Na podlagi 58., 59., 60. in 61. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 in 33/89 in Uradni list RS, št. 24/92) v zvezi s 1. alineo 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 22. člena zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98), 3. in 25. zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87 in 5/90), 218 člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), 22. člena Statuta Občine Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 2/99) in Odloka o komunalnih taksah v Občini Preddvor (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 7/97 in 16/02) je Občinski svet Občine Preddvor na svoji 8. seji dne 17.12.2003 sprejel

ODLOK

o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

v Občini Preddvor

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Preddvor plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila ter merila za oprostitev plačila nadomestila.

2. člen

Nadomestilo se plačuje letno od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

A.) Zazidano stavbno zemljišče

Zazidano stavbno zemljišče je gradbena parcela, na kateri je zgrajen objekt.

Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Med zazidana stavbna zemljišča se uvrščajo tudi zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnih gradbenih dovoljenj začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:

1.) Pri stanovanjskih prostorih čista tlorisna površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) in drugih zaprtih prostorov stanovanja ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.

2.) pri poslovnih površinah je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom.

Poleg površin iz drugega odstavka tega člena se štejejo za določitev nadomestila kot zazidana stavbna zemljišča tudi:

- površine pokritih in nepokritih skladišč, internih parkirišč,

- površine namenjene delavnicam na prostem

- površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov in nasipov zemlje, premoga, pepela in žlindre,

- odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,

- kamnolomi in peskokopi,

- javne površine namenjene trajni in začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02),

- površine tranzitnih in prenosnih omrežij za izvajanje poslovne dejavnosti transporta plinastih goriv, ter vsi ostali infrastrukturni objekti, ki po zakonu o graditvi objektov, niso objekti gospodarske javne infrastrukture,

- ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.

B.) Nezazidano stavbno zemljišče

Nezazidano stavbno zemljišče je zemljiška parcela, ki je s prostorskim izvedbenim aktom namenjena za graditev objektov oziroma zemljiška parcela, za katero je že izdano predpisano dovoljenje (enotno gradbeno dovoljenje, lokacijska informacija za namen gradnje enostavnega objekta) in se še ni začelo z gradnjo objektov.

Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjena za potrebe šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne strukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, se upošteva površina nezazidanega stavbnega zemljišča iz prejšnjih odstavkov tega člena se upošteva:

1. V primerih, kjer izvedbeni prostorski akt določa gradbene parcele:

se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega od celotne površine gradbene parcele, na kateri še ni zgrajena nobena stavba in za katero je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da je zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe,

- za nezazidano stavbno zemljišče iz prejšnje alinee se po tem odloku šteje le tisto zemljišče, ki predstavlja samostojno gradbeno parcelo po izvedbenem prostorskem aktu na kateri je mogoče graditi stanovanjsko oziroma poslovno stavbo, in sicer ne glede na trenutno vrsto rabe zemljišča po zemljiškem katastru.

2. v primerih, kjer izvedbeni prostorski akt ne določa gradbenih parcel:

- se določi površina za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča od celotne površine zemljiških parcel za katere je s prostorskim izvedbenim aktom določeno, da so zazidljiva za stanovanjske ali poslovne stavbe (v nadaljevanju: zazidljive parcele),

- kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba:

A. ki ima določeno gradbeno parcelo, se površina šteje, kot zazidano stavbno zemljišče in se odšteje od površin zazidljivih parcel, preostali del površine pa tvori površino nezazidanega stavbnega zemljišča od katerega se odmerja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.

B. v kolikor stoji na površini zazidljivih parcel stavba, ki še nima določeno gradbeno parcelo, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavno zemljišče v skladu z določili tega odloka.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča za nezazidana stavbna zemljišča določena v točki a. in b. se odmerja, če to stavbno zemljišče predstavlja samostojno gradbeno parcelo. Za samostojno gradbeno parcelo se določi najmanj 500 m2. Če je tako določeno stavbno zemljišče večje od 500 m2 se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri od celotne nezazidane površine.

3. člen

Zavezanec za plačilo nadomestila je neposredni uporabnik stavbnega zemljišča, stavbe ali dela stavbe (lastnik, najemnik, zakupnik, uživalec, imetnik pravice uporabe,…), ki je lahko fizična oseba, pravna oseba ali samostojni podjetnik.

Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu krajevno pristojni davčni organ (v nadaljevanju: davčni urad).

Davčni urad začne postopek za odmero nadomestila na podlagi prijave zavezanca ali na podlagi podatkov o stavbnem zemljišču, ki jih posreduje davčnemu uradu Občinska uprava Občine Preddvor. Podatke o zavezancih in stavbnem zemljišču pridobiva občinska uprava na podlagi prijave neposrednega uporabnika stavbnega zemljišča, od upravnega organa pristojnega za izdajo dovoljenja za posege v prostor, ter iz uradnih evidenc. Če občinska uprava ugotovi, da je podan razlog za izračun nadomestila, za katerega pa ni dobila prijave, prične postopek po uradni dolžnosti.

