervat za industrijske
dejavnosti. Del tega območja je namenjen tudi za razvoj
stanovanjsko-obrtne dejavnosti.
– V okviru opredeljenih površin za proizvodne dejavnosti ob cesti proti
Podsredi so še proste površine za lahko industrijo oziroma proizvodno
obrt ali servise.
– Proizvodne dejavnosti so opredeljene tudi na območju doline v Hrastju.
Tukaj se nahaja tudi prometni terminal za tovorna vozila. Drug večji
prometni terminal v občini načrtujemo na območju zasutega odlagališča
komunalnih odpadkov v Tuncovu.
– Na južni strani obvoznice na območju doline v Hrastju je predvideno še
območje za mešano stanovanjsko obrtno pozidavo. |
Stanovanja |
Stanovanjska
gradnja predstavlja enega največjih uporabnikov prostora. Potrebe po
stanovanjih so vedno aktualne, poleg tega pa nosijo tudi pečat
strukturnih sprememb v gospodarstvu in z njimi povezanih sprememb v
strukturi prebivalstva. Stanovanjske potrebe v posameznih naseljih
morajo izhajati iz:
– analize obstoječega stanja,
– ocene trenutnih stanovanjskih potreb,
– projekcije bodočih stanovanjskih potreb in
– ocene razpoložljivih finančnih sredstev za zadovoljevanje teh potreb.
Dolgoročna stanovanjska poselitev je v pretežni meri zasnovana kot
dopolnitev že pozidanih oziroma delno pozidanih območij in kot smiselna
zaokrožitev ureditvenega območja Rogaške Slatine. Tudi v bodoče bodo
štiri večje stanovanjske aglomeracije na območju Ratanska
vas–Irje–Negonje, na območju Tržišča, novejši del južno od steklarne ter
obstoječi kompleks v osrednjem delu – od steklarne do centra. Kljub
minimalni razširitvi ureditvenega območja naselja, je v Rogaški Slatini
na razpolago dovolj površin za stanovanjsko gradnjo. V te namene je
potrebno predvsem izkoristiti obstoječe površine znotraj naselja,
predvsem pa z večjo gostoto pozidanih površin na mestnih zemljiščih
zagotoviti smotrno izrabo razpoložljivih površin.
V prikazu obstoječe problematike mesta kot tudi v usmeritvah za njegov
razvoj so upoštevane smernice in strokovna gradiva, ki so bila izdelana
v okviru urbanistične delavnice za prostorski razvoj Rogaške Slatine
leta 1997. Celotno gradivo delavnice se upošteva kot sestavni del tega
odloka. |
4.4. Opredelitev
načinov urejanja posameznih območij v naselju z zaporednostjo izvedbe |
Kartografsko
gradivo urbanistične zasnove;
Karta: namenska raba prostora z opredelitvijo dejavnosti in načinov
urejanja prostora s PIA.
S prostorsko izvedbenimi akti se urejajo vsa območja, ki so predvidena
za razširitev oziroma jim je potrebno povečati gostoto pozidave. Nasploh
je treba težiti k racionalnejši izrabi mestnih zemljišč. Smotrno rabo
prostih površin je potrebno še posebej skrbno načrtovati pri
stanovanjski gradnji:
– na območjih obstoječe enodružinske stanovanjske pozidave je potrebno z
dopolnitvami in zaokrožitvamo doseči minimalno gostoto 70 preb/ha bruto
površin;
– na redkeje pozidanih stanovanjskih območjih, za katere se predvideva
izdelava posebni PUP pa je potrebno doseči gostoto 70–100 preb/ha bruto
površin;
– na območjih, ki so predvidena za novo stanovanjsko pozidavo
stanovanjskih hiš in se bodo urejala z zazidalnimi ali ureditvenimi
načrti je potrebno doseči gostoto 150–300 preb/ha bruto površin. Gostota
pozidave bo odvisna od tipov objektov/pozidave, ki bodo načrtovani s
posameznimi izvedbenimi akti;
– na območjih blokovne gradnje pa je gostota pozidave 300–500 preb/ha
bruto površin;
– na območju mestnega središča je lahko gostota tudi nad 500 preb/ha
bruto površin, pri čemer je izvzet zdraviliški kompleks, ki mora imeti
zaradi narave svoje dejavnosti več urejenih zunanjih površin (igrišča,
zelenice, parkirišča…).
Kljub usmeritvam, s katerimi želimo povečati izkoristek zazidanih
mestnih površin, pa je potrebno pri posamezni vrsti pozidave upoštevati
tudi merila za urejanje zunanjih površin. Potrebne površine za ureditev
zelenic, dostopov in parkirišč so naslednje: |
– območja
enodružinske zelenice, igrišča 6,5 m2/preb |
stanovanjske
gradnje: parkirni prostori in garaže |
(izven zasebnih dvorišč) 0,6 m2/preb |
poti, dvorišča, pločniki, ulice, |
oskrbno središče 8,0 m2/preb |
|
–
območja zelenice, igrišča 4-13 m2/preb |
večstanovanjske
gradnje: parkirni prostori in garaže |
(izven zasebnih dvorišč) 6,0 m2/preb |
poti, dvorišča, pločniki, ulice, |
oskrbno središče 10,0
m2/preb |
Opredelitev načinov
urejanja posameznih območij in zaporednost izvedbe:
Črka v posameznem območju pomeni pretežno namensko rabo. Območja z isto
namensko rabo prostora so zaporedno oštevilčena, številka za poševno
črtico ob zaporedni številki pa določa faznost izvedbe za posamezno
območje urejanja. Kjer številke ni, se lahko takoj pristopi k izvedbi
ureditve območja, saj ni odvisna od zaporednosti urejanja posameznih
območij. Kjer ni posebej navedenega PIA, se območje ureja s splošnimi
prostorsko ureditvenimi pogoji (PUP), izdelanimi za ureditveno območje
naselja, za katerega je izdelana urbanistična zasnova.
Programske zasnove za vsa območja, ki se v sklopu urbanistične zasnove
urejajo s prostorsko izvedbenimi akti, bodo izdelane in sprejete na
občinskem svetu pred pristopom k izdelavi posameznega dokumenta. |
C, CZ Ožje
mestno središče s centralnimi dejavnostmi in |
zdraviliškim kompleksom. Pri urejanju območja je potrebno |
upoštevati ugotovitve in predloge, ki so bili oblikovani |
na
urbanistični delavnici za ureditev mesta Rogaška |
Slatina in predstavljajo sestavni del tega odloka. Poleg |
tega
je potrebno upoštevati tudi smernice in določila, |
podana
s strani pristojne službe za varovanje naravne in |
kulturne dediščine. |
ŠR(1)
Območje za športno-rekreacijske dejavnosti, ki so v |
pretežni meri navezane na zdraviliški kompleks. Služijo pa |
tudi
vsakodnevnim potrebam za rekreacijo prebivalcev |
Rogaške Slatine. V okviru tega območja so vključeni |
gozdovi s posebnim namenom (GPN) in druge odprte površine. |
Deloma
so že namenjene raznim športnim dejavnostim |
(teniška igrišča, smučišče, vadišče za golf…), deloma pa |
se jih
še izkorišča v kmetijske namene. V dolgoročnem |
obdobju je predvidena opustitev primarne rabe v tem |
območju in ureditev vseh predvidenih rekreacijskih in |
športnih površin (sprehajalne poti, trim steza, razna |
odprta
igrišča za različne športne aktivnosti…). |
C/S(1/1)
Območje obstoječe mešane centralno stanovanjske strukture. |
C/S(1/2)
Območje predvideno za razširitev mešano centralno |
stanovanjske strukture. Za območje je predvidena izdelava |
zazidalnega načrta. |
C/Š(1-4)
Območja s šolsko dejavnostjo z vključenimi zunanjimi |
zelenimi in športnimi površinami. |
ŠR(2)
Športno-rekreacijsko območje v južnem delu mesta, ki je |
namenjeno predvsem za rekreacijo in izvajanje športnih |
aktivnosti za prebivalce Rogaške Slatine. Za njegovo |
ureditev je potrebno izdelati ureditveni načrt. |
P(1)
Območje s proizvodno dejavnostjo ob mestni obvoznici |
(dolina v Hrastju). Na tej lokaciji je že urejen prometni |
terminal za tovorna vozila. Druga lokacija je predvidena |
izven
območja urbanistične zasnove, na zasutem delu |
odlagališča komunalnih odpadkov v Tuncovcu. |
P(2-4, 5/1)
Območja s proizvodno dejavnostjo. V pretežni meri so na |
teh
območjih proste le še površine za razširitev že |
obstoječih dejavnosti. |
P(5/2)
Območje predvideno za proizvodno dejavnost, za katero je |
predvidena izdelava ureditvenega načrta. |
O Ob
obstoječem območju s proizvodnimi dejavnostmi v |
Negonjah je predvidena ureditev nove obrtne cone, za |
katero
je potrebno izdelati ureditveni načrt. |
S/O(1)
Območje z mešano stanovanjsko obrtno rabo prostora. |
Predvidena je izdelava ureditvenega načrta. |
S/O()2
Nekdanji rezervat za industrijske dejavnosti smo razdelili |
v dve
enoti. Na območju P5/1 in P5/2 so še naprej |
predvidene industrijske dejavnosti. Na preostalem območju |
pa je
oblikovano novo območje z mešanimi stanovanjskimi in |
obrtnimi dejavnostmi. Za to območje je potrebno izdelati |
zazidalni načrt. |
S Vsa
ostala območja so namenjena stanovanjski gradnji. V |
območjih S1, S2, S3, S5, S6/2, S7, S8, S10, S11, S12/1, |
S14
inS16 je pretežni del razpoložljivih površin že |
pozidan s stanovanjskimi objekti. S4, S6/1, S9, S15, S17 |
so
stanovanjska območja z redkejšo pozidavo, zato smo |
zanje
predvideli izdelavo posebnih prostorsko ureditvenih |
pogojev (za vsako območje posebej), ki bodo določali tudi |
pogoje
in merila za zgostitev grajene strukture. S12/2, |
S13 so
stanovanjska območja, za katera je predvidena |
izdelava ureditvenega ali zazidalnega načrta. |
V sklop
urbanistične zasnove spadata tudi pokopališče pri Brestovcu in čistilna
naprava na južnem območju Rogaške Slatine, čeprav nista vključena v
ureditveno območje naselja. |
4.5. Usmeritve
za prometno ureditev |
Kartografsko
gradivo urbanistične zasnove
Karta: prometna ureditev |
Cestni promet |
Temeljni nosilec
prometa v občini je glavna cesta G2-107, ki teče od Celja, Šmarij pri
Jelšah, preko Rogaške Slatine proti Republiki Hrvaški. Hkrati ima vlogo
glavne obvozne ceste, ki je razbremenila prehod skozi mesto. Z njeno
izgradnjo so se prometne razmere v središču Rogaške Slatine bistveno
izboljšale. Tudi bencinska črpalka v centru naselja je prestavljena na
novo lokacijo ob obvoznici v Negonju.
Ne glede na urejeno glavno cesto pa je potrebno urediti promet in cestno
omrežje tudi na območju naselja. Primarna – glavna dovozna cesta naselja
bo potekala po sedanji trasi regionalne ceste z izjemo na odseku
Ratanska vas – center, kjer je predvidena nova trasa ob železnici.
Sedanja trasa na tem odseku pa bo namenjena prvenstveno za dostop do
centra mesta, peš prometu in dostavi. Na glavno dovozno cesto naselja se
bodo priključile lokalne in dovozne ceste. Cestno omrežje naselja
sestavljajo ceste:
– Ratanska vas–Negonje z nadaljevanjem proti Kostrivnici,
– cesta v Irje,
– cesta Rogaška Slatina–Sv. Florijan,
– cesta Tržišče–Tuncovec,
– cesta v Brestovec in druge.
Ker se bo mesto razvijalo tako v prostorskem kot tudi programskem
smislu, je za ureditev posameznih odsekov regionalne ceste (mestna
vpadnica) predvidena izdelava lokacijskih načrtov, ki morajo poleg
opredelitve cestnega profila (cestišče, površine za kolesarje in pešce,
zelenice) programsko in oblikovno določiti tudi robno pozidavo. Del
ceste ob novem kopališču je že urejene.
Ceste lokalnega značaja in ulično mrežo v naselju je potrebno redno
vzdrževati tako v smislu urejenosti cestišč kot prometnih oznak in
signalizacije. V naselju je potrebno skrbeti tudi za vidno označena in
urejena avtobusna postajališča. Praviloma naj bodo avtobusna
postajališča opremljena z nadstreškom, ki čakajoče potnike ščiti pred
različnimi vremenskimi vplivi.
