|
II. MEJA IN OPIS OBMOČJA OBDELAVE
|
|
|
3. člen
|
|
|
Območje ureditvenega načrta obsega površino od Ceste 4. julija na severovzhodu, do železnice na jugozahodu ter od nadvoza (Prešernove ulice) do Aškerčeve ulice.
|
|
|
Velikost območja je približno 10 ha.
|
|
|
Pretežno je pozidano s stanovanjsko blokovno zazidavo, na območju pa se nahaja tudi glavna tržnica, glavna avtobusna postaja in glavna železniška postaja Krškega.
|
|
|
Območje ureditvenega načrta sestavljajo naslednje parcele: *108, *110, *129, *135, *149, 200/1, 200/2, 200/4, 201/2, 202/1, 202/2, 202/3, 202/4, 202/5, 202/6, 214/2, 216/2, 216/5, 220/1, 221/2, 268/2, 269/2, 271/1, 271/3, 271/4, 271/5, 271/6, 272/1, 272/2, 272/3, 272/4, 272/5, 272/6, 272/7, 272/8, 273/1, 274/1, 274/2, 274/4, 274/5, 274/6, 275/1, 275/3, 275/4, 276/2, 276/3, 276/4, 276/5, 276/6, 276/7, 276/8, 276/9, 276/10, 276/11, 276/12, 276/13, 276/14, 276/15, 276/16, 276/17, 277/3, 277/4, 278/2, 278/4, 278/6, 278/9, *326, *332, *354, *355, *412, *413, *414/1, *418, *420, *421/1, *421/3, *464, *518, *537, *538, *674, *675, 708, *713, 714, 760/2, 762/8, 762/9, 801/13, 801/17, 815, 820/1, 820/2, 820/3, 820/4, 820/5, vse k.o. Stara Vas.
|
|
|
Območje
SDUN je na severovzhodu definirano z državno cesto R 1334 – Cesta 4. julija, na
jugovzhodu meji na občinsko cesto LK 192047 – Cesta 4. julija, na jugozahodu ter
severozahodu pa je območje omejeno z obstoječo stanovanjsko blokovno pozidavo. |
|
|
Območje
urejanja, v velikosti cca. 0,50 ha, obsega zemljišča ali dele zemljišč z
naslednjimi parcelnimi številkami: 272/5-d, 272/6-d, 273/3, 274/1, 274/2, 274/3,
274/4-d, 274/8-d, 275/1-d, 275/3, 275/4, *354, *355, *713, *714, 762/11-d, k.o.
Stara vas. (d- pomeni delno. |
|
|
Območje zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici na severni
strani meji na večstanovanjsko stavbo Cesta 4. julija 50, na severozahodni
strani na avtobusno postajo Krško, na jugozahodni strani na stavbo železniške
postaje Krško, na vzhodni strani na Kolodvorsko ulico. Območje zajema zemljišča
(v celoti ali del) s parc. št. 220/1, 216/2, 269/2, 271/1, 271/3, 271/4, 271/5,
271/6, 271/7 in 815, vse k.o. Stara vas. Območje je velikosti ca. 0,4 ha in je
razvidno v grafični prilogi. |
|
|
Območje prizidave zdravstvenega
centra ob Kolodvorski ulici in ureditve parkirišč (v nadaljnjem besedilu območje
prizidave zdravstvenega centra) se nahaja severno od obstoječega zdravstvenega
centra in zajema dela zemljišč s parcelnima številkama 269/2 in 220/1, obe k.o.
Stara vas. Velikost območja je 827 m2. |
|
|
|
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA
|
|
|
4. člen
|
|
|
Obravnavano območje je centralnega mestnega značaja. Dejavnosti v območju so naslednje:
|
|
|
– stanovanjska,
|
|
|
– družbena (šolske, kulturne, izobraževalne, razstavne, kulturni center s knjižnico glasbena šola, predstavništva, turistični biroji, lekarna),
|
|
|
– poslovna, javne službe, mestotvorne dejavnosti,
|
|
|
– trgovska,
|
|
|
– gostinstvo in turizem,
|
|
|
– servisne in storitvene dejavnosti,
|
|
|
– prevoz potnikov,
|
|
|
– rekreacijski program za različne starostne skupine in
|
|
|
– garažiranje osebnih vozil.
|
|
|
Območje SDUN je namenjeno za stanovanjske in centralne dejavnosti mesta. Del ob
regionalni cesti se nameni za javni, poslovni program, notranjost območja pa za
stanovanja in dejavnosti mirnega, tihega značaja. Na območju SDUN so, na podlagi
Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in
17/08) poleg stanovanjske, možne tudi naslednje dejavnosti:
C) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI; dopustne dejavnosti v oddelku:
32 – Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti; dopustne dejavnosti v
podrazredu:
32.500 – Proizvodnja medicinskih instrumentov, naprav in pripomočkov
G) TRGOVINA; VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA MOTORNIH VOZIL; dopustne dejavnosti v
oddelku:
47 – Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; dopustne dejavnosti v
podrazredu:
47.621 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s časopisi in revijami
47.730 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi
izdelki
47.740 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah z medicinskimi in
ortopedskimi pripomočki
74.750 – Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s kozmetičnimi in
toaletnimi izdelki
I) GOSTINSTVO; dopustne dejavnosti v oddelku:
56 – Dejavnost strežbe jedi in pijač; dopustne dejavnosti v podrazredu:
56.101 – Restavracije in gostilne
56.102 – Okrepčevalnice in podobni obrati
56.103 – Slaščičarne in kavarne
56.300 – Strežba pijač
M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI; dopustne dejavnosti v oddelku:
69 – Pravne in računovodske dejavnosti
71 – Arhitekturno in tehnično svetovanje; tehnično preizkušanje in analiziranje
N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI; dopustne dejavnosti v oddelku:
78 – Zaposlovalne dejavnosti
79 – Dejavnost potovalnih agencij, organizatorjev potovanj in s potovanji
povezane dejavnosti
82 – Pisarniške in spremljajoče poslovne storitvene dejavnosti; dopustne
dejavnosti v podrazredu:
82.110 – Nudenje celovitih pisarniških storitev
82.190 – Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške
dejavnosti
Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO; dopustne dejavnosti v oddelku:
86 – Zdravstvo
R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI; dopustne dejavnosti v
oddelku:
90 – Kulturne in razvedrilne dejavnosti; dopustne dejavnosti v podrazredu:
90.010 – Umetniško uprizarjanje
91 – Dejavnost knjižnic, arhivov, muzejev in druge kulturne dejavnosti; dopustne
dejavnosti v podrazredu:
91.011 – Dejavnost knjižnic
91.012 – Dejavnost arhivov
93 – Športne in druge dejavnosti za prosti čas; dopustne dejavnosti v
podrazredu:
93.130 – Obratovanje fitnes objektov
S) DRUGE DEJAVNOSTI; dopustne dejavnosti v oddelku:
96 – Druge storitvene dejavnosti; dopustne dejavnosti v podrazredu:
96.021 – Frizerska dejavnost
96.022 – Kozmetična in pedikerska dejavnost
96.040 – Dejavnost za nego telesa. |
|
|
Na območju zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici
vključno z območjem prizidave zdravstvenega centra,so
dopustne zgoraj navedene dejavnosti. |
|
|
5. člen
|
|
|
V območju ureditvenega načrta so ob upoštevanju določb odloka in drugih predpisov dopustni posegi v prostor, ki so:
|
|
|
– gradnja poslovno-stanovanjskih objektov,
|
|
|
– gradnja dozidav, nadzidav, nadomestna gradnja, rekonstrukcije, rušitve,
|
|
|
– tekoča vzdrževalna dela,
|
|
|
– gradnja objektov in naprav za potrebe prometa, komunale in zvez: ceste, kanalizacija, čistilna naprava, vodovod, električno omrežje, plinovod, telefonsko omrežje, javna razsvetljava, informacijski sistemi in naprave, ki pomenijo izboljšanje kvalitete bivalnega okolja prebivalcev,
|
|
|
– spremembe namembnosti kletnih in pritličnih prostorov v večstanovanjskih objektih,
|
|
|
– spremembe namembnosti poslovnih objektov.
|
|
|
– posegi za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja,
|
|
|
– posegi za obrambo in zaščito v primeru naravnih nesreč ali vojne.
|
|
|
5.a člen |
|
|
Na območju ureditvenega načrta je na strehah stavb dovoljena postavitev in
vgradnja nebleščečih naprav za izkoriščanje sončne energije, v skladu s pogoji
ter soglasji pristojnih soglasodajalcev. Le-te se na strehe postavijo vzporedno
s strešino, njihov najvišji del pa ne sme presegati višine slemena osnovne
strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo
pod optimalnim kotom ter orientacijo, praviloma skrite za fasadnim vencem. |
|
|
5.b člen |
|
|
Na območju SDUN za poslovno stanovanjski kompleks so, na podlagi Uredbe o uvedbi
in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in določitvi objektov državnega
pomena (Uradni list, št. 33/03 in 78/05-popr. in 25/10), dopustni naslednji
objekti:
– 11 – Stanovanjske stavbe
112 – Večstanovanjske stavbe
11221 – Tri- in večstanovanjske stavbe
11222 – Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
– 12 – Nestanovanjske stavbe
121 – Gostinske stavbe
12112 – Gostilne, restavracije in točilnice
122 – Upravne in pisarniške stavbe
123 – Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti
12304 – Stavbe za druge storitvene dejavnosti
124 – Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
12420 – Garažne stavbe
– gradbeni inženirski objekti (objekti in naprave prometne, komunalne in
energetske infrastrukture, komunikacijska omrežja).
Poleg stavb iz predhodnega odstavka so v skladu s celostno ureditvijo območja,
dovoljene tudi gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov (Uredba o vrstah
objektov glede na zahtevnost, Uradni list RS, št. 37/08 in 99/08).