Zavezanci so dolžni prijaviti Občinski upravi Občine Preddvor nastanek obveznosti plačila nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma po nastali spremembi.

Če nastane obveznost za plačilo nadomestila po tem odloku ali sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v mesecu, v katerem je sprememba nastala. Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki in evidence. Če ti podatki niso dostopni, je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan, da poziv občinske uprave Občine Preddvor, v roku 15 dni od prejema poziva, posredovati verodostojne podatke, ki omogočijo odmero nadomestila.

Za vse postopke v zvezi z odmero, pobiranjem, vračanjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti v zvezi z nadomestilom se uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku.

II. OBMOČJA, KJER SE PLAČUJE NADOMESTILO

4. člen

Območja, kjer se plačuje nadomestilo, so:

1. v naseljih: Bašelj, Breg ob Kokri, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Potoče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, Tupaliče in Zgornja Bela. Meje naselij so določene v dolgoročnem planu občine;

2. na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev;

3. na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt;

4. na območjih ali delih območij iz točke 1, 2 in 3 se nadomestilo ne plačuje, če zazidano stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z električnim priključkom.

III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE

NADOMESTILA

5. člen

Za določitev višine nadomestila se upoštevajo naslednja merila:

1. opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in dejanskimi možnostmi priključitve na te objekte in naprave,

2. namen uporabe in lega stavbnega zemljišča,

3. druga stavbna zemljišča.

4. izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti

6. člen

(Opremljenost stavbnega zemljišča)

Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:

Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javni vodovod (po kriterijih MOP), kabelsko TV, elektriko in toplovodno omrežje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.

Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje. Pri javnem avtobusnem prometu se ovrednoti le stavbno zemljišče v oddaljenosti v zračni razdalji 500 m od avtobusnega postajališča.

7. člen

Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:

1. območje obsega naselje Hrib, Preddvor;

2. območje obsega naselje Bašelj, Hraše pri Preddvoru, Spodnja Bela, Srednja Bela, Zgornja Bela, Breg ob Kokri, Mače, Nova vas, Potoče, Tupaliče;

3. območje obsega naselje Kokra, Možjanca.

Meje območij iz tega člena odloka so vrisana v kartah v merilu 1 : 5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu občine.

2. območje obsega naselje Bašelj, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Spodnja Bela, Srednja Bela, Zgornja Bela, Breg ob Kokri, Mače, Nova vas, Potoče, Tupaliče;

8. člen

Glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:

A. na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte

B. na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti (enotna klasifikacija dejavnosti)

C. na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti

D. na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti, razen dejavnosti zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave

E. na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne dejavnosti, razen dejavnosti javne uprave

F. na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti

9. člen

(Namen uporabe in lega stavbnega zemljišča)

Število točk za stanovanjske ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe ter lege kjer leži, določi na podlagi tabele, ki po tem odloku razvršča: lega območje 1. 2. 3. zemljišča območje območje območje

10. člen

Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi  stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.

Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnosti iz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:

11. člen

Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, komercialna športna igrišča, gramoznice, peskokopi, glinokopi, vodna zajetja za pridobivanje električne energije, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.

Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.

Površine gramoznic, peskokopov, vodnih zajetij so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin. Površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin. Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa z objekti.

Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega člena.

12. člen

Število točk za nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe ter lege kjer leži po naslednji tabeli:

Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 9. členu.

Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.

Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se ne plačuje za zemljišče, ki je namenjeno za stanovanjsko gradnjo, če površina ne presega ene stavbne parcele (do 500 m2).

Če je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost (stanovanjsko - poslovna) se plačuje nadomestilo za poslovno dejavnost, zmanjšano za polovico.

IV. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA

13. člen

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazu mu drugače določeno in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje za zemljišča oz. površine stavb namenjenih

za dejavnost humanitarnih organizacij (Rdeči križ in Karitas), za zemljišča oz. površine objektov namenjenih za požarno varnost, gasilsko dejavnost in dejavnost drugih enot za zaščito in reševanje, ter za zemljišča oz. površine objektov v lasti Občine Preddvor in v katerih se opravljajo dejavnosti v javnem interesu.

Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča se na lastno zahtevo za dobo pet let oprosti občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške za urejanje stavbnega zemljišča po določbah tega zakona.

Petletna doba oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča začne teči od dneva vselitve v stanovanje ali stanovanjsko hišo.

Poleg primerov navedenih v 2. odstavku 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.

O oprostitvi odloča pristojni organ občinske uprave, na podlagi predloženih dokazil in zahtevka zavezanca.

14. člen

Zavezanci za plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila nadomestila, če bi jim plačilo nadomestila predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev.

Pristojni organ občinske uprave, lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila, ki pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in obveznosti iz naslova vloženih sredstev (krediti, investicije itd.). Pristojni organ delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje delavcev.

O oprostitvi plačila nadomestila, se izda odločbo.

Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.

15. člen

Občani in civilno pravne osebe lahko vložijo zahtevek za delno oprostitev plačila nadomestila, če bi obveznost plačila nadomestila ogrožala socialno varnost zavezanca in njegove družine.