Na glavni avtobusni postaji je prestopna točka za lokalni, primestni in
tudi širši regionalni javni potniški promet. Avtobusna postaja se napaja
iz nove interne obvoznice s priključkom pred križanjem z železnico ob
južnem robu zdraviliškega parka.
Novo avtobusno postajo, ki bo povezovala železniški in cestni tranzitni
potniški promet, je potrebno urediti tudi ob obstoječi železniški
postaji v Rogaški Slatini.
V mestu je potrebno v sklopu prometnih ureditev in izgradnje posameznih,
centralnih, stanovanjskih in drugih območij poskrbeti tudi za dovolj
veliko število parkirnih mest, ki bodo zadovoljevala potrebe prebivalcev
in obiskovalcev zdravilišča. |
Železniški
promet |
Železniški promet
bo v glavnem ostal v današnji velikosti in obsegu. Urediti je potrebno
predvsem obstoječe železniške postaje in skrbeti za redna vzdrževalna
dela. |
Kolesarski in
peš promet |
V skladu z
republiškimi izhodišči je treba v občini začeti izgrajevati omrežje
daljinskih, glavnih in regionalnih kolesarskih povezav. Na to omrežje
bodo navezane tudi kolesarske steze, ki potekajo ali bodo potekale v
samem naselju. Kjer se le da, bodo za kolesarske poti izkoriščene že
obstoječe prometnice. Njihova izgradnja pa je predvidena tudi ob
ureditvi glavne mestne ceste in ob rekonstrukciji posameznih cestnih
odsekov.
Prav tako je potrebno urediti sistem samostojnih pešpoti v okviru vseh
večjih sosesk in centra naselja ter kolesarsko stezo na odseku Ratanska
vas–Tržišče in ob cesti Negonje–Ratanska vas. Lokacijski načrti bodo
izdelani za vse infrastrukturne trase in naprave. |
4.6. Usmeritve
za varovanje kulturne dediščine |
Varstvo kulturne
dediščine v območju urbanistične zasnove za naselje Rogaška Slatina je
potrebno izvajati v skladu s strokovnimi izhodišči in usmeritvami
pristojne službe ZVNKD, ki je pripravila tudi ustrezne strokovne
podlage, ki predstavljajo sestavni del tega odloka. Kot kulturni
spomenik republiškega pomena (naselbinska dediščina) je opredeljen
zdraviliški kompleks Rogaška Slatina. V sklopu urejanja zdraviliškega
kompleksa je potrebno upoštevati podana strokovna izhodišča in smernice
pristojne službe ZVNKD. Za vsak poseg v to območje je predvideno
pridobiti njeno predhodno soglasje. Za celovitejše ureditve v območju
zdraviliškega kompleksa ali za njegovo širitev je potrebno pred izvedbo
pridobiti variantne strokovne rešitve, tudi na podlagi javnih ali
vabljenih natečajev.
Varstvene usmeritve za zdraviliški park oziroma odprte površine znotraj
zavarovanega območja zdravilišča:
– parterni del parka na zdraviliškem trgu je potrebno postopoma
prenoviti v skladu z izdelanim konzervatorskim predlogom (NC 344/92),
gradivo pa je treba dopolniti z ureditvijo pred Hidroterapijo in v JV
delu med Hidroterapijo in križiščem pred AP, prav tako na potezi do
stare vrtnarije oziroma Stritarjevega doma, vključno z variantnimi
možnostmi revitalizacijske steklenjaka z vrtno parcelo,
– dosajevanje in revitalizacija drevoredov in ostalega drevja mora
poustvarjati oblikovno zasnovo in smisel drevorednih promenad 19.
stoletja. Izdelati je potrebno inventarizacijo in vrednotenje drevja,
drevnine s pregledom stanja starega drevja ter predvideti ukrepe za
strokovno nego,
– obnoviti je potrebno razgledišča na bivših lokacijah s parkovno
arhitekturo po grafičnih virih,
– obnavljati in vzdrževati mrežo sprehajalnih poti in uporabljati
slogovno oziroma oblikovno usklajeno parkovno opremo (klopi, svetila,
pergole, ograje …),
– parkovnim objektom dajati vsebino oziroma namembnost, ki ne bo
zahtevala oblikovnih oziroma funkcionalnih sprememb odprtih površin,
– površinske vodotoke urejati po načelih krajinskega urejanja,
– arhitektonske dele Ivanovega vrelca obnavljati v obstoječi obliki
oziroma po razpoložljivih virih, gozdni vrelec pa urediti po grafičnih
virih, enako velja za ostale vodne bazene oziroma vodomete,
– odprte površine znotraj območja zdravilišča je nasploh potrebno
varovati pred nadaljnjo pozidavo oziroma gradnjo, ki bi dodatno okrnila
historične sestavine ter ambientalno in krajinsko vrednost območja.
Ostali navedeni vrtovi so sestavni del bivalnih ambientov pripadajočih
vil oziroma hiš in so kot taki nezazidljivi z objekti, ohranja pa se
njihova oblikovna struktura in elementi glede na slogovni način obdobja
nastanka z možnostjo odgovarjajoče prenove v sklopu revitalizacije
objektov, ki naj poteka v skladu s konzervatorskimi smernicami.
Spomeniškovarstvene usmeritve urejanja historične zdraviliške
aglomeracije (zdravilišča):
– zaradi specifične vsebine in edinstvene zdraviliške urbanistične
zasnove imajo historične stavbe znotraj tega območja vrednost kulturnega
spomenika,
– za stavbni fond znotraj tega območja velja varstvena usmeritev za
objekte profane stavbne dediščine,
– širitve (dozidave) k objektom niso mogoče na naslednjih objektih:
Tržaški dom, Ljubljanski dom, Zagrebški dom Hotel Par, Steklenjak z
vrtnarijo, Stritarjev dom, Styria, Styria II, Strossmayerjev dom,
Ledenica, Stara hidroterapija, Hotel Pošta (stari del), kapela sv. Ane,
– širitve (dozidave in preoblikovanje arhitekture) so mogoče pod pogoji
na naslednjih objektih: Zdraviliški dom, Hotel Sava, Hotel Donat,
Terapija in Pivnica, Hotel Pošta (novi del),
– zapolnitve odprtega prostora in parkovne površine znotraj historičnega
zdravilišča z novogradnjami niso mogoče, kar sledi že iz usmeritev za
urejanje zavarovanih parkovnih površin,
– predlog prenove centralnega parkovnega parternega dela zdraviliškega
trga je zajet v posebnem elaboratu (NC 344/92).
Usmeritve za urejanje zdraviliške osi (od Hotela Pošta do križišča
obvoznice in Celjske ceste). Na tej potezi so kot kulturni spomeniki
ovrednoteni Hotel Slovenski dom, Hotel Trst in Hotel Beograd (Golf).
Zanje veljajo usmeritve za profano stavbno dediščino. Urbanistično in
krajinsko urejanje območja je sestavni del obstoječih strokovnih podlag
za zazidalni načrt tega območja:
– ohranja naj se tip promenadne ulice z drevorednimi potezami med
posamičnimi hotelskimi stavbami s prometnim režimom napajanja stavb z
ulice,
– njihove odprte funkcionalne parcele se urejajo in uporabljajo kot
interni prostori za hotelske potrebe, vmesne parkovne cezure, vključno s
krajinsko urejenim potokom pa kot javni park. Zelenice do gozdov in
gozdni robovi so nezazidljivi z objekti in drugimi gradnjami,
– ohranja naj se urbanistično-zazidalni tip posamičnih
hotelsko-poslovnih stavb/vil ob ulici z vmesnimi zelenimi/odprtimi
prostori in se po potrebi nadaljuje na zahod proti navedenemu križišču.
Prosta površina današnjega travnika se uredi kot javni parkovni
prireditveni prostor.
Območje JV od Stare hidroterapije do križišča Kidričeve ulice z
obvoznico:
– potrebna je prenova in rekonstrukcija parkovne površine po oblikovnih
načelih zdraviliških parkov ter njena dopolnitev na mestu sedanje
kotlovnice.
SZ zdraviliški krak (dolinski del vzhodno od Terapije):
– območje je lahko namenjeno hotelsko-rekreacijski dejavnosti izključno
za potrebe zdravilišča, kar pomeni tudi stavbne zapolnitve. Objekti so
lahko izvedeni v obliki samostojnih, členjenih enot na dolinskem dnu,
njihovi gabariti pa naj bodo višinsko podrejeni gabaritom osrednje
historične aglomeracije.
Za osrednje trško jedro Rogaške Slatine je predvidena prenova. Izgradnjo
v območju urbanistične zasnove je potrebno strogo usmerjati na podlagi
prostorskih izvedbenih aktov, ki jih je potrebno izdelati za opredeljena
območja.
Prioritetna naloga na področju varstva kulturne dediščine je treba
sprejeti akte o razglasitvi naravnih in kulturnih spomenikov. |
4.7. Usmeritve
za varovanje naravnih vrednot |
Izgradnjo v območju
urbanistične zasnove je potrebno strogo usmerjati na podlagi prostorskih
izvedbenih aktov, ki jih je potrebno izdelati za opredeljena območja.
Prioritetna naloga na področju varstva naravnih vrednot in kulturne
dediščine je sprejeti akte o razglasitvi naravnih in kulturnih
spomenikov.
Vsi posegi v območju urbanistične zasnove naselja Rogaška Slatina morajo
biti v skladu s strokovnimi podlagami in usmeritvami službe ZVNKD Celje. |
4.8. Komunalna
in energetska infrastruktura |
Oskrba z vodo.
Rogaška Slatina ima zagotovljeno preskrbo s pitno vodo preko skupnega
vodovodnega omrežja. Omrežje se napaja iz vodnih virov v dolini
Tinjščice in Bistrice.
Komunalno urejanje mesta. Zgrajen je kanalizacijski sistem, ki je
priključen na čistilno napravo na južnem delu mesta (območje čistilne
naprave je izven ureditvenega območja naselja Rogaške Slatine).
Komunalni odpadki se zbirajo na skupni deponiji v Tuncovcu. V naslednjem
obdobju bo postopoma izveden prehod na ločeno zbiranje odpadkov. V mestu
je organiziran redni odvoz gospodinjskih odpadkov.
Elektroenergetsko omrežje. V naslednjem obdobju bo izboljšana oskrba z
električno energijo z dograditvijo 110 kV daljnovoda. Dograjena bo tudi
RTP Rogaška Slatina. Stalnost dobave električne energije se bo povečala.
Z vidika varstva okolja, varovanja naravne in kulturne dediščine ter
turizma je potrebno zagotoviti, da bodo poseki gozdov v minimalnem
možnem obsegu, daljnovodi pa primerno arhitektonsko oblikovani.
Prednostna naloga na območju Rogaške Slatine je tudi kabelska izvedba
nizkonapetostnega omrežja.
Plinovodno omrežje. Na območju Rogaške Slatine so štirje večji
uporabniki plina. Med njimi je tudi Adriaplin, ki je pristojen za razvoj
lokalne plinovodne mreže. Z zagotovitvijo novih virov zemeljskega plina
bo v večjih stanovanjskih naseljih možno postopoma preiti na plinsko
ogrevanje. Tudi pri izgradnji novih stanovanjskih naselij je potrebno
predvideti ogrevanje z zemeljskim plinom.
Telekomunikacijsko omrežje je na mestnem območju zadovoljujoče.
Predvidena je tudi izgradnja zemeljskih TT kablov v središču mesta in v
smeri Ratanska vas.
Postavljena je tudi mreža kabelske televizije, na katero je že
priključenih ca. 1.000 gospodinjstev. Predvidena pa je tudi njena
razširitev izven območja urbanistične zasnove. |
4.9. Usmeritve
za arhitektonsko oblikovanje naselja: |
Za centralni del
naselja in zdraviliški kompleks je pri oblikovanju novogradenj in pri
obnovah obstoječih objektov treba upoštevati smernice in določila
pristojne spomeniške službe. Z ambientalno oblikovalskega vidika je
potrebno ohraniti zasnovo in arhitekturo obstoječe zazidave. Kvalitetna
urbanistična in stavbna dediščina naj predstavlja izhodišče pri
oblikovanju novih objektov in prenovi obstoječih.
V okviru urbanistične zasnove je predvidenih nekaj zaokrožitev
stanovanjskih območij, za katere je predvidena izdelava prostorsko
izvedbenih aktov. Zazidava naj bo prilagojena terenskim razmeram in
krajini, tako glede na maso kot višino.
Večjo skrb je potrebno posvetiti podobi naselja iz SZ in SV strani, saj
bo to začetek urbanega središča Rogaške Slatine iz te smeri.