Nezahtevni objekti, ki so dovoljeni na tem območju so:
1. objekt za lastne potrebe, in sicer uta oziroma senčnica; to je enoetažna,
pritlična, navadno lesene konstrukcije, delno odprta stavba, katere streha je
hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje
točke največ 3 m, merjeno od najnižje točke objekta;
2. ograje, nižje od 2,2 m (ograje pri atrijih stanovanjsko poslovnega objekta,
pri prostoru za odpadke, pri poslovnem objektu v notranjem dvorišču proti
stanovanjsko poslovnemu objektu);
3. škarpe in podporni zidovi, če njihova višina ne presega 1,5 m;
4. pomožni infrastrukturni objekt, in sicer pločnik in kolesarska steza ob
vozišču ceste, če je skupna širina kolesarske steze in pločnika do 3 m;
Enostavni objekti, ki so dovoljeni na tem območju so:
1. Pomožni infrastrukturni objekti, in sicer:
a. pomožni cestni objekti
b. pomožni energetski objekti
c. telekomunikacijske antene in oddajniki
d. pomožni komunalni objekti
2. Urbana oprema, in sicer:
a. skulptura in druga prostorska inštalacija, če je njena tlorisna površina do
100 m2, višina pa do 4 m nad terenom;
b. vodnjak oziroma okrasni bazen, to je arhitektonsko zasnovan in plastično
okrašen zbiralnik za vodo, navadno z vodometom, če je njegova tlorisna površina
do 100 m2, pri vodometu pa višina konstrukcije do 4 m;
c. otroško igrišče, če je njegova površina do 500 m2. |
|
|
5.c člen |
|
|
Na območju
zdravstvenega centra,
prizidave zdravstvenega centra
in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici je poleg objektov
navedenih v prvem odstavku 5.b člena dopustna gradnja še:
– 12640 Stavbe
za zdravstveno oskrbo
Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnim predpisom:
– Majhna stavba
in majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave: samo nadstrešek nad
parkirišči in vetrolov.
– Pomožni
objekt v javni rabi: objekt za razsvetljavo, drog, grajena oprema v parkih,
javnih vrtovih in zelenicah, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajeno
spominsko obeležje, spomenik; pomožni cestni objekti:objekt za odvodnjavanje
ceste, cestni snegolov, objekt javne razsvetljave.
– Priključek na
objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja: priključek na
cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod,
toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za
odvajanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska,
telefonska omrežja).
– Samostojno
parkirišče: parkirišče kot samostojen objekt, vključno z dovozi.
– Objekt za
oglaševanje.
– Pomožni
komunalni objekt: pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt-revizijski in drugi
jašek, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob,
prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok.
– Pomožni
objekti namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov: samo
meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka in objekt za hidrološki
monitoring površinskih voda. |
|
|
|
|
|
IV. URBANISTIČNI POGOJI IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE OBJEKTOV
|
|
|
6. člen
|
|
|
Grafične priloge ureditvenega načrta prikazujejo:
|
|
|
– razporeditev obstoječih in predvidenih objektov in odprtih površin,
|
|
|
– namembnost objektov in odprtih prostorov,
|
|
|
– maksimalne horizontalne in vertikalne gabarite predvidenih objektov in površine odprtih prostorov,
|
|
|
– smeri dostopov in dovozov,
|
|
|
– usmeritve za prenovo grajene strukture in oblikovanje novih objektov,
|
|
|
– ureditev utrjenih in zelenih površin.
|
|
|
7. člen
|
|
|
Objekti, predvideni za rušenje:
|
|
|
Območje med Kolodvorsko in Aškerčevo ulico
|
|
|
Stanovanjska stolpiča ob Kolodvorski ulici
|
|
|
Ob Kolodvorski ulici sta predvidena dva stanovanjska stolpiča višine, ki sta podkletena z garažnim objektom. Garaža je namenjena stanovalcem, tudi iz sosednjih blokov, pritličje pomožnim prostorom (vhodi, kolesarnice, sušilnice, pomožni prostori), nadstropja pa stanovanjem (okoli 20 stanovanj).
|
|
|
Garažna hiša in parkirišče z novim dovozom na Aškerčevo ulico
|
|
|
Garaža in parkirišče sta namenjena stanovalcem iz sosednjih blokov in stolpnic. Brežina, ki jo ustvari delno vkopan objekt garaže ima funkcijo otroškega igrišča (sankališče) in protihrupne bariere proti železnici ter dodatno vizualno zakriva poglede na železnico iz stanovanjskega območja. Ob objektu garaže je predvideno tudi večje parkirišče.
|
|
|
Gradbena površina za gradnjo objektov namenjenih za obrtno dejavnost
|
|
|
Na območju individualnih stanovanjskih hiš na skrajnem jugu območja obravnave je predvidena gradbena površina za gradnjo objektov namenjenih za obrtno dejavnost.
|
|
|
Ureditev odprtih površin, rekreativnih površin in otroških igrišč
|
|
|
Območje stanovanjske gradnje se dopolni z vsebinami na odprtih površinah, ki bodo namenjene različnim starostnim skupinam ter zagotovi zadostno število primernih parkirnih prostorov.
|
|
|
Na
območju bivšega doma starejših občanov, med državno cesto R 1334 – Cesta 4.
julija in občinsko cesto LK 192047 – Cesta 4. julija, je predviden poslovno
stanovanjski kompleks s podzemno garažno hišo. Zunanje površine se zazelenijo,
tlakujejo oziroma se uredijo glede na namen stanovanjskih in poslovnih objektov. |
|
|
9. člen
|
|
|
Funkcionalno oblikovalski pogoji
|
|
|
Horizontalni gabariti objektov so razvidni iz grafične priloge št. 6 ˝Ureditvena situacija˝, vertikalni gabariti pa so prikazani v grafični prilogi št. 9 ˝Karakteristični vzdolžni in prečni prerez˝.
Horizontalni in vertikalni gabarit ter regulacijske linije na območju
zdravstvenega centra,prizidave
zdravstvenega centra
in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici so prikazani v
grafični prilogi »Ureditvena situacija.
|
|
|
Objekti se tlorisno in oblikovno prilagajajo obstoječi pozidavi.
|
|
|
Strehe objektov (kritina, barva in nakloni) sledijo oblikovanju obstoječih objektov v prostoru.
|
|
|
Horizontalni in vertikalni gabariti novega poslovno stanovanjskega kompleksa, so
razvidni iz grafične priloge št. 4 (ureditvena situacija). |
|
|
– Zdravstveni center,
prizidava zdravstvenega centra
in poslovna stavba ob Kolodvorski
ulici
|
|
|
Stavba zdravstvenega centra je zasnovana v obliki kareja z notranjim pokritim
atrijem.Znotraj
določene gradbene meje je v smeri proti severozahodu dopustna prizidava
zdravstvenega centra.
Poslovna stavba je zasnovana v obliki črke »L«. V primeru izkazane
potrebe po nadgradnji programov zdravstvenega centra je dopustna tudi združitev
stavb v oblikovno zaključeno celoto v okviru določene gradbene meje, upoštevajoč
gradbeno linijo. Izven gradbene meje je dopustna gradnja konzolnih previsov,
balkonov, teras, požarnih stopnic, vhodov, vetrolovov in klančin. Etažnost stavb
je načrtovana maksimalno P+3. V okviru poslovne stavbe je dopustna gradnja
dvoetažne podzemne garaže. Višina stavb je do 13,5 m nad koto Kolodvorske ulice,
pri stavbi železniške postaje (161,90 m n.v.).
|
|
|
Streha je ravna, enokapna ali dvokapna z naklonom do 20°. Kritina se prilagaja
konstrukciji strehe in je sive barve. Ravna streha je lahko tudi ozelenjena.
|
|
|
Oblikovanje fasade ob Kolodvorski ulici mora biti reprezentančno. Predlagana je
uporaba fasadnih oblog v kombinaciji s steklom. Barve so umirjenih, neizrazitih
tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra z možnostjo kombiniranja barv.
Izrazitejše barve so dopustne le kot fasadni poudarki. Uporaba flourescentnih
barv ni dopustna. Oblikovanje odprtin in členitev fasade je svobodna, slediti
mora funkciji objekta in skladnemu oblikovanju fasade. Nadstreški nad parkirišči
morajo biti sodobno oblikovani in poenoteni.
|
|
|
Enostavne in nezahtevne objekte je dopustno graditi tudi izven določene gradbene
meje, na parceli namenjeni gradnji. Glede velikosti nezahtevnih in enostavnih
objektov se uporabljajo določila veljavne uredbe. Vhodi in dovozi v stavbe so iz
Kolodvorske ulice. V poslovni stavbi je dopustna gradnja dvoetažne podzemne
garaže. Velikost garaže je določena v grafični prilogi »Ureditvena situacija«.
Predvidi se peš povezava med kompleksom zdravstvenega centra in avtobusno
postajo Krško, ki jo je dopustno nadkriti. Na zemljišču parc. št. 269/2, k.o.
Stara vas se ohranjajo zelene površine.
Na zemljišču parc. št. 269/2, k.o. Stara vas se izven določene gradbene meje za
prizidavo zdravstvenega centra in izven območja parkirišč ohranjajo zelene
površine. |
|
|
Velikost in oblika parcel namenjenih gradnji je prikazana v grafičnem načrtu
»Načrt parcelacije«. Parcele je dopustno združevati.
|
|
|
Na območju se ohranja divji kostanj.
Na območju se v čim večji možni meri ohranja divji kostanj.
