Na podlagi 5., 6., 9., 12., 13. in 20. člena Zakona o razglasitvi kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta občine Zagorje ob Savi (Uradni Vestnik Zasavja, št. 6/99, 15/00), 28. člena poslovnika Občinskega sveta občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 6/99), ter na predlog Ljubljanskega regionalnega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, je občinski svet občine Zagorje ob Savi na 17. seji, dne 29.3.2001 sprejel

ODLOK

O RAZGLASITVI  CERKVE SV. RADEGUNDE NA

STRMI NJIVI ZA KULTURNI SPOMENIK

LOKALNEGA POMENA

1.

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enoto dediščine: EŠD 1900 Strme njive - Cerkev sv. Radegunde. Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno arhitekturnih, zgodovinskih in drugih lastnosti poseben pomen za občino Zagorje ob Savi. Zato jo razglašamo za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi arhitekturnega spomenika.

2.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena: Baročna romanska cerkev s. Radegunde je podružnica kolovratske župnije. Sezidana je bila med leti 1759-63 na mestu še srednjeveške in pravilno orientirane cerkve. Talno zasnovo objekta odlikuje racionalno povezovanje pravilno oblikovanih stavbnih delov, ki preglašajo njegovo splošno umirjenost le z baročno napeto stranico pročelnega dela. V tlorisu se zvrstijo razširjena prečna pravokotna veža z izbočeno, stopničasto profilirano stranico in z vzidanim zvonikom, ki je prislonjena na malenkost širšo pravokotno ladjo, tej sledi potlačen pravokotni prezbiterij, ob njegovo južno fasado pa je prizidana skoraj kvadratna zakristija. Razgibano baročno pročelje v cerkveni notranjosti kvalitetno dopolnjujejo štirje naslikani oltarji iz leta 1764 na stenah kapel in slavoloka ter veliki pitar, kanonske table in orgle iz poznih šestdesetih ali začetka sedemdesetih let 18. stoletja.

3.

Meje varovanega območja in vplivnega območja spomenika so vrisane na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1 : 5000. Izvirnik načrta, ki je sestavni del tega odloka, hranita Občina Zagorje ob Savi in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Vplivno območje spomenika obsega območje oddalieno 200 metrov zarisane meje spomenika in širši okolici, na kateri bi načrtovali uporabo in objekte, ki bi s svojo velikostjo, obliko in funkcijo lahko negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne lastnosti spomenika. (Cerkev stoji na travnatem sedlu med Kalom in Rebrijo na 577 m nadmorske višine v Katastrski občini Kolovrat, parcelna številka 475.)

4.

Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:

• ohranitev osnovne namembnosti spomenika,

• varovanje   kulturnih,   arhitekturnih,   krajinskih   in zgodovinskih vrednot v njihovi celovitosti, izvirnosti in neokrnjenosti,

• podrejanje sanacijskih in prenovitvenih posegov v sakralni objekt, ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti,

• prepoved predelav vseh umetnostno – arhitekturnih prvin stavbe,

• omogočanje  predstavitve  celote   in   posameznih zavarovanih elementov javnosti v meri, ki ne ogroža varovanja spomenikov,

• znotraj   območja   je   prepovedano   postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam.

Zavarovano območje je namenjeno:    

• trajni ohranitvi kulturnih, arhitekturnih, krajinskih in zgodovinskih vrednot,

• povečanju pričevalnosti spomenika,

• prezentaciji kultumih vrednosti spomenika v medijih,

• učno-demonstracijskemu delu,

• znanstveno - raziskovalnemu delu.

5.

Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela  za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče, so potrebni predhodni pisni kulturno varstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje Javnega zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

6.

Pristojni organ mora y dveh mesecih po uveljavitvi tega odloka izdati lastnikom spomenika ali njegovih sestavnih delov odločbo o varstvu na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. list RS, št. 7/99). Odločbe iz prejšnjega odstavka določajo pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, fizični promet, načine upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge omejitve in prepovedi ter ukrepe za čim bolj učinkovito varstvo spomenika. Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.

7.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

8.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem Vestniku Zasavja.

Številka: 617-1/01

Datum : 29.3.2001

ŽUPAN

OBČINE ZAGORJE OB SAVI

Matjaž Švagan

s.r.