Pri urejanju v okviru urbanistične zasnove Rogaške Slatine se bodo poleg
tega:
– upoštevale naravne in ekološke razmere obravnavanega območja ter
obstoječe grajene strukture,
– varovale dobrine splošnega pomena,
– uporabile v prvi vrsti še proste površine znotraj naselja,
– izdelali programi in načrti prenov za tiste dele naselja, ki so
opredeljeni kot vrednejša kulturna dediščina,
– skladno z opredeljenimi poselitvenimi površinami se bo zagotovilo
prometno in ostalo komunalno omrežje,
– določila merila za enotno urbanistično oblikovanje novogradenj po
posameznih območjih,
– zagotovila funkcionalna humana in estetska zasnova naselja,
– zagotovilo spremljanje izgradnje na območju urbanistične zasnove,
pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter priprava
ustrezne prostorske izvedbene dokumentacije. |
5. Uresničevanje
dolgoročnega plana
5.1. Program raziskovanj, analiz in študij, potrebnih za uresničevanje
in dopolnjevanje plana |
Temeljni instrument
za uresničevanje dolgoročnega plana in urbanističnih zasnove je
srednjeročni plan občine, ki upošteva vsebinske usmeritve ter
konkretizira dolgoročne razvojne cilje ter naloge določene s tem planom.
Občina mora za izvajanje planov sprejeti:
– potrebne prostorske izvedbene akte,
– dopolniti in/ali sprejeti odloke o varovanih območjih,
– zaostriti nadzor nad izvajanjem planov, načrtov, odlokov in izboljšati
učinkovitost inšpekcijskih služb,
– poostriti kaznovalno politiko,
– zagotoviti stimulativne ukrepe za izvrševanje s planom zastavljenih
prostorskih ciljev.
Naloge, ki so potrebne za oblikovanje rešitev, spremljanje,
uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana so izpostavljene že v
posameznih poglavjih tega plana.
V zvezi z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni
nosilci prostorskega razvoja zagotovili izdelavo:
– študije kolesarskih poti v občinah (Občina Rogaška Slatina),
– celovito prometno študijo za mestno naselje Rogaška Slatina (Občina
Rogaška Slatina),
– študije razvojnih možnosti rekreacijsko-športnega območja ob
zdraviliškem kompleksu (Janina),
– agrokarte za celotno območje občine (upravna enota).
Pri izvajanju dolgoročnih usmeritev vseh nosilcev planiranja je treba
zaradi obstoječe soodvisnosti pri reševanju skupnih razvojnih vprašanj
pomembno vlogo posvetiti sodelovanju s sosednjimi občinami ter občinami
celjske regije. V okviru medobčinskega sodelovanja je treba s sosednjimi
občinami med drugim prednostno reševati naslednje skupne naloge:
– izvajanje načrtov v zvezi z odlagališčem komunalnih odpadkov Tuncovec
med uporabo in po njej (medobčinsko sodelovanje vseh občin, ki
uporabljajo skupno odlagališče),
– katastra virov onesnaženja zraka in vode ter sanacijskih programov
(Občina Rogaška Slatina),
– opredelitve varstvenih območij za pomembnejšo naravno in kulturno
dediščino ter smernice za posege v tem prostoru, pripravo odlokov o
razglasitvi naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov ter opredelitve
spomenikov izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (ZVNKD Celje, Občina
Rogaška Slatina).
Za učinkovitejše usmerjanje urbanega razvoja in urejanja naselij je
treba:
– pravočasno opredeliti nadomestna kmetijska zemljišča (Občina Rogaška
Slatina),
– uskladiti sistem financiranja izgradnje in delovanja celotnega
infrastrukturnega omrežja in naprav (Občina Rogaška Slatina in ostale
institucije, ki so pristojne za posamezna infrastrukturna omrežja in
naprave),
– analizirati možnosti zajemanja zemljiške rente (Občina Rogaška
Slatina).
Glavne naloge, vezane na urejanje prostora, pa so:
– priprava geodetskih podlag skladno s sprejetim programom (območna
geodetska uprava),
– priprava dodatnih strokovnih podlag in programskih zasnov, potrebnih
za izdelavo PIA, skladno s programom Občinskega sveta občine Rogaška
Slatina,
– razvoj informacijskega sistema; evidence za spremljanje in nadzor
stanja v prostoru (Občina Rogaška Slatina). |
5.2. Merila,
načela in pogoji za urejanje prostora |
Osnovni pogoj za
učinkovito pripravo prostorskih izvedbenih aktov je ažurna kartografska
dokumentacija, zato je treba stalno zagotavljati:
– obnovo upravno davčnega dela zemljiškega katastra ter revizijo vrst
rabe in katastrske klasifikacije,
– ciklično aerosnemanje teritorija občine,
– evidence prostorskega dela zemljiškega katastra, register prostorskih
enot, evidenco stavbnih zemljišč ter druge evidence za potrebe urejanja
prostora,
– vzpostavitev in delovanje občinskih planskih aktov v digitalni obliki.
Evidence podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so
sestavni del dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje,
ki jih je treba upoštevati pri pripravi in sprejemanju PIA. V procesu
kontinuiranega planiranja je treba sprejeti tudi obvezen pogoj, da se
strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in
spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim
organizacijam na razpolago za pripravo planske in izvedbene
dokumentacije.
Usmeritve za urejanje prostora, varstva vrednot in okolja ter obvezna
izhodišča za uresničevanje plana vsebuje dolgoročni plan občin.
Podrobneje razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij in
ostalega prostora glede na njihove razvojen usmeritve ter funkcije so
opredeljene v srednjeročnem planu Občine Rogaška Slatina. |
5.3. Obvezna
izhodišča za pripravo srednjeročnega plana |
Obvezna izhodišča
iz dolgoročnega plana Republike Slovenije so v celoti upoštevana in
prikazana v dolgoročnem planu Občine Rogaška Slatina (odlok in
kartografski del). Prav tako so opredeljena obvezna občinska izhodišča,
ki so upoštevana v srednjeročnem planu Občine Rogaška Slatina.
Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in
sprejem ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za celotno območje občin
v skladu z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju
naselij in drugih posegov v prostor. |
|
5. člen |
|
Srednjeročni plan
Občine Šmarje pri Jelšah za območje Občine Rogaška Slatina se spremeni
in dopolni tako, da se glasi: |
|
SREDNJEROČNI PLAN |
|
1. Uvod |
Srednjeročni plan
Občine Rogaška Slatina za obdobje od leta 1998 – 2000 temelji na
dolgoročnem planu Občine Rogaška Slatina do leta 2000 ter na ocenjenih
možnostih in pogojih prostorskega razvoja v občini. Podlaga za
oblikovanje srednjeročnega plana so prav tako razvojne usmeritve oziroma
predvideni pogoji nadaljnjega prostorskega razvoja, ki so opredeljeni v
dolgoročnem prostorskem planu Republike Slovenije. |
1.1. Temeljni
cilji varstva okolja in urejanja prostora
Načrtno urejanje prostora in varstvo okolja |
Osnovno vodilo
srednjeročnega razvoja za obdobje 1998–2000 je:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja. Dolgoročni plan občin, ki
vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, bo osnovno vodilo za
opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.
Sprejeta zasnova poselitve je izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti
in za širitev sedanjih zmogljivosti
– Razvoj naselij je treba usmerjati na površine, ki so v ta namen
opredeljene v dolgoročnem planu. Učinkovito komunalno in stanovanjsko
gospodarstvo se zagotavlja z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih
mest v naseljih, ki so delno komunalno že opremljena.
– Zagotoviti je treba hitrejši razvoj lokalnih središč vseh stopenj v
mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja. V teh
naseljih se bo z načrtnim usmerjanjem stanovanj in novih dejavnosti
postopoma zagotovil višji komunalni standard, primerno oskrbo in
možnosti zaposlitve skladno z velikostjo gravitacijskega zaledja in
oddaljenostjo od večjih središč.
– Osnovni pogoj za uresničevanje planiranega razvoja v pretežno urbanih
naseljih je pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter
preprečevanje neusmerjenega prometa z zemljišči.
– Trend stihijskega poseljevanja v dobro dostopnih območjih je treba
ustaviti z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne
politike.
– Zagotovitev poseljenosti v manj dostopnih območjih je treba doseči z
zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, osnovni komunalni
standard in bližina osnovnega izobraževanja.
S tem bo pospešen razvoj manj razvitih območij, predvsem obmejnega
prostora. Skrbeti je treba za postopno izenačevanje bivalnega standarda
v občini ter ohranjati enakomerno poselitev celotnega prostora.
Globalna namenska raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so
določene z dolgoročnim planom
Pri vseh posegih v prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe
zemljišč, je treba dosledno upoštevati usklajen razvoj vseh dejavnosti v
prostoru, še zlasti pa uveljavitev širših javnih interesov pred
zasebnimi:
– Varovanje vodnih virov je prednostnega pomena pri namenski rabi
površin in urejanju prostora, zato zahteva poleg doslednega upoštevanja
režimov varstvenih območij stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega
območja.
– Učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče
ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z
uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema
poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora.
– Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike.
– Naravno in kulturno dediščino je treba vključiti v celovito urejanje
prostora. Pri tem bodo preseženi današnji predvsem konzervatorski
pristop ter povezane javne koristi s potrebami po ohranitvi in
vzdrževanju naravne in kulturne dediščine.
– Pri razvijanju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalcev občine
in širšega zaledja je treba bolje izkoristiti naravne razmere s
krajinsko pestrostjo in bogato dediščino. |
Izboljšanje in
varovanje okolja |
Učinkovita
kurativna in preventivna dejavnost mora biti povezana predvsem z
naslednjimi nalogami:
– primerna razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v
prostoru,
– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih
procesih,
– načrtno vlaganje v čistilne naprave in v izgradnjo kanalizacijskega
omrežja,
– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,
– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,
– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup
in onesnaževanje,
– varstvo okolja in izboljšanje njegove kvalitete mora biti sestavni del
ravnanja organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev,
pri delu in v prostem času.
Na podlagi določil dolgoročnega plana je treba kot podlago za operativno
uresničevanje dogovorjenih nalog sprejeti prostorske izvedbene akte.
– Vse predvidene investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi
vključevanja v planske akte, je treba ob izdelavi prostorskih izvedbenih
aktov preveriti.
– Pri urejanju naselij bo v obdobju 1998–2000 poudarek na zapolnitvah in
kvalitetnemu urejanju pretežno pozidanih območij, zato je treba naseljem
in delom naselij, kjer bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja
posvetiti enako urejevalsko pozornost kot urejanju novih območij.
Podrobne strokovne presoje in sprejetje ustreznih prostorskih izvedbenih
aktov je treba zagotoviti tudi za posege v prostor izven naselij:
gradnji cest, gradnji počitniških objektov, urejanju odlagališč
odpadkov,… |
2. Cilji razvoja
posameznih dejavnosti v prostoru
2.1. Stanovanjska gradnja |
Gradnja stanovanj,
ki bo v Občini Rogaška Slatina predvsem organizirana enodružinska, se bo
vršila znotraj ureditvenih območij naselij (seznam naselij in načine
urejanja glej v naslednjem poglavju). Površine v ureditvenih območjih
teh naselij zadoščajo tudi za potrebe po letu 2000.
Stanovanjska gradnja je načrtovana dolgoročno. Pravočasno bodo
pripravljeni urbanistični dokumenti, zagotovljena stavbna zemljišča,
pripravljena dokumentacija za graditev in tako zagotovljena stabilnejša
dinamika ter racionalizacija gradnje. S prenovo zastarelega stavbnega
fonda in bivalnih okolij se bodo zmanjševale razlike stanovanjskega
standarda. Pri novogradnjah bo dosledno zagotovljena racionalnejša
izraba zazidalnih površin. S pospeševanjem strnjenih oblik individualne
gradnje bo zagotovljena višja gostota poselitve in racionalizacija
stroškov infrastrukturnega opremljanja. Organizirana gradnja bo predvsem
v prvem delu obdobja intenzivneje usmerjena na gradnjo v okviru že
obstoječih zazidanih območij, s čimer bo zagotovljen čas za kvalitetno
pripravo novih zemljišč za kompleksno zidavo.
Pri načrtovanju novih stanovanjskih sosesk bo spodbujana gradnja tipov
zazidave, ki bodo ob načrtovanih gostotah poselitve zagotavljali
kvalitetnejše pogoje bivanja.
Gradnja objekta občasnega bivanja bo usmerjana predvsem na območjih, ki
bodo zagotavljala pogoje organizirane infrastrukturne ureditve, ustrezno
varovanje kvalitet naravne kulturne dediščine in ekoloških razmer
okolja.