Ob parkirišču, ki meji na zemljišče
večstanovanjske stavbe Cesta 4. julija 50 se izvede zasaditev s krajevnimi
vrstami dreves. |
|
|
Tržnica in blagovnica »Mercator«
|
|
|
TRŽNICA
|
|
|
Objekt je potrebno oblikovati tako, da bo postal dominanten objekt v prostoru in označeval drugi proizvodno-poslovno-kulturni center mesta. Višina objekta mora zaustaviti neprimerne poglede na dostavno dvorišče na severni strani tržnice s Prešernove ceste. Posebno pozornosti pri dozidavi in nadzidavi objekta tržnice je potrebno posvetiti oblikovanju fasad objekta proti Prešernovi cesti in Kolodvorski ulici. Predvidena višina tržnice je P+1.
|
|
|
Glavni vhodi v objekt so s Kolodvorske ulice.
|
|
|
Potrebno je zagotoviti dostop za invalide s Prešernove ceste na višino 1. nadstropja objekta tržnice.
|
|
|
BLAGOVNICA
|
|
|
Obstoječe dostavno dvorišče med objektoma blagovnice in tržnice se razdeli na potrebne manipulativne površine za dostavno dvorišče, ostanek pa se tlakuje kot ploščad, preko katere je speljan pomožni vhod v blagovnico.
|
|
|
Glavni vhod v objekt ostaja s Ceste 4. julija.
|
|
|
Če se kot širitev predvidi dopolnitev objekta z manjšimi prodajnimi lokali, imajo le-ti vhode na jugovzhodni strani preko pešpoti. Prizidek je pritličen in se po višini prilagaja obstoječemu objektu (upošteva obstoječo višinsko razliko na terenu).
|
|
|
Garažna hiša pod trgom in stari hotel »Sremič«
|
|
|
TRG
|
|
|
Ploščad je oblikovana v enem nivoju. Na severovzhodnem robu je predviden prostor za postavitev paviljonskih objektov, ki bodo, skupaj z jugozahodno stranjo objektov ob Cesti 4. julija, sooblikovali »trgovsko ulico«.
|
|
|
Na ploščadi je predvidena ploskovna vodna površina.
|
|
|
Vstopna in izstopna rampa v podzemno garažo pod trgom je vezana na interno dovozno cesto do stanovanjskih blokov.
|
|
|
Glavni vhod v »objekt starega hotela« je obstoječi s Kolodvorske ulice. Dovoz je obstoječi preko interne dovozne ceste do stanovanjskih blokov.
|
|
|
Potrebno je ohraniti parkovno zasaditev pred objektom.
|
|
|
Pritlični prizidek na severni strani objekta se rekonstruira kot dvorana za kulturne prireditve. Predvideti je treba povezavo dvorane s severovzhodno ležečim trgom preko odprtega odra ob prizidku. Tudi glavni vhod v dvorano se predvidi na severovzhodni strani.
|
|
|
Funkcionalna povezava stanovanjskih blokov ob Kolodvorski ulici
|
|
|
Stanovanjski bloki (Kolodvorska ulica št. 4a, 4b in 4c) so povezani z dvema pritličnima prizidkoma.
|
|
|
Prizidek na zahodni strani je dostopen s severne strani, prizidek na vzhodni strani pa z juga.
|
|
|
V primeru spremembe namembnosti pritličij v obstoječih blokih iz stanovanj v poslovne prostore je možno vhode v prizidane povezave speljati skozi obstoječe bloke.
|
|
|
Poslovni stolpič in trgovski objekt ob Kolodvorski ulici
|
|
|
Predvidena je izgradnja stolpiča s poslovnim programom etažnosti P+5, ki ima orientacijo sever-jug. Na stolpič se navezuje pritličen objekt s trgovskim programom. Med objektoma in avtobusno postajo je predvidena nadstrešnica. V odloku je določena tudi maksimalna površina za gradnjo znotraj katere morajo projektanti zasnovati predvidene objekte. Površina je razvidna iz grafične priloge št. 6 »Ureditvena situacija«, ki je sestavni del odloka.
|
|
|
Na severovzhodni strani je treba predvideti uvoz in izvoz v garažni objekt, predviden pod ploščadjo okoli obeh objektov.
|
|
|
V vplivnem območju obeh objektov se obvezno ohranijo z odlokom zaščiteni divji kostanji.
|
|
|
Območje med Kolodvorsko in Aškerčevo ulico
|
|
|
Stanovanjska stolpiča ob Kolodvorski ulici
|
|
|
Ob Kolodvorski ulici sta predvidena dva stolpiča etažnosti P+5. Orientacija objektov je sever-jug. Možna odstopanja gradbenih linij so možna znotraj določenih gradbenih meja, ki obsegajo prikazane maksimalne površine za gradnjo.
|
|
|
Glavna vhoda v objekta sta s Kolodvorske ulice.
|
|
|
Pod ploščadjo, na kateri sta postavljena objekta, je predviden garažni objekt.
|
|
|
Z ureditvijo okolice se je potrebno prilagoditi niveletnemu poteku Kolodvorske ulice.
|
|
|
Garažna hiša in parkirišče z novim dovozom na Aškerčevo ulico
|
|
|
Garažna hiša je delno vkopana, kar omogoča njeno naravno zračenje proti železniški progi. Oblikovana je tako, da je streha izkoriščena za parkirišče. Dostopne rampe v garažo in na parkirišče nad njo so v zaključku dovozne ceste, ki je prečnica na Cesto 4. julija med Kolodvorsko in Aškerčevo ulico.
|
|
|
Jugovzhodni del objekta je treba oblikovati z brežino.
|
|
|
Gradbena površina za gradnjo objektov namenjenih za obrtno dejavnost, ki je razvidna iz grafične priloge št. 6 »Ureditvena situacija«, je maksimalna površina namenjena za gradnjo objektov.
|
|
|
Maksimalna etažnost objektov je P+1.
|
|
|
Faktor pozidanosti površin (stavbišče: gradbena parcela) znaša 0,4.
|
|
|
Glavni vhodi v objekte so iz Aškerčeve ulice.
|
|
|
Poleg drugih okoljevarstvenih pogojev je potrebno zagotoviti tudi ustrezno vizualno zaščito pred pogledi iz stanovanjskega območja in območja otroških igrišč.
|
|
|
Poslovno
stanovanjski kompleks na območju bivšega doma starejših občanov. |
|
|
Ureditev odprtih površin, rekreativnih površin in otroških igrišč
|
|
|
Vsak stanovanjski kare mora urediti otroška igrišča za starostne stopnje do 3 let, od 3-6 let, od 6-12 let, matere in starejše ljudi, za starostne stopnje nad 12 let pa športna igrišča z dostopnostjo največ 15 minut. V grafični prilogi so razvidne lokacije vseh otroških igrišč. Večja igrišča so ploskovno že razčlenjena, tako da bo projektant lahko uredil prostor za omenjene starostne stopnje in omogočil njihovo medsebojno delovanje. Zelene površine funkcionalno in oblikovno dopolnjujejo vsa ta igrišča (prikazano le z drevesno vrsto).
|
|
|
Pomožni objekti
|
|
|
Pomožni objekti so možni le ob Aškerčevi ulici v sklopu gradbene parcele obstoječih stanovanjskih objektov. Objekti so lahko zidani ali leseni, namenjeni za garažiranje osebnega vozila, drvarnico, za hrambo orodja ali kot vrtna uta. Maksimalna velikost objekta je 30 m2, pritličen – vertikalni gabarit max. 2,60 m, oblika strehe in kritine se prilagaja obstoječim objektom oziroma okolici. Postavitev kovinskih garaž ni možna. V času prireditev je možna postavitev začasnih objektov za potrebe prireditev, ki se morajo po prireditvi odstraniti.
|
|
|
Ureditev gradbene parcele
|
|
|
Gradbene parcele je možno medsebojno združevati glede na programe. Velikost gradbene parcele se določi v postopku izdelave izrisa.
|
|
|
9.a člen |
|
|
POSLOVNO STANOVANJSKI KOMPLEKS NA OBMOČJU BIVŠEGA DOMA STAREJŠIH OBČANOV
Tipologija zazidave:
Zazidava območja je razgibana ter prilagojena poslovno stanovanjskemu programu.
Načrtovana je gradnja dveh samostojnih objektov (poslovni objekt št. 8 in
stanovanjsko poslovni objekt št. 9), ki sta povezana s skupno podzemno garažo
(objekt št. 10).
Velikost in zmogljivost:
POSLOVNI OBJEKT (št. 8)
–
Horizontalni gabarit: je definiran z maksimalnim tlorisnim gabaritom objekta, ki
je osno 31,5 m x 31,5 m, z dovoljenim odstopanjem do največ ± 10
%.
Znotraj maksimalnega tlorisnega gabarita je možno poljubno oblikovati tloris
objekta. Le-ta pa je lahko presežen za funkcionalne elemente objekta (konzolni
previsi, nadstreški, balkoni, terase, požarne stopnice, komunikacijska jedra,
vhodi, vetrolovi, klančine in podobno) do 3 m.
– Vertikalni gabarit: Maksimalna višina objekta, od kote terena pritličja (P),
ki je ±0,00 m = 163,00 m.n.v, je 15,00 m (P+2). Znotraj maksimalne višine
objekta je možno urediti tudi manj etaž ter razgibati objekt s poljubno višinsko
členitvijo posameznih delov le-teh. Izvedba nadstreškov in reklamnih napisov je
dovoljena znotraj zahtevanih višinskih gabaritov.
STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT (št. 9)
–
Horizontalni gabarit: je definiran z maksimalnim tlorisnim gabaritom objekta, ki
je 16 m x 19 m, z dovoljenim odstopanjem do največ +10
%,
razen proti vzhodu. Znotraj maksimalnega tlorisnega gabarita je možno poljubno
oblikovati tloris objekta. Le-ta pa je lahko presežen za funkcionalne elemente
objekta (konzolni previsi, nadstreški, balkoni, terase, požarne stopnice,
komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi, klančine in podobno) do 3 m.
– Vertikalni gabarit: Maksimalna višina objekta, od kote terena kleti (K), ki je
-2,60 m = 160,40 m.n.v, je 20,60 m. Zasnovan je v šestih etažah (K+P+4). Znotraj
maksimalne višine objekta je možno urediti tudi manj etaž ter razgibati objekt s
poljubno višinsko členitvijo posameznih delov. Izvedba nadstreškov in reklamnih
napisov je dovoljena znotraj zahtevanih višinskih gabaritov.
PODZEMNA GARAŽA (št. 10)
–
Horizontalni gabarit: je definiran z maksimalnim tlorisnim gabaritom objekta, ki
je razgiban, tloris je razviden iz ureditvene situacije in načrta parcelacije, z
dovoljenim odstopanjem do največ ±5
%.
Garaža na nivoju K1 in K2 povezuje objekta št. 8 in št. 9.
– Vertikalni gabarit: maksimalno K1+K2+K3, minimalno pa K1+ K2. Kota kleti 1
(K1) je -3,15 m = 159,85 m.n.v. Definirana je z niveleto parkirišča oziroma
dostopne ceste na spodnjem platoju in je do največ 0,50 m nad ali pod le-to.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
POSLOVNI OBJEKT (št. 8)
– Konstrukcija: je lahko lesena, zidana, betonska, armiranobetonska, kovinska
– Kota pritličja (P): znaša 163,00 m.n.v. Odstopanje absolutnih višinskih kot
znaša ±50 cm, glede na niveleto parkirišča oziroma dostopno cesto na zgornjem
platoju.
– Streha: Streha je ravna, skrita v vencu oziroma enokapna ali dvokapna z
manjšim naklonom do 15°. Kritina je odvisna od konstrukcije strehe in je sive
barve. Ravna streha je lahko tudi ozelenjena.
– Fasada: Oblikovanje fasade (predvsem severovzhodne in jugovzhodne) naj bo
reprezentančno, saj gre za objekt ob mestni ulici. Predlagana je uporaba
fasadnih oblog v kombinaciji s steklom. Barve naj bodo umirjenih, neizrazitih
tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra z možnostjo kombiniranja barv.
Uporaba flourescentnih barv ni dovoljena. Oblikovanje odprtin in členitev fasade
je svobodna, slediti mora funkciji objekta ter k skladnemu oblikovanju fasade.
STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT (št. 9)
– Konstrukcija: je lahko lesena, zidana, betonska, armiranobetonska, kovinska.
– Kota kleti (K): znaša 160,40 m.n.v. Odstopanje absolutnih višinskih kot znaša
±50 cm, glede na niveleto parkirišča oziroma dostopno cesto na spodnjem platoju.
– Streha: Streha je ravna, skrita v vencu oziroma enokapna ali dvokapna z
manjšim naklonom do 15°. Kritina je odvisna od konstrukcije strehe in je sive
barve. Ravna streha je lahko tudi ozelenjena.
– Fasada: Pri oblikovanju fasade je dovoljena uporaba sodobnih materialov na
način, da se doseže oblikovno in funkcionalno kvalitetna arhitektura. Barve naj
bodo umirjenih, neizrazitih tonov, vendar je možna uporaba širokega spektra z
možnostjo kombiniranja barv. Uporaba flouroscentnih barv ni dovoljena.
Oblikovanje odprtin in členitev fasade je svobodna, slediti mora funkciji
objekta ter k skladnemu oblikovanju fasade.
PODZEMNA GARAŽA (št. 10)
– Konstrukcija: je lahko zidana, betonska, armiranobetonska, kovinska
– Kota kleti 1 (K1): znaša 159,85 m.n.v. Odstopanje absolutnih višinskih kot
znaša ±50 cm, glede na niveleto parkirišča oz dostopno cesto na spodnjem
platoju.
Lega objekta na zemljišču:
Lega je definirana s površino za razvoj objekta oziroma s prikazom maksimalnih
gabaritov objektov. Prikazana je v grafičnem delu na načrtu št. 4 »Ureditvena
situacija«.
Ureditev okolice objekta:
Okolico objektov je potrebno urediti, tlakovati in ozeleniti. Ozelenitve okolice
objektov naj se izvedejo s krajevnimi vrstami rastlinja, skladno z obstoječo
kulturno krajino. Znotraj območja se poleg zelenic predvidijo tudi parkirišča in
tlakovane površine. Zunanje ureditve naj omogočajo prehodnost in navezave do
predvidenih stavb.
Obstoječo zazidavo (opuščena kurilnica) ob obstoječem večstanovanjskem objektu
na Cesti 4. julija 54, je možno ohraniti ali porušiti. V primeru ohranitve jo je
potrebno sanirati oziroma obnoviti, urediti dostope in preurediti za potrebe
prebivalcev bloka, v primeru rušitve pa se uredi zelena površina, namenjena
stanovanjski soseski.
Velikost in oblika parcel:
Velikost in oblika gradbenih parcel je prikazana v grafičnem delu na načrtu št.
7 »Načrt parcelacije«.
Druga merila in pogoji:
Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila izdelanega geološko
geotehničnega poročila o pogojih temeljenja.
Stavbe morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogoča uporabo vsem
ljudem, ne glede na stopnjo njihove individualne telesne zmogljivosti ter da so
jim s tem zagotovljeni: neoviran dostop, vstop in uporaba, v skladu s
Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe
objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03 in
77/09).
V stanovanjsko poslovnem objektu je dopustno klet ali pritličje nameniti za
dejavnost, vendar mirnega oziroma tihega značaja. |
|
|
V. POGOJI ZA UREJANJE ODPRTIH POVRŠIN
|
|
|
10. člen
|
|
|
Delno se ohranijo obstoječa drevesa in zasadijo nova drevesa, ki bodo sooblikovala, členila, rahljala in varovala prostor. Glede izbora rastlinske vrste je treba zagotoviti enotne strukture ene rastlinske vrste, kar bo zagotavljalo večjo razpoznavnost. Vse ostale zasaditve (pokrovne rastline, visoke in nizke grmovnice, popenjalke, eventualno tudi trajnice) je potrebno zasajati v enotnih strukturah brez hortikulturnega mešanja. Prav tako je potrebno zagotoviti likovno in funkcionalno zložbo rastlinskega gradiva, kar bi omogočilo tudi racionalno vzdrževanje.
|
|
|
Večji igrišči za starostne stopnje do 3 let, 3-6 let, 6-12 let, matere in starejše ljudi se formirata v območju, kjer prevladujejo stanovanja (med Kolodvorsko in Aškerčevo ulico). Igrišči sta v zasnovi členjeno prikazana, da je možno ločiti starostne stopnje med seboj in istočasno omogočiti medsebojno delovanje, vključno z materami in starejšimi ljudmi.
|
|
|
Športna igrišča so enakomerno razporejena in se namenijo za rekreacijo in izravnalno igro starostnih stopenj nad 12 let. Eno igrišče leži severozahodno od Avtobusne postaje Krško, drugi dve igrišči pa sta predvideni na skrajni jugovzhodni strani območja.
|
|
|
Varovalno zelenje je linijsko formirano predvsem napram železnici, napram Cesti 4. julija in ob parkiriščih.
|
|
|
Vse pešpoti znotraj zazidave se določijo s projektno dokumentacijo. Predvsem je potrebno povezati otroška igrišča z vhodi v stanovanjske objekte.
|
|
|
Manjša vodna površina se predvidi na jugovzhodni strani v okviru otroškega igrišča.
|
|
|
Projektna dokumentacija mora upoštevati navedeno zasnovo prostih oziroma zelenih površin.
|
|
|
Projektna dokumentacija mora določiti natančno rastlinske vrste, število, način saditve ter medsebojno razdaljo. Vključiti mora še vso mikrourbano opremo z vsemi detajli. Gre predvsem za sledečo opremo: igrala, svetila, konfi, tlaki, zidci, klopi itd.
|
|
|
Igrala je potrebno določiti za vsako starostno stopnjo oziroma za otroke do 3 let zagotoviti vsaj peskovnik, za otroke od 3-6 let peskovnik in gugalnice, za otroke od 6-12 let zahteva sodobna plezala, za matere in starejše ljudi pa predvsem omogočiti udobno posedanje v senci in na soncu.
|
|
|
V projektni dokumentaciji je treba določiti tudi način vzdrževanja glede na predvideno zasaditev in mikrourbano opremo.
|
|
|
VI. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNIH POVRŠIN
|
|
|
11. člen
|
|
|
Prometna omrežja
|
|
|
V ureditvenem načrtu je upoštevano železniško in cestno prometno omrežje.
|
|
|
V sklopu cestnega omrežja je potrebno upoštevati tudi možnosti interventnih dovozov, dostavni promet, mirujoči promet, javni potniški promet, kolesarski promet in promet pešcev.
|
|
|
12. člen
|
|
|
Železniško omrežje
|
|
|
Železniško omrežje je v ureditvenem načrtu obravnavano s stališča gradnje v 200-metrskem varovalnem progovnem pasu. Pri tem je potrebno upoštevati »Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list SRS, št. 2/87, 25/88).
|
|
|
Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108 m levo in
desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, je
potrebno v skladu z veljavnimi predpisi pridobiti projektne pogoje in soglasje h
projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture. |
|
|
13. člen
|
|
|
Cestno omrežje, dovozi v območje, intervencija in dostava
|
|
|
Državno cestno omrežje, ki poteka na obodu ureditvenega načrta, je odsek regionalne ceste I. reda št. 220, ki je speljan po Prešernovi cesti in Cesti 4. julija. Močno obremenjen cestni odsek povezuje Krško z Brežicami in se na desnem bregu Save v Krškem navezuje na glavno cesto I. reda št. 5 Celje-Drnovo.