Izven ureditvenih območij naselij je možna le dopolnilna in nadomestna
gradnja stanovanjskih objektov, v območjih, ki so označeni kot razpršena
gradnja. Ta območja so prednostno namenjena razvoju in obnovi kmečkih in
polkmečkih gospodarstev. Možna je tudi prenova, obnova, prezidava in
dozidava objektov, ki je v skladu z obstoječo tipologijo objektov v tem
območju in širšem prostoru. V območja stavbnih zemljišč so vključena
tudi zemljišča z gospodarskimi objekti.
Novogradnje ter gradnje počitniških bivališč (predvsem na območju
predvidenega krajinskega parka) se urejajo na podlagi prostorsko
izvedbenih aktov ter ob predhodni izdelavi podrobnejših naravovarstvenih
vsebin in smernic. |
2.2. Družbene
dejavnosti |
Prednostna naloga v
zvezi s prostorsko organizacijo teh dejavnosti je v tem planskem obdobju
rezervacija primernih stavbnih zemljišč pred nesmotrno pozidavo. To bo
zagotovljeno s pravočasno pripravo in sprejemom prostorskih izvedbenih
aktov, ki bodo upoštevali razvojne potrebe tudi po letu 2000.
Skladno z opredeljenimi funkcijami naselij so tudi te dejavnosti
skoncentrirane v vodilnih naseljih občine, podrobnejša členitev površin
znotraj ureditvenih meja pa je podana le v urbanistični zasnovi Rogaške
Slatine. |
Otroško varstvo
in šolstvo |
Omrežje šol v
občini ostaja zaenkrat nespremenjeno. Skladno z normativi je potrebno
zagotoviti zadostna zemljišča in športna igrišča v okviru posameznih
šol, saj imajo skoraj vse šole premalo urejenih športnih površin.
Sprememba šolskih okolišev se ne predvideva. Sistem prevozov učencev je
potrebno izboljšati tako, da bo vsak učenec imel možnost prevoza in
možnost sodelovanja v interesnih dejavnostih.
S tem srednjeročnim planom so določeni temeljni cilji razvoja otroškega
varstva kot so postopno izenačevanje pogojev za razvoj in življenje vseh
predšolskih otrok. Dejavnost otroškega varstva je treba razvijati
skladno s potrebami. V manjših obrobnih naseljih in ostalih
stanovanjskih zazidavah je treba razvijati tudi oblike organiziranega
družinskega varstva. |
Zdravstvo in
socialno varstvo |
Na področju
zdravstvenega varstva je treba zagotoviti učinkovitejše, boljše in
dostopnejše zlasti osnovno zdravstveno varstvo z zagotovitvijo primerne
zdravstvene in zobozdravstvene mreže. Izboljšati je potrebno dejavnost
lekarne.
Ti cilji bodo uresničeni s širitvijo zdravstveno vzgojne dejavnosti
(preventivna vzgoja) in z večanjem obsega preventivnih metod dela pri
preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni. |
Telesna kultura |
Otrokom bo treba
bolj kot do sedaj izenačevati pogoje za telesnokulturne aktivnosti.
Primanjkljaj čutijo otroci, ki niso vključeni v vrtec, mladina, ki nima
ustreznih objektov, predvsem v manjših vaseh in šolah, kjer še nimajo
izenačenih minimalnih pogojev z ostalimi učenci znotraj naše občine.
Šport mladih naj bi se v inačici množičnosti odražal v
športno-rekreativni dejavnosti odraslih. Nadaljnji porast in kvaliteto v
športni rekreaciji bo odvisen od boljšega pristopa k mladim v društvih
in šolah pri interesnih dejavnostih in telesni vzgoji. Za športno
rekreativno dejavnost je treba interesentom zagotoviti obstoječe in nove
športne prostore in površine za vadbe; s prednostjo tistih rekreacijskih
skupin, kjer je število aktivnih v vadbeni skupini večje.
Večji primanjkljaj objektov za telesno kulturno dejavnost je prisoten na
celotnem območju občine. Prioritetno naj bi se izgrajeval
športno-rekreacijski center v Rogaški Slatini. |
Kultura |
Na področju kulture
bo glavni poudarek na razvoju tistih dejavnosti, ki nudijo kulturne
dobrine večjemu številu občanov in omogočajo njihovo aktivno udeležbo.
Zato je treba v programu dela na področju kulture prednostno obravnavati
naloge za razvoj knjižničarstva, krepitev in razvoj ljubiteljske
dejavnosti v kulturnih društvih in ukrepe za ohranitev naravne in
kulturne dediščine. Pospešiti je treba čim bolj skladen razvoj kulturnih
dejavnosti v občinah ter povečali dostopnost kulturnih dobrin občanom z
boljšo izrabo obstoječih kulturnih prostorov in izgradnjo novih.
Osrednji kulturni dom z večjo kapaciteto je v občinskem središču. V
manjših naseljih pa je možno v enem objektu združevati potrebe po
prostorih za gasilski dom in za kulturne dejavnosti.
Skladno s potrebnimi površinami za razvoj teh dejavnosti so v okviru
ureditvenih območij centralnih naselij v občini zagotovljene površine za
ta razvoj. |
2.3. Oskrbne in
storitvene dejavnosti |
V vseh večjih
naseljih je treba skladno z izraženimi interesi in potrebami zagotoviti
primerne površine za razvoj oskrbnih in storitvenih dejavnosti. Skrbeti
je treba za izboljšanje kakovosti storitev v posameznih dejavnostih ter
za dvig strokovne ravni zaposlenih. Še nadalje je treba uveljavljati
enakomerno dostopnost dobrin in storitev za vse prebivalce občine.
Osnovna naloga trgovine je stabilna, kvalitetna in dostopna preskrba
prebivalstva. Razvoj trgovine bo temeljil na zasebni pobudi in na
zahtevah trga, racionalizaciji in modernizaciji poslovanja ter kadrovski
usposobljenosti.
Trgovske lokale osnovne oskrbe je treba posodobiti in dograjevati
vzporedno z realizacijo stanovanjske gradnje in v okviru sanacije
mestnih jeder. Realizirati je treba manjše prodajalne, pretežno v
zasebni lasti v manjših naseljih v ruralnih območjih.
Razvoj turizma v občini je treba gradit glede na naravne danosti in
krajinsko pestrost, bogato naravno ter kulturno dediščino in bližino
sosednje države. V Rogaški Slatini deluje turistično-informacijski
center, ki obiskovalcem (izletnikom in stalnim gostom) nudi informacije
glede kakovosti gostinskih uslug in možnosti obiskov naravnih in
kulturnih znamenitosti. V gostinski dejavnosti je potrebno posebno skrb
nameniti še boljši in pestrejši ponudbi gostinskih storitev. |
2.4. Proizvodna
in obrtna dejavnost |
Za potrebe novih
oziroma razširjenih kapacitet te dejavnosti je treba potrebne površine
zagotoviti tam, kjer bo mogoče čimbolj smotrno izkoristiti za te namene
razpoložljiva zemljišča, kot so nezazidane parcele v okviru proizvodnih
območij in delno že urejena zemljišča za to dejavnost. Usmerjati je
treba združevanje posameznih lokacij v skupne industrijsko-obrtne cone
in z razmestitveno politiko preprečevati negativne vplive na okolje in
porajanje novih virov onesnaževanja.
Drobno gospodarstvo in obrtne dejavnosti imajo pomembno vlogo tako z
vidika prestrukturiranja in racionalizacije gospodarstva kot tudi glede
možnosti večjega zaposlovanja. Pospeševati je treba razvoj drobnega
gospodarstva. Spodbujati je treba ustanavljanje enot drobnega
gospodarstva in obrtne dejavnosti, še posebej tiste, ki so ekološko
nesporne in ki zagotavljajo nova delovna mesta. Storitveno obrt je treba
vključevati v nova stanovanjska območja, predvsem v okvire realizacije
ureditvenih načrtov sanacije starih mestnih jeder.
Poleg zaposlitvenih potencialov je stavbno zemljišče za razvoj
industrije najmočnejši omejitveni dejavnik. Primerna zemljišča za te
dejavnosti so le na območjih z naklonom do 5%, pogojno do 10% ter na
zemljiščih z določeno geomehansko trdnostjo. Večji omejitveni dejavniki
v prostoru so še kmetijska zemljišča, varovana območja naravne in
kulturne dediščine ter varstvena območja virov pitne vode, meteoroloških
pogojev in drugo.
Morebitna širitev zaradi zaokrožitev industrijskih območij mora biti
podrobneje obdelana s prostorsko izvedbenimi načrti. Industrija se ne
more širiti na območja naravnih vrednot, najboljših kmetijskih površin
in vodnih površin (izviri, vodotoki). |
2.5. Območja za
razvoj turistično-zdraviliške dejavnosti |
Za aktivno
rekreacijo so predvidene površine tudi v okviru ureditvenih območij
naselij. Program širše rekreativno turistične dejavnosti bo realiziran
na prostorih, ki bodo definirani z ureditvenimi načrti.
Površine in program za razvoj teh dejavnosti so podrobnejše členjene in
opredeljene v urbanistični zasnovi naselja Rogaška Slatina.
Na območjih varovane narave so možne le mehke oblike turizma, ki je
lahko dopolnilo zdraviliškega turizma. Predhodno je potrebno izdelati
načrt razvoja turizma, ki mora vsebovati naravovarstvene smernice
(skladno s 97. in 98. členom ZON, Uradni list RS, št. 65/99). Predvsem
velja to za območja predvidenega KP Boč–Plešivec–Donačka gora ter v
dolini Sotle. |
2.6. Promet in
zveze
Cestni promet |
Zagotavljati je
treba zemljišča in potrebno dokumentacijo za izboljšanje občinske cestne
mreže. Pri načrtovanju in urejanju naselij je treba posvetiti posebno
pozornost ureditvi primernih dostopnih poti in cest.
Prometno omrežje je eden od pogojev za uresničevanje zastavljene
politike razvoja občine in zasnove poseljenosti občine. Z načrtovano
modernizacijo cest z elementi višjega standarda bo izboljšana prometna
povezanost občine s širšim prostorom. Lokalne ceste bodo modernizirane
skladno z letnimi plani. Predvidena je izgradnja nove avtobusne postaje
ob železniški postaji v Rogaški Slatini, ki bo služila povezovanju
železniškega in avtobusnega tranzitnega potniškega prometa.
Na področju mirujočega prometa je še naprej potrebno zagotavljati
zadostno število parkirnih mest, ki bodo vključene v posamezne zazidave
oziroma bodo zgrajena na novih lokacijah v okviru obstoječih naselij.
Pristopiti je treba k izdelavi študija za izgradnjo kolesarskega omrežja
v občini.
Vzdrževanje cest je dejavnost posebnega javnega interesa. Zagotovitev
uspešnega vzdrževanja omrežja cest na območju občine je naloga, ki je
nujna za normalen razvoj in ohranitev poseljenosti. Obnovljene ali
rekonstruirane in asfaltirane bodo vse krajevne in lokalne ceste v
občinah.
Upoštevati je potrebno zakon o varnosti v cestnem prometu in skladno
temu predvideti rešitve, ki bodo umirjale promet.
Rekonstrukcija ceste pomeni razširitev ceste – oziroma razširitev
vključno s položitvijo asfalta. Obnovitev in ojačitev ceste (večja
vzdrževalna dela) pa pomeni zamenjavo tamponske podlage ceste z naravnim
tamponom, oziroma navedena zamenjava tampona vključno z obnovitvijo
asfalta.
Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov, ki se nahajajo v varovalnem
pasu državnih cest, ne bodo priznane odškodninske zahteve zaradi hrupa,
tresenja in podobno.
Za vse posege v varovalni pas kategoriziranih cest si je investitor
dolžan pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Direkcije
RS, za ceste.
Z vidika varstva naravnih vrednot naj se ohranjajo obstoječe prometnice.
Poljske poti in gozdne ceste naj ostanejo makadamske, njihova gostota
naj se ne povečuje.
Železniški promet
Železniška proga bo tudi v bodoče ostala v sedanjem obsegu. Ob tem bo
potrebna posodobitev in modernizacija naprav in postajališč, vključno s
predvideno novo povezovalno avtobusno postajo ob obstoječi železniški
postaji.
Omrežje za prenos podatkov in PTT zvez
Ta dejavnost bo posodobljena z uvajanjem novih telekomunikacijskih
sistemov. Predvidena je položitev medkrajevnih telefonskih kablov in
ojačitev telefonske mreže v vodilnih naseljih. Vzporedno z realizacijo
novih zazidalnih območij bo izvedena tudi položitev telefonskih kablov.
Predvidena je tudi razširitev kabelskega omrežja za spremljanje TV
programov. |
2.7.
Vodnogospodarske ureditve
Urejanje vodotokov |
Z vzdrževanjem
naravnih vodotokov, z gradbeno tehničnimi in biološkimi ukrepi je treba
zagotavljati osnovno odvodnjavanje, zaščito pred poplavami in erozijo
ter izrabo voda za proizvodnjo energije. Glede na pretežno hudourniški
značaj vodotokov na območju občine bodo regulacije vodnih strug izvedene
predvsem na tem področju.