|
|
|
Na državno cestno omrežje se v štirih obstoječih priključkih navezuje notranje omrežje občinskih cest.
|
|
|
Priključek pri »Podmornici« je enosmerni odcep iz Ceste 4. julija. Omogoča dovoz do parkirne ceste pred trgovskimi objekti ob Cesti 4. julija, interventno dostavni ploščadni dovoz do stanovanjskega objekta ob Prešernovi cesti in je cestna povezava med Cesto 4. julija in Kolodvorsko ulico pri tržnici. Odcep se razbremeni po izgradnji novega priključka Kolodvorske ulice na Cesto 4. julija, ki je zunaj meje obravnavanega ureditvenega načrta, ko se preneha uporabljati kot cestna povezava med Cesto 4. julija in Kolodvorsko ulico pri Tržnici.
|
|
|
Glavni dovoz v območje ureditvenega načrta je v obstoječem križišču Cesta 4. julija – Kolodvorska. To je dovoz do avtobusne in železniške postaje.
|
|
|
V stanovanjsko območje sta speljana dva dovoza. Obstoječa neimenovana stanovanjska ulica je četrti krak križišča Cesta 4. julija – Cankarjeva ulica. V križišču Cesta 4. julija – Jurčičeva pot je četrti krak Aškerčeva ulica, ki je obodna cesta ureditvenega načrta.
|
|
|
Obravnavano območje SDUN za poslovno stanovanjski kompleks se nahaja na
zemljiščih v varovalnem pasu državne ceste I. reda, R1-220, na odseku 1334 Krško
– Brežice, od km 0,945 do km 1,010 km na desni strani v smeri stacionaže državne
ceste. Dostop na obravnavano območje je načrtovan preko priključka na regionalno
cesto R 1334 (zgornji plato) ter obstoječega priključka na krajevno cesto LK
192047 (spodnji plato). |
|
|
Načrtovano parkirišče pred poslovnim objektom ob regionalni cesti je javna
površina, na kateri bo, po vzpostavitvi režima parkiranja, ob določenem času
možno parkiranje tudi za stanovalce. |
|
|
Novi dovozi iz državnega cestnega omrežja na območje ureditvenega načrta niso predvideni.
|
|
|
Na notranjem cestnem omrežju je predvidena rekonstrukcija Kolodvorske ulice na odseku od avtobusne postaje do podvoza pod Prešernovo cesto. Rekonstrukcijo tega odseka je potrebno uskladiti s predvidenim podaljškom Kolodvorske ulice severno od podvoza Prešernove ceste in upoštevati pogoje gradnje v varovalnem progovnem pasu.
|
|
|
Na jugovzhodnem delu ureditvenega načrta je predvidena rekonstrukcija dela Aškerčeve ulice na odseku, ki omogoča dodatno navezavo garažnega objekta št. 4 lociranega znotraj ureditvenega načrta in povezavo s sosednjim zazidalnim načrtom obrtne cone. Niveletni potek tega odseka Aškerčeve ulice je potrebno uskladiti z višinskimi ureditvami območij, ki jih cesta povezuje.
|
|
|
Na območju ureditvenega načrta je potrebno omogočiti interventni dovoz do vseh objektov. Kadar dovoz ni možen po voznih površinah je skladno s prikazom interventnih poti iz grafične priloge št. 10 »Prometna ureditev« zagotoviti interventni dovoz tudi po ploščadih in trgih.
|
|
|
Enako kot za interventne dovoze velja tudi za dostavo. Strožji so le pogoji za vožnjo dostavnih vozil po ploščadih in trgih. Skupna masa dostavnih vozil ne sme presegati 7,5 tone.
|
|
|
Na prometno močno obremenjenih območjih, ploščadih in trgih je možno določiti tudi čas dostave izven prometnih konic.
|
|
|
Kakršni koli posegi oziroma objekti s celotnimi zunanjimi ureditvami, parkirišči
in notranjimi prometnimi povezavami, morajo biti od zunanjega roba vozišča
regionalne ceste odmaknjeni najmanj 5,00 m.
Vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem vzdrževanja
cestišča, preglednosti ceste in priključevanja, namestitve prometne
signalizacije in opreme. Zasaditev v območju vodov znotraj cestnega telesa ni
dovoljena.
Ureditev komunalne infrastrukture ob regionalni cesti in prečkanja z le-to
morajo biti opredeljene. Minimalna globina vodov glede na nivo vozišča ceste
mora biti v skladu z pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05
in 26/06). Vzdolž posegov v vozišče regionalne ceste se ne dovoljuje, dovoljeni
so le odmiki v skladu z pravilnikom. Vsa prečkanja komunalne infrastrukture z
regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oziroma s podvrtavanjem, razen v
primeru sočasne izvedbe z rekonstrukcijo ceste, če bo potrebna.
V kolikor se predvideva osvetljevanje objektov, le-to ne sme negativno vplivati
na udeležence v cestnem prometu. Osvetljenost mora biti projektirana v skladu z
zakonodajo s področja osvetljenosti državnih cest. Uskladiti je potrebno
obstoječo ureditev cestne razsvetljave z načrtovano osvetlitvijo z upoštevanjem
priporočil SDR – Cestna razsvetljava PR 5/2 in Uredbe o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07).
Meteorna in druga voda s parcele in objektov ne sme pritekati na cesto ali na
njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje ceste in
cestnega telesa, zato je potrebna ureditev odvodnjavanja. Odvodnjavanje državne
ceste se ne sme vsled novih gradenj poslabšati.
V projektni dokumentaciji je potrebno predvideti ustrezno zaščito vozišča
državne ceste, da ne bo pri gradbenih posegih v neposredni bližini državne ceste
prišlo do zmanjšanja kakršnekoli nosilnosti vozišča (posedanje vozišča, bankin
…).
V kolikor se ugotovi eventualna potreba po izvedbi protihrupne zaščite objekta
in funkcionalnega zemljišča objekta zaradi hrupa, ki ga bo povzročal promet na
državni cesti ne sme biti v breme upravljavca ceste.
Upoštevati je potrebno vso zakonodajo, ki se nanaša na področje gradnje cest. |
|
|
Na območju zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici se
priključki na Kolodvorsko ulico uredijo širine najmanj 5,5 m z ustreznimi radiji
glede na vrsto prometa in ustrezno signalizacijo.
Na območju prizidave zdravstvenega centra je dopusten tudi ožji priključek do
parkirnih mest.Urediti odvodnjavanje
priključka in parkirnih prostorov. |
|
|
14. člen
|
|
|
Mirujoči promet
|
|
|
V ureditvenem načrtu je število potrebnih parkirnih mest za osebna vozila določeno v odvisnosti od dejavnosti skladno s tabelo iz »Tehničnih normativov za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin« (FAGG, Ljubljana 1991) ločeno za območje med Prešernovo in Kolodvorsko ter Kolodvorsko in Aškerčevo. Upoštevane so obstoječe in novopredvidene dejavnosti.
|
|
|
Na območju med Prešernovo in Kolodvorsko je za stanovanja, trgovine in poslovne prostore potrebno urediti od 397 do 457 parkirnih mest. Skladno s predvideno ureditvijo ostane na tem območju 82 obstoječih parkirnih mest. Dodatna nivojska parkirišča (pravokotna ob vozišču) so predvidena s preureditvijo Kolodvorske ulice. Ob Kolodvorski ulici je predvidena ureditev 77 parkirnih mest. Pri ureditvi parkirnih mest ob Kolodvorski ulici je potrebno upoštevati pogoje gradnje v varovalnem progovnem pasu.
|
|
|
Dodatna parkirna mesta za osebna vozila so v podzemni garaži št. 1 (vzhodno od
tržnice). V garaži je v treh podzemnih etažah pod trgom 192 GM. |
|
|
Garaža ima status javne garaže. Temu je potrebno prilagoditi vse elemente
podzemnih garaž. |
|
|
V garažnih etažah pod koto nivoja podtalnice je predvideti zaščito pred vdorom podtalnice v garaže.
|
|
|
Na stanovanjskem območju med Kolodvorsko in Aškerčevo je skladno z normativom potrebno urediti 399 parkirnih mest. Ob obstoječih nivojskih parkiriščih (110 PM) je potrebno urediti dodatnih 50 PM ob obstoječi stanovanjski ulici in 32 PM pred garažo št. 4, ki je locirana med železnico in stanovanjskimi objekti. Garaža št. 4 je delno vkopan garažni objekt. Predvidenih je 90 pokritih garažnih mest in 48 PM na strehi garažnega objekta. Parkirna mesta na strehi garažnega objekta so z rampo povezana tudi z Aškerčevo ulico. Glavni dovoz v garažo št. 4 je predviden v južnem podaljšku obstoječe stanovanjske ulice.
|
|
|
Garaža št. 3 je locirana v stanovanjskem območju jugovzhodno ob Kolodvorski ulici. Dovoz do garaže je združen z dovozom do ploščadi obstoječega stanovanjskega objekta. V eni podzemni etaži je predvidenih 86 garažnih mest.
|
|
|
Na vseh parkirnih površinah je potrebno 5% delež parkirnih mest urediti kot posebna parkirna mesta za invalide.
|
|
|
Na
območju novega poslovno stanovanjskega kompleksa je predvideno skupno cca 152
parkirnih mest, od tega je cca 104 parkirnih mest v podzemni garaži. Poleg
parkirnih mest za načrtovane dejavnosti ter nova stanovanja, so v garaži
predvidena parkirna mesta tudi za zainteresirane lastnike okoliških stanovanj (cca
60 parkirnih mest). Načrtovana zunanja parkirišča ob regionalni cesti, pred
poslovnim objektom, so javna površina, na kateri bo, po vzpostavitvi posebnega
režima parkiranja, ob določenem času možno parkiranje tudi za stanovalce. |
|
|
V sklopu
novega poslovno stanovanjskega kompleksa so, poleg parkirnih mest za avtomobile,
možna tudi parkirna mesta za kolesa in motorna kolesa. |
|
|
Na območju zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici je v
končni fazi načrtovana ureditev 26 parkirnih mest. Možna je tudi uporaba javnih
parkirnih površin, ki so urejena ob Kolodvorski ulici. Dodatne parkirne površine
je možno zagotoviti v načrtovani dvoetažni podzemni garaži v sklopu poslovne
stavbe. Pod koto nivoja podtalnice se predvidi zaščito pred vdorom podtalnice v
garažo.Na
območju zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici je v končni
fazi treba zagotoviti tolikšno število parkirnih mest, kot jih za opravljanje
dejavnosti potrebujeta zdravstveni center ter poslovna stavba. Parkirišča se
zagotavljajo na nivoju terena, dodatne parkirne površine je možno zagotoviti v
načrtovani dvoetažni podzemni garaži v sklopu poslovne stavbe. Možna je tudi
uporaba javnih parkirnih površin, ki so urejena ob Kolodvorski ulici, vendar le
v prvi fazi, kot je določena v 31. členu tega odloka. Pod koto nivoja podtalnice
se predvidi zaščito pred vdorom podtalnice v garažo. Na območju prizidave
zdravstvenega centra se dodatno uredi še do 8 nivojskih parkirnih mest. |
|
|
15. člen
|
|
|
Javni potniški promet
|
|
|
Ugodna lega obstoječe glavne avtobusne postaje in železniške postaje mesta Krško pokriva celotno območje obdelave z radiem 5-minutne dostopnosti.
|
|
|
Predvidena javna garaža ob kolodvorski ulici je namenjena tudi parkiranju vozil potnikov po sistemu P+R (park&ride).
|
|
|
16. člen
|
|
|
Kolesarski promet
|
|
|
Na območju ureditvenega načrta je ločeno vodenje kolesarjev le v območju novourejenega križišča. Za spodbujanje kolesarjenja kot okolju prijazne oblike prometa je, po izgradnji južne obvoznice, predvidena zožitev vozišča Ceste 4. julija na minimalno potreben dvosmeren dvopasovni profil in ureditev kolesarskih stez kot obojestranskih obvoziščnih elementov.
|
|
|
Kolesarjem so namenjeni tudi širši pločniki, ploščadi in trgi, kjer je predvideno skupno vodenje kolesarjev in pešcev ob upoštevanju prednosti šibkejšega udeleženca v prometu. Hitrost kolesarjev na skupnih površinah je potrebno zaradi tega prilagoditi varnosti pešcev.
|
|
|
Kot mikrourbano opremo je na pomembnih ciljih kolesarskih voženj urejati odstavna mesta za kolesa.
|
|
|
Na območju zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici se ob
vozišču motornega prometa zgradi ločena kolesarska steza s pločnikom, širine
2,95 m (fazno v skladu z načrtovano izvedbo projekta). |
|
|
17. člen
|
|
|
Promet pešcev
|
|
|
Vse površine namenjene pešcem morajo biti urejene tako, da omogočajo neovirano gibanje invalidom. Predvidena je dodatna povezava območja ob avtobusni postaji s Cesto 4. julija. To povezavo sestavljajo rampe z vmesnimi počivališči, ki ustrezajo predpisom za dostope z invalidskimi vozički.
|
|
|
Za pešce na območju ureditvenega načrta sta zelo pomembni dve povezavi s sosednjimi območji. Prva je povezava z območjem kulturnega doma in hotela severovzhodno od Ceste 4. julija. Druga je povezava z območjem Papirnice Videm, ki leži jugozahodno od železniške proge.
|
|
|
Poudarjeno in s tem varnejše vodenje pešcev preko Ceste 4. julija je potrebno urediti po izgradnji južne mestne obvoznice in prekategorizaciji Ceste 4. julija. Predviden je dvig nivelete vozišča na nivo pločnikov in ploščadnih ureditev.
|
|
|
Za prečkanje železniške proge in povezavo z območjem Papirnice Videm je možno obstoječi nadhod nadomestiti s podhodom, ki bi ob izvennivojskem dostopu na perone železniške postaje omogočal tudi izvennivojsko povezavo območij na obeh straneh železniške proge.
|
|
|
VII. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
|
|
|
18. člen
|
|
|
Splošno
|
|
|
Za predvideno infrastrukturo je treba naročiti projektno dokumentacijo. Obstoječo infrastrukturo, ki bo prizadeta ob izgradnji novih objektov in novi ureditvi je potrebno prestaviti oziroma prilagoditi zazidavi.
|
|
|
Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike, zahteve upravljalcev, vsa zakonska določila predpisov o sanitarnem, higienskem in požarnem varstvu.
|
|
|
Upoštevati je treba tudi predpisani medsebojni odmik med vodovodom in kanalizacijo, ki znaša: minimalni vertikalni odmik 0,5 m, minimalni horizontalni odmik 3,0 m. Kolikor tega odmika ni mogoče doseči je potrebno vodovod primerno zaščititi (glineni naboj).
|
|
|
Prizidava zdravstvenega centra se priključuje na obstoječe infrastrukturno
omrežje. Obstoječi infrastrukturni vodi, ki potekajo po območju načrtovane
prizidave in parkirišč se ustrezno zaščitijo oziroma prestavijo. Dopustna so
odstopanja pri infrastrukturnem urejanju območja, v skladu s pogoji
upravljavcev. |
|
|
19. člen
|
|
|
Vodooskrba
|
|
|
Zgraditi oziroma rekonstruirati je treba obstoječ cevovod 80 ob Cesti 4. julija na profil 125, v dolžini 430 m vzdolž celotnega območja obdelave ter zgraditi povezovalni cevovod 150, s priključkom na cevovod 200, od tržnice po Kolodvorski ulici do Aškerčeve ulice. Istočasno bo treba obnoviti vse sekundarne vodovodne cevovode ter izvesti ustrezne prevezave hišnih priključkov na novo omrežje.
|
|
|
Požarno varnost bo treba zagotoviti z razmestitvijo ustreznega števila hidrantov.
Hidranti se izvedejo izključno v nadzemni izvedbi in se priključijo na javno
omrežje samo preko ustreznega zapornega elementa.
|
|
|
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu predpisom o tehničnih normativih
za hidrantno omrežje za gašenje požarov. V skladu s predpisi je potrebno
zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti naj bodo podtalni,
izven prometnih površin, tako da so stalno dostopni. |
|
|
V
primeru, ko poteka javni vodovod pod urejenimi – utrjenimi zunanjimi površinami
kot so: asfalt, beton, tlakovci, vrtne plošče in itd., je potrebno vodovod
ustrezno zaščiti, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije. Na trasi
javnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati
vse vrste gradbenih objektov in saditi sadna ali okrasna drevesa in drugih
trajnih nasadov. |
|
|
Za novi
poslovno stanovanjski kompleks je potrebno izvesti rekonstrukcijo obstoječega
vodovoda PE 90, z izvedbo vodovoda iz DLTŽ 100. Le-ta se priključuje na
rekonstruirani vodovod DLTŽ 125, ki poteka po desni strani Ceste 4. julija (R
1334) v smeri proti Stari vasi, in sicer v obstoječem jašku. |
|
|
Za potrebe zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici se
obnovijo vodovodni priključki s priključitvijo na obstoječ javni vodovod PE 110,
ki poteka zahodno od območja, ob avtobusni postaji. |
|
|
Na območju prizidave zdravstvenega centra se obstoječ vodovodni sistem-hidrantno
omrežje prestavi izven območja gradnje, pod pogoji upravljavca. |
|
|
|
|
|
20. člen
|
|
|
Odvajanje onesnaženih voda
|
|
|
Za odvajanje meteornih voda bo treba izgraditi nov sistem kanalizacije na celotnem območju obdelave. Predvidena kanalizacija bo služila samo za odvajanje meteornih voda, obstoječa kanalizacija pa se ohrani in bo služila za odvod fekalnih voda. Odvajanje meteornih voda iz nepozidanih utrjenih površin, parkirišč in garaž naj bo niveletno urejeno s primernimi padci in stekanjem v kanalizacijo in reko Savo preko kontrolnega jaška oziroma lovilca olj.