Za načrtovane vodnogospodarske ureditve je treba v obdobju do leta 2000
zagotoviti predvsem prostorske pogoje za obnovo in sanacijo dotrajanih
ali poškodovanih objektov in naprav.
Vsi vodotoki in hudourniki ter njihova poplavna območja (inundacijska
območja poplavne vode 100-letne pogostnosti) predstavljajo prostor
varovalnega režima. Za posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne
pogoje oziroma soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno
gospodarstvo. V ta zaščiteni prostor je potrebno vključiti tudi območja
s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči
sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenje občanov.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je
potrebno urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni
pred 100 letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je potrebno
speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez
škode za dolvodne obrežne lastnike (prebivalci, naselja).
Pred izdelavo zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov za dele ureditvenih
območij naselij si mora investitor pridobiti morebitni elaborat poplavne
in hudourniške ogroženosti območja. Ta elaborat predstavlja sestavni del
zazidalnega načrta območja. |
2.8. Komunalna
dejavnost
Oskrba z vodo |
Varovati in
razvijati je treba razpoložljiva vodna bogastva ter zagotavljati
zadostne količine pitne in tehnološke vode (pri čemer je potrebno
upoštevati potrebo po zagotovitvi biološkega minimuma), kar bo
prioritetna naloga komunalnega gospodarstva. Nadaljevati je treba z
raziskovalnimi deli odkrivanja novih virov ter zagotoviti strokovne
osnove za njihovo zaščito.
Poleg tega bodo z odlokom zaščiteni obstoječi in potencialni viri pitne
vode, ki bodo imeli po potrebi določene varstvene pasove. |
Kanalizacija |
Za zagotavljanje
skupnih potreb in interesov za vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev
komunalnih objektov in naprav bodo uporabniki in izvajalci zagotavljali
sredstva na sledeče načine:
– uresničevali bomo politiko cen komunalnih storitev,
– zaradi povečanja obsega komunalnih dejavnosti in s tem komunalnih
uslug ter izboljšanja vzdrževanja na obstoječih sistemih se bodo
upravljavci komunalnih dejavnosti ustreznejše organizirali,
– za razširitev kanalizacijskega omrežja bomo zagotovili investicije za
izgradnjo kanalizacije v občini, skupaj s čistilnimi napravami.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo za odpadno
vodo. Na območju varstvenih pasov vodnih virov mora biti zgrajena
vodotesna kanalizacija. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno
odvajati v vodotesne individualne greznice. Pri tem je potrebno
upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov za navedeno območje in
navodila za izgradnjo gnojišč in greznic.
V vseh naseljih je potrebno spodbujati izgradnjo ločene kanalizacije.
Sanitarne odplake je potrebno speljati do čistilne naprave, tehnološko
onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do
mere, kot to zahteva sanitarna inšpekcija. Kolikor se v tehnološkem
postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom
suspenzij na za to določena odlagališča.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet,
morajo biti speljane preko lovilcev olja v meteorno kanalizacijsko
omrežje, ponikalnico ali naravni vodotok. Meteorne vode z zelenih ali
gozdnih površin in streh morajo biti speljane v ponikalnice oziroma
naravne recipiente (odprte jarke). |
Odpadki |
Uporabniki
prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo
nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije), lahko to opravljajo le v
pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da
se ob eventualnem razlitju snovi lahko to v celoti prestreže.
Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave
potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. Za trde
odpadke (ki niso strupeni) je dovoljeno odlaganje le na deponijah, ki so
za to posebno urejene.
Centralno odlagališče komunalnih odpadkov je urejeno na lokaciji v
Tuncovcu, skladno z zahtevami potrebnih soglasij. Ustrezno je urejen
tudi transport in transportne poti. Ekološko nevarne odpadke industrije
je treba odvažati na odlagališče posebnih odpadkov republiškega
programa. |
Čiščenje
odpadnih voda |
Čiščenje odpadnih
voda se izvaja na skupni čistilni napravi južno od naselja Rogaška
Slatina. |
Pokopališča |
V skladu z
obstoječimi prostorskimi dokumenti je še naprej predvideno urejanje
pokopališč pri Brestovcu in v Zgornji Kostrivnici. |
2.9. Energetika |
Zaradi zoženih
materialnih možnosti je potrebno izvajati selektivno politiko usmerjanja
izgradnje prednostnih objektov komunalne in energetske infrastrukture.
Spodbujati je treba racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi
ukrepi (predvsem z dodatno toplotno izolacijo objektov, s koncepti in
organizacijo poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih
energetskih virov). Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med
prednostne.
Pri gradnji različnih daljnovodov se je z vidika varstva naravne
dediščine potrebno izogibati naravno ohranjenim ter vedutno
izpostavljenim območij, poteku voda po sredini doline… Vsa linijska
infrastruktura (podzemna ali nadzemna) se ureja ob predhodni izdelavi
podrobnejših naravovarstvenih vsebin ter smernic.
Toplotna oskrba (toplovod, plinovod, obnovljivi viri energije)
Širiti in obnavljati je treba obstoječe toplovodno in plinovodno omrežje
in tako varovati zrak pred prekomernim onesnaževanjem. |
Oskrba z
električno energijo |
Razvoj oskrbe z
električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema RS.
Na območju občine se bodo dopolnile lokalne transformatorske postaje, za
katere je potrebno predvideti prosto lokacijo na koncu daljnovodnih
koridorjev. Lokacija mora biti čim bliže eventualnim bodočim porabnikom
ter normalno dostopna z vozili.
Nadaljevati je potrebno z izgradnjo ustreznega omrežja za zanesljivo
obratovanje in sanacijo napetostnih razmer na kritičnih območjih.
Predvidena je ojačitev z izgradnjo 110 kV omrežja in razširitev RTP
Rogaška Slatina.
Za posamezne objekte, ki potrebujejo večjo priključno moč (obrtna cona,
večje delavnice…), je potrebno predvideti koridor 20 kV daljnovoda s
pripadajočo transformatorsko postajo.
ELES bo v letu 2000 na obstoječem DV 400 kV Maribor–Krško zamenjal
zaščitno vrv z novo z vgrajenim optičnimi vlakni (OPGW). |
2.10. Kmetijske
in gozdne površine
Kmetijske površine |
V naslednjih letih
je treba v čim večji meri zaustaviti trend zaraščanja kmetijskih
zemljišč in jih, kjer je le mogoče ponovno vključitli v kmetijsko
dejavnost.
Želja za ljubiteljsko obdelovanje zemlje pogojuje novo kategorijo
kmetijskih zemljišč – vrtičkarstvo. Ta kategorija ima svojo rekreacijsko
in ekonomsko funkcijo, hkrati pa tudi funkcijo varovanja kulturne
krajine. Urejali jo je možno na obrobju zazidalnih površin, predvsem za
začasno rabo. V okviru trajnih površin za vrtove je potrebno preveriti
lokacije s stališča kmetijstva, lastništva in drugo.
Ohranja se obstoječa struktura zemljišč in način parcelacije. Pri
kakršnemkoli načrtovanju intenzivnega načina kmetovanja (agro, hidro
melioracije …) je potrebno predhodno pridobiti soglasje pristojne
naravovarstvene službe.
V ribnikih je dovoljeno gojiti le avtohtone vrste rib. Pri načrtovanju
novih ribnikov pa je potrebno predhodno izdelati podrobnejše
naravovarstvene smernice. |
Gozdne površine |
Gospodarski gozdovi
se izkoriščajo in urejajo na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih
načrtov. Upoštevati je potrebno omejene pogoje gospodarjenja v
varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so opredeljeni v
dolgoročnem planu. Za območja zaraščanja, katera se bodo namensko
opredelila za gozdarstvo, bo zavod za gozdove pripravil programe za
vlaganja v pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo.
Posebno pozornost je treba posvetiti pravilnemu gozdno gojitvenemu
načrtovanju in racionalizaciji gospodarjenja z gozdovi ter pri tem
sodelovati s specializiranimi institucijami. Z gozdovi naj se gospodari
v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti, v katerih so
opredeljene tudi podrobnejše naravovarstvene vsebine in smernice.
Program izgradnje prometnic bo definiran s planom upravljavcev gozdov.
Zagotovljeni bodo pogoji za vzdrževanje gozdno transportne mehanizacije.
Lov se ureja s sprejetimi lovsko gospodarskimi in lovsko-gojitvenimi
načrti, v katerih so opredeljene tudi podrobnejše naravovarstvene
smernice in vsebine. |
2.11. Območja
mineralnih surovin |
Kamnolom Zagaj je v
neposredni bližini naselja Negoje pri Rogaški Slatini. Pridobivalni
prostor je na hribu Selo in Gere in je grajen iz andezita zelenosive
barve. Izdelana je potrebna tehnična dokumentacija in izdano lokacijsko
in eksploatacijsko dovoljenje (14. 5. 1972).
Kamnolom Zg. Sečovo je v naselju Sv. Florijan pri Rogaški Slatini.
Pridobivalni prostor je grajen iz dolomita z večjimi primesmi jalovine.
Dolomit je svetlo sive barve. Izdelati je potrebno ustrezno
dokumentacijo ter pridobiti lokacijsko in eksploatacijsko dovoljenje.
Pridobivanje materiala se vrši na površini 500–1000 m2.
Ker so nekatera eksploatacijska območja v občini problematična z vidika
varstva naravne in kulturne dediščine ter varovanja krajine je
predvidena izdelava dodatne naloge – študije k dolgoročnemu planu, na
podlagi katere se bodo uskladili interesi glede rabe in potreb in
ugotovila ustreznost posameznih lokacij za morebitno nadaljnjo
eksploatacijo oziroma ukinitev. Za kamnolome, ki bi se ukinili se bodo
prioritetno izdelali sanacijski programi in ureditveni načrti za
ureditev teh območij. |
2.12. Varovanje
kulturne dediščine
Arheološka dediščina |
Raba tal na
območjih arheoloških spomenikov mora biti takšna, da ohranja podzemne
ostaline nepoškodovane. Na arheoloških območjih je potrebno pred vsakim
morebitnim posegom sodelovanje službe ZVNKD, ki bo predlagalo nadaljnje
ukrepe, potrebne za ohranitev arheološkega spomenika oziroma dediščine.
Profana stavbna, sakralna stavbna in sakralno-profana stavbna dediščina
Splošna varstvena oziroma razvojna usmeritev je, da je potrebno za
objekte profane, sakralne in sakralno-profane stavbne dediščine in
njihova območja pred vsakim posegom predhodno sodelovanje službe ZVNKD,
ki glede na naravo in obseg posega izdela bodisi konzervatorski program
prenove za zahtevnejše posege, bodisi pogoje in smernice, če gre za manj
zahtevne ali parcialne posege na objektih.
Vplivna območja cerkva in ostalih spomenikov so območja omejene rabe za
ostale dejavnosti, ki se podrejajo ambientalni kvaliteti spomenikov.
Območja spomenikov so nezazidljiva z novogradnjami, v njihovih vplivnih
območjih pa se dejavnosti gradnje smiselno odvijajo po citiranem odloku
(Uradni list RS, št. 11/99) oziroma po strokovnih priporočilih o
njegovem izvrševanju s strani Ministrstva za okolje in prostor, kar po
strokovni presoji predlaga prostorski načrtovalec. |
Memorialna
dediščina |
Varstvene oziroma
razvojne usmeritve za memorialni tip dediščine so ohranjanje avtentične
lokacije, arhitekturnih in plastičnih sestavin spomenikov ter urejanje
njihovih ambientov glede na krajinski oziroma oblikovni duh obstoječega
okolja ter razpoložljivo arhivsko gradivo. Obnova je mogoča po
predhodnih strokovnih podlagah službe ZVNKD. |
Vrtnoarhitekturna dediščina |
Varstvene usmeritve
za zdraviliški park oziroma odprte površine znotraj zavarovanega območja
zdravilišča ter za območje zdravilišča kot zgodovinske urbanistične
celote so sestavni del odloka o razglasitvi Zdraviliškega kompleksa
Rogaška Slatina za naselbinski spomenik (Uradni list RS, št. 85/97).
Ostali vrtovi so sestavni del bivalnih ambientov pripadajočih vil
oziroma hiš, ki so kot taki nezazidljivi z objekti, ohranja pa se
njihova oblikovna struktura z elementi glede na slogovni način obdobja
nastanka z možnostjo odgovarjajoče prenove v sklopu revitalizacije
objektov, ki naj poteka v skladu s konzervatorskimi smernicami.