Onesnaženo padavinsko vodo z betonskih in asfaltiranih površin – parkirišč,
je potrebno pred izpustom očistiti v ustrezno dimenzioniranih in v skladu z
zakonodajo predpisanih lovilcih olj. Iz projektne dokumentacije mora biti
razvidno, da gre za vgradnjo zakonsko predpisanih Iovilcev olj, ki ustrezajo
ustreznim standardom (SIST EN 852-2). Vse povozne in parkirne površine pri
objektih morajo biti utrjene oziroma asfaltirane ali betonirane in
obrobljene z robniki. Padavinske odpadne vode iz teh površin ne smejo
nekontrolirano odtekati v podtalje ali v javno kanalizacijo. Čiste
padavinske vode s streh objektov se preko peskolovov in revizijskih jaškov
vodijo direktno v sistem javne kanalizacije.
|
|
|
Ker se v prvi vrsti rešuje pereč problem pomanjkanja parkirnih mest, količinsko ni pričakovati znatnejšega povečanja količine fekalnih voda. Izgradnja poslovno stanovanjskih objektov tako rekoč zamenjuje porušitveni fond. Iztok fekalnih voda je v obstoječo kanalizacijo ter posredno v levoobrežni kolektor, preko katerega se odvajajo in kasneje čistijo onesnažene vode levega brega reke Save oziroma naselja Videm.
|
|
|
Komunalne
odpadne vode z območja so priključene na Čistilno napravo Krško. |
|
|
Pred izdelavo projektne dokumentacije bi bilo treba narediti hidravlično presojo obstoječe iz katere bo razvidno ali je obstoječa kanalizacija sploh zadostne prevodnosti. Kolikor ni, je treba v fazi predvidene ureditve obstoječi del kanalizacije zamenjati z ustreznejšimi profili (večja prevodnost in kvalitetnejša cev).
|
|
|
Kolikor se ne bo izvedel ločen sistem kanalizacija je treba izvesti:
|
|
|
– rekonstrukcijo kanalizacijskega kolektorja 50 ter vseh sekundarnih priključkov na območju železniške postaje in Kolodvorske ulice
|
|
|
– pregledati obstoječe hišne priključke in jih po potrebi rekonstruirati
|
|
|
– rekonstrukcijo zbiralnika BC 80, ki poteka čez lesni prostor tovarne Videm.
|
|
|
Na območju zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici se
rekonstruirajo obstoječi priključki na kanalizacijsko omrežje, greznice se
izpraznijo in zasujejo. Pri izgradnji priključkov na glavni kanal, ki poteka po
Kolodvorski ulici je treba upoštevati končno umestitev stavb na območju.
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu iz vodotesnih materialov s
priključitvijo na glavni kanal. |
|
|
Pri projektiranju in izvedbi kanalizacije je potrebno upoštevati veljavne
predpise o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, predpis o
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno
kanalizacijo ter odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode v občini Krško. |
|
|
Na območju parkirišč, znotraj območja načrtovane prizidave zdravstvenega centra,
se obstoječa mešana kanalizacija v času gradnje varuje v skladu s pogoji
upravljavca. Padavinska voda s strehe in parkirišč se odvaja v ločeno
ponikovalnico. V kolikor ponikanje ni možno, se dovoli odvajanje padavinske vode
v kanalizacijski sistem preko zadrževalnika, ki zadrži prvi poplavni val. |
|
|
|
|
|
21. člen
|
|
|
Elektro omrežje
|
|
|
Na območju je možna izgradnja in rekonstrukcija nizkonapetostnega in visokonapetostnega omrežja v zemeljski izvedbi. Zgraditi je treba nizkonapetostne kabelske priključke za predvidene potrošnike s priključitvijo na TP Hotel, TP Stolpič in TP Kare 12.
|
|
|
Za novi
poslovno stanovanjski kompleks je potrebno, na osnovi projektne dokumentacije
PGD/PZI, prestaviti obstoječ SN 20 kV vod (TP Stolpič III – TP Kare 12) in NN
vode, kakor tudi napajalne kablovode za obstoječe objekte. Območje se lahko
napaja iz TP Stolpič III. Od TP do vseh objektov se predvidi NN kabelska
kanalizacija s PVC cevmi O-160 mm. |
|
|
Na območju prizidave zdravstvenega centra se prestavi obstoječi 0.4 kV podzemni
elektroenergetski vod. |
|
|
22. člen
|
|
|
Javna razsvetljava
|
|
|
Dograditi je treba javno razsvetljavo v južnem delu obravnavanega območja in v prečnih cestnih povezavah med Kolodvorsko ulico in Cesto 4. julija.
|
|
|
Svetilke naj bodo enotne za celotno ureditev in kvalitetno oblikovane. Omrežje predvidene javne razsvetljave je treba navezati na obstoječe omrežje javne razsvetljave.
|
|
|
Na območju načrtovane prizidave zdravstvenega centra se po potrebi prestavi
obstoječi vod javne razsvetljave. |
|
|
23. člen
|
|
|
TK in CATV omrežje
|
|
|
Izvesti je treba TK kanalizacijsko ali kabelsko omrežje z navezavo na obstoječe TK omrežje v Cesti 4. julija. Posamezni uporabniki se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet avtomatske telefonske centrale, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni DO. V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je treba izvesti tudi traso CATV omrežja.
|
|
|
Zagotavljanje CATV signalov preko CATV omrežja bo možno s priključki na kanalizacijsko CATV omrežje, za kar je potrebno naročiti ustrezen projekt priključitve pri pristojni DO. Montaža satelitskih anten (krožnikov) na tem območju ni dopustna.
|
|
|
Predvidene SDUN za novi poslovno stanovanjski kompleks tangirajo obstoječe TK
omrežje, zato je potrebna ustrezna projektna obdelava zaščite in prestavitve TK
instalacij. Obstoječ TK vod se ukine in prestavi ter priključi na obstoječ jašek
na severni strani Ceste 4. julija. |
|
|
Pri
projektiranju KDS omrežja je možna navezava na cevno kanalizacijo Cankarjeva
cesta – Zdolska cesta tako, da se izvede preboj pod Cesto 4. julija ter nova
cevna kanalizacija ob novem kompleksu. |
|
|
Na območju prizidave zdravstvenega centra poteka telekomunikacijsko omrežje, ki
se pred pričetkom del prestavi in ustrezno zaščiti. |
|
|
23.a člen |
|
|
(Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij) |
|
|
Na območju je dopustna gradnja optičnega telekomunikacijskega omrežja v skladu s
pogoji upravljavca.Na
območju prizidave zdravstvenega centra se prestavi oziroma ustrezno zaščiti
obstoječi komunikacijski vod. |
|
|
24. člen
|
|
|
Ogrevanje
|
|
|
Rekonstruirati je treba obstoječo kotlovnico št. 37. Ogrevanje novozgrajenih objektov bo iz obstoječih kotlovnic. Ogrevanje na trdo gorivo ni dopustno.
|
|
|
Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi (Uradni list RS, št. 3/97). Prosto stoječi plinski rezervoarji niso dopustni, možni so vkopani. Možna je izgradnja plinovodnega omrežja.
|
|
|
Na območju zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici poteka
distribucijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka do 4 bar, odsek P100-PE 36 in
priključna plinovoda do objektov, ki se ohranjata. Vsi posegi v obstoječe
omrežje se izvajajo v skladu s pogoji upravljavca. |
|
|
24.a člen |
|
|
Energetska oskrba vseh novo načrtovanih objektov, skladno s 24. členom Odloka o
UN Videm v Krškem (Uradni list RS, št. 24/01, 71/01 in 74/10) in 2. odstavkom 7.
člena Odloka o načinu opravljanja gospodarske javne službe distribucije
omrežnega plina (Uradni list RS, št. 41/99), je z zemeljskim plinom iz javnega
distribucijskega omrežja.
Pri načrtovanju komunalnih vodov in graditvi objektov je potrebno, za
zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda in priključnih plinovodov,
izpolnjevati zahteve glede varnostnih odmikov in križanj, ki so določeni v
Pravilniku o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje
plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št.
26/02).
Na območju novega poslovno stanovanjskega kompleksa poteka distribucijsko
plinovodno omrežje delovnega tlaka do 4 bar-e, veja P79 PE125. Ker trasa
obstoječega plinovoda poteka po gabaritih načrtovane pozidave, jo je potrebno
prestaviti. Priključitev na plinovodno omrežje je možna s priključnimi plinovodi
na prestavljen plinovod veja P79 PE125.
Na območju prizidave zdravstvenega centra se, v primeru poseganja v 2 m
varnostni pas priključnega plinovoda, predvidi projektno rešitev prestavitve
priključnega plinovoda. |
|
|
25. člen
|
|
|
Odstranjevanje odpadkov
|
|
|
Komunalne
odpadke je potrebno zbirati, deponirati in odvažati v skladu z Odlokom o
shranjevanju in odlaganju odpadkov v Občini Krško (Uradni list RS, št. 40/92)
ter Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško (Uradni list RS, št.
33/07). Tako odjemni kot zbirni prostor, za namenske predpisane posode, morata
ustrezati funkcionalnim, estetskim in higiensko-tehničnim, ter
požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih
površinah. Število, tip in vrsto posod za odpadke določi izvajalec odvoza
odpadkov. Posode za odpadke se namestijo na pokritih in vizualno ne
izpostavljenih mestih oziroma ekoloških otokih, ki se obsadijo in primerno
uredijo.
Pri izdelavi
projektne dokumentacije, gradnji, rekonstrukciji, adaptaciji, obnovi ali
odstranitvi objekta, se upošteva Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri
gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08). |
|
|
Odpadke iz dejavnosti zdravstvenega centra se zbira ločeno in oddaja
pooblaščenemu odjemalcu. |
|
|
VIII. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
|
|
|
26. člen
|
|
|
Zaščita pred onesnaževanjem podtalnice
|
|
|
V vodotok je dovoljeno spuščati le meteorne in prečiščene vode, vsebnost snovi
pa mora biti v zakonsko določenih mejah. Meteorne vode z asfaltiranih prometnih
površin je dovoljeno spuščati v ponikovalnice le preko lovilca olj in maščob.
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda
mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne
občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list
RS, št. 47/05 in 45/07), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz
komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 45/07) oziroma Uredbo o emisiji
snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni
list RS, št. 98/07).
Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora
biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Zato je odvajanje padavinskih vod z večjih
ureditvenih območij treba predvideti na način, da bo v čim večji možni meri
zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je
potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z javnih cest
mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z
javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05
in 45/07). |
|
|
27. člen
|
|
|
Zaščita pred onesnaženjem zraka
|
|
|
V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo za nove in rekonstruirane objekte priporoča ogrevanje iz skupnega vira obstoječih kotlovnic. Energent je, do izgradnje zemeljskega plina, ekstra lahko kurilno olje.
|
|
|
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi,
določenih z Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav
(Uradni list RS, št. 34/07 in 81/07). Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene
iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
Upoštevati pa je potrebno tudi:
– Pravilnik o kakovosti tekočih goriv (78/00, 69/01 in 37/04),
– Spremembe in dopolnitve uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov
onesnaževanja (Uradni list RS, št. 68/96). |
|
|
28. člen
|
|
|
Požarna varnost
|
|
|
V okviru zaščite pred požarom se v skladu z veljavnimi predpisi izvedejo
naslednji ukrepi:
– Ukrepi za varen umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo
biti zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene površine
ob objektih.