Območja kvalitetnejše kulturne krajine so opomnik načrtovalcu, da naj
pri urejanju prostora smiselno uveljavi določila odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana
Republike Slovenije oziroma strokovnih priporočil o njegovem
izvrševanju, ki jih je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor. |
Naselbinska
dediščina |
Splošne varstvene
usmeritve za območje zdravilišča kot zgodovinske urbanistične celote so
sestavni del odloka o razglasitvi zdraviliškega kompleksa Rogaška
Slatina za naselbinski spomenik (Uradni list RS, št. 85/97 – 3976)
oziroma predhodnih strokovnih osnov za razglasitev zdravilišča za
kulturni spomenik. V navedenih dokumentih so opis, valorizacija in
splošne varstvene usmeritve, ki so podrobneje opredeljene v strokovnih
podlagah službe ZVNKD in so sestavni del tega odloka. |
Kulturna krajina |
Kulturna krajina je
kot tip dediščine uveljavljena v novem zakonu o kulturni dediščini. To
so območja s poudarjenim zgodovinskim, pričevalnim in simbolnim pomenom
krajine. Predstavljajo opomnik načrtovalcu, da mora pri urejanju
prostora smiselno uveljavljati določila odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Republike Slovenije oziroma strokovnih priporočil o
njegovem izvrševanju s strani Ministrstva za prostor, in po strokovni
presoji predlaga rešitve, ki zadevajo tradicionalno poselitveno
strukturo, oblikovanje in dimenzioniranje arhitekture, namensko rabo
objektov ter varstvo kulturne krajine skozi ustrezne rabe kmetijskega
prostora. Ob uveljavljanju teh določil v planskih izvedbenih aktih v
upravnih postopkih ni potrebno soglasje spomeniške službe pri posegih v
odprti prostor oziroma tam, kjer ni zavarovane dediščine in drugih
spomeniških tipov. |
Tehniška
dediščina |
Zaradi
tehnično-arhitekturne opremljenosti Kraljevega vrelca pa tudi njegove
nekdanje blagovne znamke v povezavi z zdraviliščem je bil vrelec
predlagan za razglasitev za kulturni spomenik. Razvojna usmeritev je
obnova po navodilih službe ZVNKD in revitalizacija vrelca s
kulturno-turistično namembnostjo.
Vsi imetniki ali uporabniki kulturnih spomenikov morajo spomeniško
službo sproti obveščati o stanju ohranjenosti in o vseh predvidenih
posegih na spomenikih. Za vse posege na evidentiranih spomenikih
kulturne dediščine bo spomeniška služba izdelala ustrezne strokovne
predloge ter mnenja. Za kakršnekoli posege na pomembnejši kulturni
dediščini, ki predstavlja republiško obvezno izhodišče, pa bodo morali
njeni lastniki ali uporabniki iskati soglasje službe ZVNKD. |
2.13. Varovanje
naravnih vrednot |
Naloge na področju
varstva naravnih vrednot so:
– izpolnjevanje temeljne evidence – registra naravnih spomenikov oziroma
znamenitosti,
– sodelovanje pri usmerjanju razvoja v obstoječem krajinskem parku
Boč–Donačka gora in njegovi predvideni širitvi,
– vodenje naravovarstvenih akcij na posameznih objektih naravnih
vrednot,
– sodelovanje pri ohranjanju in revitalizaciji okolice kulturnih
spomenikov, zlasti parkovnega kompleksa Rogaška Slatina,
– vključevanje ZVNKD z valorizacijo vrednot pri ostalih načrtovanih
posegih v prostor.
Za vse posege na evidentiranih naravnih spomenikih naravnih vrednot bo
spomeniška služba izdelala ustrezne strokovne podlage in mnenja. Za
kakršnekoli posege na pomembnejših naravnih vrednotah, ki predstavlja
republiško obvezno izhodišče, bodo morali njeni lastniki ali uporabniki
iskati soglasje spomeniške službe. Za območja naravnih vrednot ter
zavarovanih območij in objektov, območja, kjer se pričakuje ugotovitev
obstoja naravnih vrednot, in ekološko pomembna območja ter za varstvene
smernice za ohranitev habitatnih tipov in habitatov v ugodnem stanju,
varstvene smernice za ohranjanje biotske raznovrstnosti v krajini ter
ukrepe varstva, varstveni režimi in razvojne usmeritve za varstvo
naravnih vrednot in zavarovanih območij je ZVNKD Celje marca 2000
pripravila ustrezne strokovne podlage, ki so sestavni del tega odloka. |
2.14. Varstvo in
izboljšanje okolja |
Gospodarske družbe
in drugi, ki onesnažujejo zrak, vode in zemljo, morajo izdelati popis
žarišč onesnaževanja in njihove vplive na okolje ter v skladu z
zakonskimi predpisi izdelati konkretne programe ukrepov za zmanjševanje
in odpravo onesnaževanja. Onesnaževalci so dolžni zgraditi oziroma
dopolniti izgradnjo analitsko-nadzornega in alarmnega sistema (ANAS), na
podlagi ugotovljenega obsega škodljivih vplivov na okolje pa izdelati
konkretne programe ukrepov za odpravo onesnaževanja in preprečevanja
poslabšanja razmer.
Zaradi naglega gospodarskega razvoja in ob zapostavljanju ekoloških
vidikov postaja problem urejanja okolja vse bolj zapleten. Zadnje čase
pa se vedno bolj krepi družbena zavest o nujnosti bolj organiziranih
naporov za reševanje obstoječih in novo nastajajočih ekoloških
problemov. Kljub ukrepom in določenim naporom v prejšnjem srednjeročnem
obdobju, glavni problemi okolja še vedno ostajajo. |
Kemične snovi,
nevarni in posebni odpadki v okolju |
Za reševanje teh
problemov je potrebno v sistem odlaganja nevarnih in posebnih odpadkov
na posebej za to določeno deponijo vključiti vse organizacije in
obrtnike, ki kot stranski produkt proizvajajo take snovi.
Odlaganje komunalnih odpadkov
Lokacije, kjer poteka sedaj neurejeno odlaganje smeti in odpadkov, so
stalen vir onesnaževanja. Poostriti je potrebno nadzor nad odvozom
odpadkov na urejeno občinsko odlagališče in nadzor organizirati, kjer ga
še ni. Na območju celotne občine je organiziran odvoz odpadkov na skupno
deponijo. Kjer so potrebe manjše, poteka odvoz na poziv po zapolnitvi
zabojnikov v naseljih in območjih razpršene gradnje. Vsako gospodinjstvo
ima v radiu 500 m dostopen zabojnik za odlaganje odpadkov.
Postopoma je treba začeti uvajati tudi ločeno zbiranje odpadkov. Najprej
v večjih naseljih, potem pa na območju celotne občine. |
Onesnaževanje
voda |
Z izgradnjo
čistilne naprave je bila zagotovljena možnost, da se ustrezno
prečiščujejo industrijske in komunalne odplake. Čistilna naprava v
Rogaški Slatini je v fazi izgradnje oziroma v fazi pridobivanja soglasij
in izbire tehnologije čiščenja. Njeno dokončanje je pogoj, da se bodo
komunalne in industrijske odplake očistile na ustrezen način. Prav tako
je čistilna naprava pogoj za stalno ojezeritev akumulacije Vonarje
(Sotelskega jezera), da se bodo ob njem lahko izvajale načrtovane
aktivnosti. Prioritetna naloga ostaja izgradnja kanalizacijskega sistema
v naseljih, ki ga še nimajo in na katerega se bodo obvezno morali
priključiti vsi onesnaževalci vode. Pri zasnovi odvajanja in čiščenja
odplak oziroma zagotavljenih emisijskih vrednostih je potrebno
upoštevati stopnjo zagotovljenosti biološkega minimuma.
Z izgradnjo kolektorjev, centralnih in lokalnih čistilnih naprav se
zagotavlja postopno zmanjševanje onesnaženosti voda. Za odpravljanje
onesnaženosti voda pa poleg naštetih napeljav in naprav v bodoče veliko
pomeni tudi premišljeno lociranje proizvodnih objektov, izboljševanje
tehnologije in morebitna preusmeritev proizvodnje.
Proizvodni obrati morajo svoje vode prečistiti do takšne mere, da ne
škodijo kanalizaciji in delovanju čistilne naprave. Zato morajo biti
nevtralizacije zadostno dimenzionirane, prav tako usedalniki in lovilci
olj.
Pri hlevih je potrebno urediti gnojišča z jamami za gnojnico in tako
preprečiti izcejanje v potoke.
Reka Sotla je v 4. kakovostnem razredu onesnaženosti. Za vse ostale
vodotoke ni podatkov, ocenjuje se, da so pretežno v III-IV kakovostnem
razredu. Za siceršnjo oceno kakovostnega stanja vodotokov je potreben
letni monitoring, ki ga bo Občina Rogaška Slatina zagotovila v
najkrajšem možnem času.
Glavni onesnaževalci vodotokov so neprečiščene odplake iz naselja
Rogaška Slatina ter odplake iz hotelskih kompleksov, nekaterih
industrijskih in obrtnih obratov (Steklarna Boris Kidrič, Steklarska
šola) ter večje farme in komunalna deponija v Tuncovcu. |
Onesnaževanje
zraka |
Zaradi dosedanjega
razvoja, posebej še industrije je predvsem v pogledu onesnaženosti zraka
ogroženo naravno okolje Rogaške Slatine. V zimskih mesecih je
onesnaženost višja zaradi razmeroma močne emisije SO(2) in industrije.
Naselje Rogaška Slatina je po dolgoročnem planu Republike Slovenije
uvrščena v 3. območje onesnaženosti zraka in je zanj sanacija obvezno
izhodišče republiškega plana. Koncentracije fluoridov v zraku v Rogaški
Slatini se večinoma gibljejo v okviru maksimalno dovoljenih 24-urnih
povprečnih koncentracij, občasno pa so presežene. Sanacija emisij
škodljivih snovi iz Steklarne Rogaška Slatina je zelo nujna. Potrebno je
nadaljevati z meritvami onesnaženosti zraka s fluoridi, saj se v zimskem
času stanje poslabša.
Gradnje novih industrijskih obratov, ki bi dodatno onesnaževali zrak v
Rogaški Slatini, se ne priporoča.
Pri večjih blokovnih in drugih organiziranih gradnjah je potrebno
načrtovati skupinsko ogrevanje. Za Rogaško Slatino ter ostala naselja se
priporoča, če je le izvedljivo, uporaba plina.
Promet z motornimi vozili onesnažuje zrak skozi vse leto. Posebej bi
izpostavili Rogaško Slatino, ki ima skozi središče razmeroma obremenjeno
prometnico. V Rogaški Slatini je obvoznica zgrajena, prav tako je
zgrajena glavna cesta naselja ob centralnem delu Rogaške Slatine
(interna obvoznica).
Prioritetni cilj in naloga na področju varstva zraka je izdelati
sanacijski program za Rogaško Slatino in pristopiti k realizaciji
le-tega, še posebej zato, ker bo v Rogaški Slatini še nadalje poudarek
na razvoju zdraviliškega turizma. V izdelavi je študija plinifikacije
naselja. |
Nered v gradnjah |
Nered v gradnjah je
v zadnjem obdobju nenehno v porastu. To je posledica zaostrenih razmer v
stanovanjskem gospodarstvu, v neizgrajenih ekonomskih, davčnih, še
posebej pa zemljiških mehanizmih usmerjanja gradnje, neučinkovitosti
upravnih in ostalih za to zadolženih ustanov (v poslovanju, nadzoru in
usmerjanju gradnje) in neustrezne kaznovalne ter stimulativne politike.
Zaustaviti je treba nesprejemljive trende in odločnejše posredovati pri
začetih nedovoljenih gradnjah ter za preprečitev novih.
Osnovni cilj pri usmerjanju urbanega razvoja je ohranjati prvobitno
naravno okolje. Preprečevati je potrebno onesnaženje okolja na izvoru
samem, izdelati sanacijske programe in pristopiti k realizaciji le-teh.
Izkoriščanje mineralnih surovin, gramoza in drugi posegi v prostor
Sanacija opuščenih kopov in priprava ustrezne dokumentacije za sanacije
ostaja ena izmed pomembnih nalog iz prejšnjega obdobja.
Izogniti se je treba parcialnemu reševanju posegov v prostor in
pomanjkanju strokovnosti v določenih fazah, kar je do sedaj pogojevalo
izsiljevanje rešitev novih posegov v prostor brez alternativnih variant. |
3. Naloge v
zvezi z urejanjem prostora
3.1. Priprava strokovnih podlag in prostorsko izvedbenih aktov (PIA) |
Za izvedbo
prostorskih planskih in izvedbenih aktov je treba skladno z izdelanim in
sprejetim programom izdelave prostorske izvedbene dokumentacije
pridobiti ustrezne strokovne podlage (analize in raziskave). S temi
dokumenti bodo natančneje opredeljene naravne lastnosti in ustvarjene
razmere na območju, ki je predvideno za gradnjo.
V naslednjem obdobju je treba dopolniti prostorske planske akte in
izvedbene akte. Prostorski izvedbeni akti so:
– Prostorsko ureditveni pogoji (PUP), ki se jih izdela za območja, kjer
ni predvidena izdelava prostorsko ureditvenih načrtov.
– Prostorski izvedbeni načrt (PIN), zazidalni načrt (ZN), ureditveni
načrt (UN), lokacijski načrt (LN).
– Prostorski ureditveni pogoji (PUP) za celotno območje občine v skladu
z določili zakona o urejanju prostora in zakona o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor.
Realizacija nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in
sprejem ustreznih PIN-ov za vsa območja, kjer so predvideni pomembnejši
posegi v prostor. PIN-i, ki se bodo izdelali in sprejeli v tem planskem
obdobju, so prikazani v tabeli v poglavju 3.2. tega dokumenta. Prikazani
so tudi PIN-i, ki bodo izdelani po izvedbi prve faze in so opredeljeni
kot druga faza izvedbe.
Dinamika in zaporednosti izdelave PIN-ov bo opredeljena v programu
priprave, ki ga sprejme Občinski svet občine Rogaška Slatina. V programu
se bo določil tudi obseg in dinamika priprave geodetskih in drugih
podlag in način financiranja izdelave PIN-ov.
Za celotno območje občine in naselja oziroma dele naselij, za katere se
ne bodo izdelali PIN-i oziroma se bodo izdelali v kasnejši fazi, je
treba zagotoviti pripravo in sprejem PUP-ov. PUP-i se bodo izdelovali in
sprejemali ločeno za zaključena območja.
Do sprejetja posameznih PUP-ov veljajo za urejanje naselij in območij
določila sedaj veljavnih prostorsko izvedbenih dokumentov. Usmeritve za
urejanje naselij različnih tipov so opredeljene v dolgoročnem planu in
se upoštevajo kot obvezno izhodišče pri pripravi PUP-ov. |
3.2. Usmeritve
za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (PIA) in predvidene naloge v
zvezi z urejanjem prostora |
Pri pripravi PIA
bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Podrobno je treba razčleniti namensko rabo prostora skladno s
planirano organizacijo dejavnosti v posameznem območju; pri tem bodo
zavarovane lokacije za objekte in naprave v javno korist, ki se bodo
gradile v kasnejših fazah.
– Izboljšane bodo sedanje in urejene nove prometne ureditve in povezave,
ki bodo omogočale varen promet in v največji možni meri zaščito okolja
pred hrupom.
– Zmanjšani bodo problemi v zvezi z načrtovanjem komunalnega omrežja in
naprav, ki ga bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati.
– Upoštevana bodo vsa v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in
zavarovana območja ter usmeritve o možnih posegih in ureditvah v teh
območjih.
– Upoštevane bodo omejitve, opredeljene v odloku o varstvu vodnih virov.
– Pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine je
dolžna pravočasno pripraviti smernice in pogoje za aktivno varovanje
dediščine.
– Prednostno bodo pripravljeni načrti sanacij degradacije okolja in
škodljivih vplivov v varovanih območjih.
– Pri urbanističnem načrtovanju in ureditvah bodo poleg funkcionalnih
vidikov enakovredno upoštevana merila za oblikovanje kulturnega in
humanega bivalnega ter delovnega okolja, pri tem bo urejevalska
pozornost enakovredno namenjena urbanim in ruralnim naseljem ter
območjem razpršene gradnje.
– Pri urejanju krajine bo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno
upoštevana ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega
ravnotežja.
– Ureditveni načrti in sprotna sanacija se bo izvajala na odlagališču
komunalnih odpadkov v Tuncovcu.
– Pri urejanju vodotokov je potrebno uskladiti akcije vodnega
gospodarstva, kmetijstva, ribištva in krajinskega varstva, prednost pred
gradnjo kanalov naj ima povečanje kapacitete rečne struge in vsaj delno
ohranjanje vegetacije.
– Oblikovalska pozornost bo namenjena tudi vključevanju naselij v
kulturno krajino, predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in
krajinski vidik).
– Preverjene bodo vse obremenitve okolja (sedanje in pričakovane) ter
načrtovana njihova sanacija.
– Preverjene bodo vse oblike ogroženosti prebivalcev ter materialnih
dobrin. V PIA bodo vključena določila v zvezi s tehničnimi, zaščitnimi
in obrambnimi ukrepi na obravnavanem območju.
– Izdelava prostorskih izvedbenih aktov mora biti tudi v skladu z
usmeritvami, ki jih poda pristojna varstvena služba ZVNKD k vsakemu aktu
posebej, v obliki posebnih strokovnih podlag.
Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in
določila za izvajanje nalog v planskem obdobju 1998–2000 temeljijo na
usmeritvah dolgoročnega plana (glej kartografski del plana in
pripadajočo kartografsko dokumentacijo).
Vsi planirani posegi v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so
v tekstualnem delu plana prikazani po planskih conah in ureditvenih
območjih, opredeljenih v dolgoročnem planu občine. Obodna razmejitev
območij, v katerih se bodo izvajali posegi, je prikazana v kartografski
dokumentaciji.
Za urejanje naselij z značilno enotno morfološko strukturo veljajo
zaradi podobne problematike preobrazbe in rabe prostora naslednja
okvirna merila in načela:
– Pri razvoju vseh vasi (gručasta, vrstna, obcestna zasnova) je poudarek
na ohranitvi morfološke zasnove in programski fizični revitalizaciji
naselja,
– V primeru programske diferenciacije naselja je treba zagotoviti
nemoten razvoj kmečkih gospodarstev in ločiti kmetijske proizvodne
površine od novih urbanih.
– Obcestna naselja imajo največ možnosti za urbano rekonstrukcijo in
prostorsko intenzifikacijo. Poudarek urejanja mora biti na oblikovni in
komunalni sanaciji. Preprečiti je treba nekontrolirano rast in zraščanje
obcestnih naselij.
Za urejanje prostorsko in oblikovno heterogenih naselij veljajo
naslednja merila in načela:
– Opredeliti je treba homogene morfološke skupine v naseljih (podrobne
planske celote) in določiti režime za njihovo urejanje.
– S predvidenimi ureditvenimi načrti bodo opredeljeni stiki med
posameznimi obstoječimi morfološkimi strukturami in novo poselitveno
strukturo. Nova poselitvena struktura se mora naslanjati na merila, ki
izhajajo iz kompozicije celotnega naselja in tipa kulturne krajine.
– Za vsako homogeno območje znotraj naselij je treba definirati
nadaljnji razvoj in določiti oblikovalske in urejevalske pogoje in
načela. Skladno s prostorsko in oblikovalsko problematiko, planiranimi
posegi, postopnostjo izgradnje in lastniško problematiko so za posamezne
dele določeni načini urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti, kjer bodo
podrobneje razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij
glede na njihove razvojne usmeritve in funkcije v omrežju.
S predvidenimi prostorsko izvedbenimi načrti je treba za navedena
območja določiti pogoje za posege v prostor in merila za: graditev ali
prenovo objektov in naprav, izvajanje drugih posegov, določitev parcel,
infrastrukturna urejanja, ohranjanje vrednot okolja in za usklajevanje
različnih interesov.
Skladno z zakonom o urejanju prostora so sestavni deli srednjeročnih
planov tudi programske zasnove za območja, kjer se bo izvajala
kompleksna graditev ali prenova. Dopuščena je možnost, da občinski sveti
sprejmejo ali dopolnijo programske zasnove naknadno, po istem postopku
kot se sprejema družbeni plan. V tem poglavju so zato obravnavani le
znani elementi programskih zasnov, ki jih je mogoče dopolniti na podlagi
priprave dodatnih strokovnih podlag. |
1. Zgornji
Gabernik |
Lega na PKN5:
Šentjur 20
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– zaokrožitev in zgostitev zaselka, pri čemer je potrebno paziti na
bližnji vrelec slatine,
– gradnja v zaselku je možna bolj ali manj le za lastne potrebe
prebivalstva,
– ureditev osrednjega križišča in skupnega vaškega prostora v zaselku,
– nad zaselkom je potrebno ohranjati veduto, prav tako odprte površine
na zahodnem in južnem delu pod zaselkom. |
2. »Klevža« |
Lega na PKN5:
Šentjur 20,
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– območje opuščenih kmetij se uredi kot počitniško naselje,
– potrebno je izboljšati dostop do tega območja. |
3. Spodnji
Gabernik |
Lega na PKN5:
Šentjur 20
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– predvidene so manjše dopolnitve in zaokrožitve naselja,
– bližnji zaselek Podturn naj ostane v svojem obsegu, zato ga bomo tudi
naprej obravnavali kot razpršeno gradnjo,
– območje razpršene gradnje ob komunikaciji je možno zgoščevati, zato je
potrebno tja usmerjati tudi novogradnje (morfološki enoti E in H na
strani 67 v strokovnih podlagah). |
4. Brezje pri
Podplatu |
Lega na PKN5:
Šentjur 30
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP, UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– predvidena je širitev naselja, ki jo je potrebno urejati z ureditvenim
načrtom,
– v ostale dele naselja je možno usmerjati tudi novogradnje, ki ne bodo
grajene v skladu s tradicionalnimi arhitekturnimi elementi in materiali,
– v bližnjih zaselkih je možna le gradnja za lastne potrebe
prebivalstva. |
5. Zgornja
Kostrivnica |
Lega na PKN5:
Rogatec 11, 21
Tip naselja: C
Način urejanja s PIA: PUP, UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– naselje se v pretežni meri ohranja v sedanjem obsegu,
– ohranjati je potrebno celotno silhueto naselja, še posobej pa poglede
na cerkev kot dominanto v širšem prostoru. |
6. Spodnja
Kostrivnica |
Lega na PKN5:
Rogatec 21
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP, UN, ZN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– opuščeno kmetijsko zadrugo in zaselek pri Podplatu bi bilo mogoče
izkoristiti tudi v turistične namene z ustrezno pripravljenim programom
in obnovo objektov,
– območje enodružinskih hiš je zaokroženo z ureditvenim območjem
naselja,
– možne so tudi širitve z novogradnjami, ki zaradi lege ne bodo vidno
izpostavljene,
– kmetijske površine je potrebno ohranjati; še posebno površine z
izvedenimi agro operacijami. |
7. Gradiški dol |
Lega na PKN5:
Rogatec 22
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA:
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– gre za manjše zaokrožitve in razširitve naselja, v katerega je
potrebno usmerjati novogradnje,
– zaradi bližine Rogaške Slatine je posebej skrbno potrebno varovati
zelene površine med pozidanimi območji. |
8. Rogaška
Slatina |
Lega na PKN5:
Rogatec 22, 23, 32, 33
Tip naselja: E
Način urejanja: UZ
Usmeritve za nadaljnje urejanje so določene z urbanistično zasnovo. |
9. Zgornje Irje
10. Spodnje Irje |
Lega na PKN5:
Rogatec 22
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– pri obeh naseljih gre za manjše zaokrožitve in razširitve naselja, v
katerega je potrebno usmerjati novogradnje,
– zaradi bližine Rogaške Slatine je posebej skrbno potrebno varovati
zelene površine med pozidanimi območji. |
11. Cerovec pod
Bočem
12. Cerovec
13. Plevčak
14. Zgornje Sečovo |
Lega na PKN5:
Rogatec 23 |
15. Dobrave |
Lega na PKN5:
Rogatec 23, 24
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– pozidana območja, ki že imajo strnjene zametke grajene strukture, so
zaokrožena v ureditvena območja naselij,
– med posameznimi zaokroženimi naselji je potrebno ohranjati in varovati
vmesne zelene prostore,
– kjer je možno, je potrebno obcestno pozidavo zgostiti brez širitev
območja zaselkov ali razpršene gradnje,
– nadaljnje širitve ob komunikacijah niso dopustne,
– ker gre za razvojno perspektivna območja v bližini mesta, je tu možno
razvijati najrazličnejše dejavnosti, ki pa morajo biti v skladu z načeli
varstva okolja in naravnih vrednot,
– v strnjenih delih je potrebno urediti križišča in javno razsvetljavo. |
16. Sv. Florijan |
Lega na PKN5:
Rogatec 14 |
17. Zgornje
Svino |
Lega na PKN5:
Rogatec 14, 24
Tip naselja: C
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– najpomembnejši je zaselek Sv. Florijan, ki ga je potrebno zaradi
varovanja vedute na cerkev ohraniti v sedanjem obsegu,