– Pri projektiranju posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za
omejevanje širjenja ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve
objektov, in sicer glede na z maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med
načrtovanimi objekti v območju urejanja.
– Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru
manipulativnih in parkirnih površin.
– Pri projektiranju posameznih objektov se dostopne in delovne površine za
intervencijska vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
– Zagotoviti vire zadostne oskrbe z vodo za gašenje.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo
zagotavljali pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in
učinkovito gašenje požara.
– Pri projektiranju posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo
zagotavljali pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi,
premoženje in okolje.
Za objekte, ki so določeni v pravilniku o študiji požarne varnosti se v sklopu
nadaljnjega projektiranja izdela študija požarne varnosti. |
|
|
29. člen
|
|
|
Hrup
in
blodeči tokovi
|
|
|
Pri
projektiranju in izvedbi je potrebno upoštevati Uredbo o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05 in 34/08), Uredbo o
ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04) in Uredbo o
hrupu zaradi cestnega ali železniškega prometa (Uradni list RS, št. 45/95, 41/04
in 105/05).
Pri gradnjah v območju železniške proge
mora investitor predvideti ukrepe za varstvo pred hrupom zaradi odvijanja
železniškega prometa.
Pri gradnjah stavb, komunalnih in drugih infrastrukturnih objektih v bližini
elektrificirane proge s 3 kV DC električnim sistemom je treba izvesti zaščitne
ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi.
|
|
|
29.a člen |
|
|
Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami |
|
|
Območje
SDUN za novi poslovno stanovanjski kompleks leži izven območja poplavnosti in
visoke podtalnice, erozivnosti ali plazovitosti terena, zato dodatni ukrepi za
zagotovitev potrebnega varstva s tega področja pri gradnji objektov in ostalih
ureditev niso potrebni. |
|
|
30. člen
|
|
|
Novo grajeni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VIII. stopnjo MCS
(Mercalli-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju (projektni pospešek
tal je 0,200 g).
V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov
(Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in
vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in
uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi
zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede
na osnovni vzrok.
Za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji
in posledicami naravnih in drugih nesreč je potrebno upoštevati Uredbo o
graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96
in 54/15). |
|
|
IX. FAZNOST, TOLERANCE IN OBVEZNOSTI INVESTITORJA TER IZVAJALCA PRI IZVAJANJU UREDITVENEGA NAČRTA
|
|
|
31. člen
|
|
|
Ureditveni načrt se lahko izvaja v več fazah, ki so med seboj časovno neodvisne.
|
|
|
Novi poslovno stanovanjski kompleks se lahko gradi v več fazah oziroma ločenih
etapah, ki se izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne
zaključene funkcionalne celote.
I. FAZA
– rušitev obstoječih objektov, opornih zidov in ograj,
– rekonstrukcija, prestavitev ali odstranitev obstoječe komunalne, energetske in
telekomunikacijske infrastrukture za potrebe poslovno stanovanjskega kompleksa,
– ureditev gradbiščnega cestnega priključka,
II. FAZA
– izgradnja poslovnega objekta in podzemne garaže. Podzemna garaža ima
vertikalni gabarit minimalno K1+K2 in horizontalni gabarit minimalno na površini
parcele namenjene gradnji poslovnega objekta (objekt št. 8),
– izgradnja stanovanjsko poslovnega objekta in podzemne garaže. Podzemna garaža
ima vertikalni gabarit minimalno K1+K2 in horizontalni gabarit minimalno na
površini parcele namenjene gradnji stanovanjsko poslovnega objekta,
– izvedba zunanje ureditve. |
|
|
Na območju zdravstvenega centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici je
načrtovana fazna gradnja. V prvi fazi se zgradi zdravstveni center etažnosti P+1
in uredijo parkirne površine v sklopu parcele namenjene gradnji parkirišča,
jugozahodno od stavbe zdravstvenega centra (GP2- na grafiki »Načrt
parcelacije)«. Dodatna parkirna mesta se v prvi fazi za potrebe zdravstvenega
centra koristijo na javnih parkirnih površinah ob lokalni mestni cesti LK 192181
Kolodvorska ulica.
|
|
|
V drugi fazi se uredijo parkirišča severno od stavbe zdravstvenega centra (GP3-
na grafiki »Načrt parcelacije) in jugozahodno od stavbe zdravstvenega centra
(GP4- na grafiki »Načrt parcelacije). Parkirne površine je v končni fazi, ob
gradnji poslovne stavbe dopustno zgraditi v dvoetažni podzemni garaži.
Na območju zdravstvenega
centra in poslovne stavbe ob Kolodvorski ulici je načrtovana fazna gradnja. V
prvi fazi se zgradi zdravstveni center etažnosti P+1 in uredijo parkirne
površine v sklopu parcel namenjenih gradnji parkirišč, jugozahodno in severno od
stavbe zdravstvenega centra (GP2 in GP3- na grafiki »Načrt parcelacije). Dodatna
parkirna mesta se v prvi fazi za potrebe zdravstvenega centra koristijo na
javnih parkirnih površinah ob lokalni mestni cesti LK 192181 Kolodvorska ulica.
V drugi fazi je v smeri proti severozahodu načrtovana prizidava zdravstvenega
centra ter ureditev ca. osmih nivojskih parkirnih mest na območju prizidave.
V tretji fazi se uredijo parkirišča jugozahodno od stavbe zdravstvenega centra
(GP4- na grafiki »Načrt parcelacije). Do izgradnje poslovne stavbe je nivojska
parkirišča dopustno urediti tudi na območju GP5 iz grafike »Načrt parcelacije«.
Parkirne površine je v končni fazi, ob gradnji poslovne stavbe dopustno zgraditi
v dvoetažni podzemni garaži. |
|
|
Na objektih, ki so predvideni za rušenje zaradi nove urbanistične ureditve, so možni vzdrževalni – adaptacijski posegi, s katerimi se omogoča nemoteno delovanje obstoječih objektov.
|
|
|
Zaradi
gradnje novih objektov je, pri prestavitvi oziroma rekonstrukciji
infrastrukturnega omrežja, potrebno zagotoviti nemoteno oskrbo obstoječih
objektov. |
|
|
Tolerance:
|
|
|
Možne so tolerance pod pogojem, da se ne spreminja vsebinska zasnova ureditvenega načrta.
|
|
|
Obveznosti investitorjev in izvajalcev:
|
|
|
– pri izvajanju posegov v prostor je potrebno zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje in racionalno urediti gradbišča,
|
|
|
– pred pričetkom del pravočasno obvestiti upravljalce prometno-komunalnih in energetskih naprav,
|
|
|
– odvečni material, ki bo nastal ob izkopu odstraniti po pogojih, ki jih bo določil komunalni nadzornik Občine Krško,
|
|
|
– po končani gradnji se mora okolica urediti,
|
|
|
– investitorji, ki na območju ureditvenega načrta posegajo na obstoječe parkirne površine so dolžni financirati izgradnjo nadomestnih parkirnih mest.
|
|
|
– investitorji na območju
SDUN za poslovno stanovanjski kompleks, se bodo morali prilagoditi pogojem
ureditve, ki bodo izhajali iz projektne dokumentacije za rekonstrukcijo križišča
državne ceste R1-220/1334 z LK 192047 in LZ 192031, ki bo predmet ločenega
postopka. |
|
|
– Direkcija RS za ceste ne
bo zagotavljala nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne
zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo posledica obratovanja državne
ceste na obravnavanem območju. |
|
|
– Pred posegom v prostor je
priporočljivo opraviti predhodne arheološke raziskave. V kolikor niso opravljene
pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je treba zaradi varstva arheoloških
ostalin pooblaščeni osebi javne službe za varstvo dediščine omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega
nadzora nad posegi. |
|
|
V območju in izven območja
SDUN za poslovno stanovanjski kompleks so dovoljena odstopanja pri prometnem,
komunalnem in energetskem opremljanju, sistemu zvez in zunanjih ureditvah, če to
pogojujejo primernejši obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska
vlaganja, v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta in so za
izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja vseh pristojnih soglasodajalcev.
Odstopanja ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih
pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristijo
oziroma interesi. Spremembe, dovoljene z odstopanji, ne smejo ovirati
realizacije SDUN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi,
ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja. |
|
|
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
|
32. člen
|
|
|
Ureditveni načrt je stalno na vpogled pri Občinski upravi občine Krško pristojni za urejanje prostora, Upravni enoti Krško in Krajevni skupnosti Krško.
|
|
|
33. člen
|
|
|
Nadzor nad izvajanjem odloka opravljajo inšpekcijske službe in komunalni nadzornik Občine Krško.
|
|
|
34. člen
|
|
|
(črtan) |
|
|
35. člen
|
|
|
Z dnem veljavnosti odloka o ureditvenem načrtu za naselje Videm v Krškem prenehajo na tem območju veljati:
|
|
|
– odlok o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 20/70),
|
|
|
– odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/76),
|
|
|
– odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradni list SRS, št. 9/87 in Uradni list RS, št. 62/95),
|
|
|
– odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu dela mesta Krško (Uradni list RS, št. 31/98).
|
|
|
36. člen
|
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|
|
|
Št. 1/15-352-16/98
Krško, dne 8. marca 2001.
Župan
Občine Krško
Franc Bogovič l. r.
|
|