– novejšo poselitev je potrebno usmerjati v bližnji zaselek, kjer se že
razvija novo jedro širšega območja z umeščanjem raznih družbenih in
storitvenih dejavnosti,
– med obema zaselkoma mora obvezno ostati pas odprtega prostora. |
18. Gradišče |
Lega na PKN5:
Rogatec 14, 24
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP,
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– možna je predvsem dopolnilna gradnja za lastne potrebe prebivalstva in
minimalna širitev ureditvenega območja naselja,
– kjer je razpršena gradnja že zelo gosto posejana vzdolž komunikacij,
jo je potrebno še zgostiti,
– na ostalih območjih gradnja posameznih objektov ni dopustna,
– med posameznimi zaselki je potrebno pustiti zelene pasove, s čimer
lahko preprečimo stihijsko gradnjo objektov ob komunikacijah in zlivanje
naselij. |
19. Podplat |
Lega na PKN5:
Šentjur 30, Rogatec 21
Tip naselja: D
Način urejanja s PIA: PUP, UN, ZN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– ob cesti proti Rogaški Slatini je predvidena nekoliko večja širitev,
– ker gre za drugo najpomembnejše naselje v občini, je predviden tudi
razvoj družbenih in storitvenih dejavnosti,
– ostalo poselitev v bližini naselja je potrebno zgoščati, kjer je le
mogoče,
– gradnja posameznih prosto stoječih objektov v prostoru ni dopustna. |
20. Tekačevo |
Lega na PKN5:
Rogatec 21, 22
Tip naselja: C
Način urejanja s PIA: UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– naselje pred vstopom v Rogaško Slatino,
– zaradi lege ima tudi pomembnejšo vlogo v prostoru,
– celotno naselje se ureja z ureditvenim načrtom. |
21. Spodnje
Sečovo |
Lega na PKN5:
Rogatec 23 |
22. Tuncovec |
Lega na PKN5:
Rogatec 23, 24
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP, UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– v strnjenih delih naselij je potrebno oblikovati osrednje vaške
prostore in urediti križišča,
– poskrbeti je potrebno tudi za javno razsvetljavo,
– varovati je potrebno vedute na cerkev Sv. Marije,
– med posameznimi naselji in zaselki je kljub zelo gosti poseljenosti še
vedno mogoče ohranjati zelene pasove,
– v tem delu naj poselitev ne posega čez mestno obvoznico,
– večja širitev naselja Sp. Sečovo bo urejena z ureditvenim načrtom. |
23. Kačji dol
24. Male Rodne |
Lega na PKN5:
Rogatec 21, 31
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– poselitev naj se še naprej usmerja ob komunikacije na slemenih, vendar
je pri tem potrebno zgoščati že obstoječe grajene strukture,
preprečevati pa zlivanje pozidave vzdolž vseh komunikacij,
– med posameznimi deli je zato potrebno ohranjati pasove zelenih
površin,
– gradnja pa nikakor ni dopustna v vedutah bližnjih in oddaljenih
dominant,
– tudi ob novogradnjah je potrebno poskrbeti za zasaditev avtohtonih
rastlin,
– poleg kmetijstva je na tem območju potrebno v povezavi z zdraviliščem
razvijati tudi turizem. |
25. Topole
26. Velike Rodne |
Lega na PKN5:
Rogatec 22
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– ohranjati je potrebno tipično slemensko poselitev, ki pa jo je zaradi
precej velike obstoječe gostote pozidanih površin že potrebno usmerjati
na določene lokacije,
– obvezno je potrebno ohranjati poglede na okoliške dominante in
pokrajino,
– med posameznimi strnjenimi deli grajene strukture morajo ostati zeleni
pasovi odrtega prostora,
– poleg kmetijstva je na tem območju potrebno v povezavi z zdraviliščem
razvijati tudi turizem. |
27. Ceste
28. Brestovec |
Lega na PKN5:
Rogatec 32
Tip naselja: C
Način urejanja s PIA: PUP, UN
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– v tem delu občine je edino naselje s historično strnjeno obcestno
zasnovo,
– predvidene so širitve, predvsem pa je potrebno zgostiti obstoječo
grajeno strukturo na še razpoložljivih površinah, križišče je potrebno
na novo urediti,
– ker je dovolj prostora, je tu možno urediti prostor za manjše
prireditve na prostem,
– ohranjati je potrebno vedute na cerkev Sv. Trojice,
– posameznim kmetijam je potrebno omogočiti obstoj; tudi z nekmetijskimi
dopolnilnimi dejavnostmi. |
29. Krče
30. Ranjkovec
31. Rjavica
32. Zgornja Rjavica |
Lega na PKN5:
Rogatec 32 |
33. Nimno |
Lega na PKN5:
Rogatec 43
Tip naselja: B
Način urejanja s PIA: PUP
Usmeritve za nadaljnje urejanje:
– pozidana območja, ki že imajo strnjene zametke grajene strukture, so
zaokrožena v ureditvena območja naselij,
– med posameznimi zaokroženimi naselji je potrebno ohranjati in varovati
vmesne zelene prostore,
– kjer se le da, je potrebno obcestno pozidavo zgostiti brez širitev
območja zaselkov ali razpršene gradnje,
– nadaljnje širitve ob komunikacijah niso dopustne,
– ne glede na predvideno vrsto posega je potrebno varovati območja
vidnih vedut.
V ureditvenih območjih naselij in izven njih, kjer bodo urejali pogoje
in merila za posege v prostor PUP, je potrebno upoštevati še naslednja
skupna merila in pogoje za gradnjo objektov in druge posege v prostor,
tako da bomo težili k:
– dopolnitvam in zapolnitvam razpršene grajene strukture,
– dozidavam in prezidavam že obstoječih objektov,
– prenovi in nadomestnim gradnjam,
– ohranjanju samostojnih kmetij kot skrbnikov kulturne krajine,
– kompleksni rekonstrukciji celotnih območij z zamenjavo tipa objektov
ali obnovo obstoječih (npr. opuščeni objekti kmetijske zadruge,…),
– postopni rušitvi objektov razpršene gradnje na kvalitetnih krajinskih
in zaščitenih območjih, če ne bo izpolnjenih drugih pogojev za obnovo in
rekonstrukcijo le-teh,
– na območjih, kjer prevladuje izrazita razpršena gradnja, je potrebno
nadaljnjo gradnjo striktno omejevati in jo usmerjati na za to določena
območja v občini. Za vse posege, ki so na teh območjih možna, pa je
potrebno izdelati ustrezna kvantitativna merila in pogoje (davčna,
zemljiška in komunalna politika), ki bodo določala način in vrsto
posega,
– vzdrževanju vinogradov, ki dajejo celotnemu prostoru občine tipičen
videz in identiteto,
– ohranjanju pogledov na bližnje in oddaljenejše naravne ter grajene
vedute v prostoru.
Kljub temu bo potrebno na ruralnih območjih, kjer prevladuje predvsem
razpršena gradnja, skrbeti tudi za razvoj centralnih in storitvenih
dejavnosti, ki bodo locirani v manjše bližnje kraje ter vzpodbujati
razvoj novih dejavnosti, ki bodo povezane z družinskim podjetništvom v
okviru dela na domu. Vzpodbujati bo potrebno tudi nove dejavnosti, ki
sooblikujejo identiteto območij in tako povečujejo njihovo
konkurenčnost. Razvoj turističnih in rekreacijskih dejavnosti na teh
območjih bo prispevalo k dopolnitvi osnovnih programov. |
3.3. Geodetska
dela |
Geodetska dela in
prostorske evidence so sestavni del urbanističnega in prostorskega
načrtovanja. V skupnem programu občine upravne enote in republike se
bodo pričele izvajati in bodo v pretežni meri opravljene naslednje
naloge:
– revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije,
– nastavitev prostorskega dela zemljiškega katastra,
– dopolnitev registra območij teritorialnih enot,
– nastavitev evidence stavbnih zemljišč,
– nastavitev evidence za potrebe urejanja prostora.
Geodetska uprava bo z ustrezno organizacijo zagotovila tudi redno
vzdrževanje naštetih geodetskih evidenc. Geodetska uprava bo skupaj s
posameznimi naročniki izdelave prostorskih izvedbenih aktov pravočasno
zagotavljala izdelavo ustreznih podlag v merilu 1: 1.000 in 1: 500.
Evidenca podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so
sestavni del dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje,
ki jih je treba upoštevati pri pripravi in sprejemanju prostorskih
izvedbenih aktov.
V procesu kontinuiranega planiranja je treba sprejeti tudi obveznost in
pogoj, da se strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi
podatki in spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim
organizacijam na razpolago pri pripravi planske in izvedbene
dokumentacije. |
3.4. Usmeritve
za urejanje drugih območij v naseljih |
Za urejanje drugih
posegov v območja naselij bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Pokopališča se urejajo z ureditvenimi načrti.
– Manjše površine za šport in rekreacijo v naseljih se urejajo s PUP-i,
večje sklenjene športne površine pa z UN-i.
Stanovanjska gradnja bo v skladu z določili prostorskih ureditvenih
pogojev dovoljena tudi v mejah ostalih strnjenih naselij in zaselkov
predvsem za prenovo in dograditev obstoječih domačij.
Podrobne usmeritve za urejanje različnih tipov naselij so kot obvezno
izhodišče za pripravo prostorskih izvedbenih aktov opredeljene v
srednjeročnem planu Občine Rogaška Slatina. |
3.5. Urejanje
posegov v prostor izven naselij |
Za vsa območja
pridobivanja mineralnih surovin se izdelajo UN-i, ki vključujejo
nadaljnjo eksploatacijo in začasno sanacijo območij ter sanacijo območij
po prenehanju izkoriščanja vira.
Za infrastrukturne objekte in naprave izven naselij se izdelajo LN-i. Za
omrežje lokalnega pomena se izdela lokacijska dokumentacija na podlagi
določil PUP.
Na trajno varovanih kmetijskih zemljiščih je predvidena intenzivna
kmetijska izraba za poljedelstvo in živinorejo, zato na teh zemljiščih
urbanistični posegi kot so postavitev lop, čebelnjakov, drugih
“vrtičkarskih” objektov, striženih živih mej in živih mej neavtohtonih
vrst in podobno ni možno. Takšni objekti niso dovoljeni niti na drugih
kmetijskih območjih, če niso v sklopu naselij ali na prostoru, ki je v
dolgoročnem planu ali z izvedbenimi akti opredeljen, kot prostor
predviden za takšno gradnjo.
Pri izgradnji odbor za gojenje divjadi je potrebno upoštevati smernice
podane s strani strokovnih služb. Upoštevati je potrebno tudi pravilnik
za načrtovanje tovrstnih ograd, bodisi na kmetijskih zemljiščih bodisi v
gozdu. Za izgradnjo je potrebno pridobiti lokacijsko dokumentacijo.
Pri urejanju pretežno ruralnih območij in naselij v njih bomo–skladno z
dolgoročno zasnovo poselitve, namenske rabe prostora in usmeritev
razvoja v posameznih krajinskih območjih–upoštevali naslednja temeljna
načela in merila:
– aktivirati je treba vse primarne proizvodne potenciale ter selektivno
vnašati neagrarne funkcije,
– razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi je treba razvijati v
smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološke skladne
vgraditve v krajino; opredeliti je treba podrobna merila za povezovanje
in razmejevanje mejnih struktur,
– strokovna podlaga za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v
posameznem kulturnokrajinskem sistemu mora biti agrokarta, ki mora
opredeliti tudi poselitveni potencial prostora glede na njegovo primarno
funkcijo,
– razvoj naselij in spremljajočih dejavnosti je treba usmerjati skladno
z merili, ki jih nalagajo potenciali, omejitve, ekološke in morfološke
značilnosti kulturnokrajinskih sistemov in samih naselij. |
|
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
6. člen |
|
Po uveljavitvi tega
odloka prenehajo na območju Občine Rogaška Slatina veljati naslednji
planski akti:
– dolgoročni družbeni plan Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986–2000
v delu, ki se nanaša na Občino Rogaška Slatina (Uradni list SRS, št.
31/86),
– spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana Občine Šmarje pri Jelšah v
delu, ki se nanaša na območje Občine Rogaška Slatina za obdobje
1986-2000, dopolnjen 1989, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 39/90,
– spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin – kartografskega dela
Občine Šmarje pri Jelšah za obdobje 1986-2000, spremenjen in dopolnjen
leta 1993 v delu, ki se nanaša na Občino Rogaška Slatina (Uradni list
RS, št. 63/93),
– do sprejetja novih veljajo vsi ostali sprejeti prostorsko izvedbeni
akti na območju Občine Rogaška Slatina. |
|
7. člen |
|
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. |
|
Št. 06202-006-01/02 |
Rogaška Slatina,
dne 28. avgusta 2002. |
|
Župan
Občine Rogaška Slatina
mag. Branko Kidrič l. r. |
|