O oprostitvi odloča na predlog zavezanca pristojni organ občinske uprave, ki si predhodno pridobi mnenje od ustrezne socialne službe. Pri odločitvi pristojni organ upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnosti pridobivanja dohodka ter zahteva od občana ali civilno pravne osebe, da predloži ustrezna dokazila.

O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba.

Oprostitev plačila je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.

V. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA

16. člen

Letna višina nadomestila po merilih iz 8., 9., 10., 11., 12., 13. in 14. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oz. s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.

17. člen

Zavezanci so dolžni sporočiti občinskemu upravnemu organu potrebne podatke za odmero nadomestila.

Zavezanci za plačilo nadomestila so dolžni občinskemu upravnemu organu tudi sporočiti vse spremembe, ki se nanašajo na odmero prispevka, v 30 dneh po nastanku spremembe.

Občinski upravni organ lahko objavi javni poziv za vložitev podatkov, pomembnih za odmero prispevka

za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku.

Osnova za nastavitev evidence za nadomestilo po tem odloku, so uradni podatki in evidence, ki se lahko zavezancem posredujejo v preverjanje in potrditev.

Če podatki niso pravilni, so jih zavezanci dolžni na zahtevo občinskega upravnega organa v roku 30 dni od prejema, popraviti in posredovati občinski upravi, pri čemer odgovarjajo za njihovo pravilnost.

V kolikor zavezanci ne posredujejo v roku popravljenih podatkov, se poslani podatki smatrajo za pravilne in se uporabijo za odmero.

18. člen

Vsakršna sprememba, ki vpliva na višino obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku, ki nastane po pravnomočnosti že izdanih odločb za tekoče leto, se le ta upošteva pri obračunu nadomestila za prihodnje leto.

19. člen

Zavezancu, ki ne prijavi zahtevanih podatkov in teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, se odmeri nadomestilo za 200 m2 stanovanjske površine. Zavezancu, ki ne prijavi zahtevanih podatkov in teh podatkov ni mogoče pridobiti iz uradnih evidenc, se odmeri nadomestilo za 200 m2 stanovanjske površine in 500 m2 za poslovno dejavnost.

Če občinski upravni organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 poslovne površine, pa zavezanec teh podatkov ne sporoči, se odmeri nadomestilo po površini vse parcele, ki jo uporablja zavezanec.

Občina Preddvor ima v teh primerih pravico, da po pridobitvi pravilnih podatkov, v skladu s davčnim postopkom izterja morebitno razliko, dokler ne izteče zastaralni rok.

20. člen

Vrednost točke za izračun nadomestila določi občinski svet s sklepom do konca leta, in sicer za naslednje leto vnaprej. Če sklepa ne sprejme, se uporabi vrednost točke, ki je veljala v preteklem letu in se o tem do konca leta obvesti davčno upravo.

21. člen

Zbrane podatke pomembne za odmero, občinski upravni organ pošlje pristojnemu davčnemu organu najkasneje do 15. januarja v letu.

Evidenco in nadzor nad izvajanjem tega odloka vodi pristojni občinski organ Občine Preddvor.

22. člen

Odločbo o odmeri nadomestila na podlagi evidence, oziroma pridobljenih podatkov, izda zavezancu pristojni davčni organ za tekoče leto, ki vodi tudi postopke v zvezi z odmero, evidentiranjem plačil, izterjavo in plačila obresti, v skladu z zakonom o davčnem postopku.

23. člen

Na podlagi podatkov davčnega organa o neizterljivosti glede na izdano odločbo, odloča občinski svet Občine Preddvor pred sprejetjem zaključnega računa proračuna za preteklo leto. Pri svoji odločitvi lahko sklene, da se postopek izterjave nadaljuje, da se terjatev delno ali v celoti odpiše, pa tudi o tem, ali se obremeni lastništvo nepremičnine, z vknjižbo terjatve glede teh nepremičnin.

24. člen

Davčna uprava ugotovi obveznosti občanov oz. pravnih oseb, ki so zavezanci plačila z odločbo.

Davčna uprava vroči odmerne odločbe zavezancem za plačilo nadomestila najpozneje do 1. maja, za plačilo v tekočem letu.

V primeru zamude plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se zaračunavajo zamudne obresti in prične s prisilno izterjavo. Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.

25. člen

Po prejemu odločbe o odmeri nadomestila lahko zavezanec v zakonitem roku ugovarja na odmero prispevka, v skladu s pravnim poukom.

VI. KAZENSKA DOLOČBA

26. člen

Pravna oseba ali podjetnik posameznik, ki ne vloži prijave za nadomestilo ali ne prijavi pravilnih površin oziroma sprememb, se kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 do 360.000 SIT

Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Z denarno kaznijo od 20.000 SIT do 60.000 SIT se kaznuje občan oziroma zavezanec, ki stori prekršek

iz prvega odstavka tega člena.

VII. KONČNE DOLOČBE

27. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradno glasilo Občine Preddvor, št. 14/01).

28. člen

Vsi še nedokončani postopki v zvezi z odmero nadomestila po razveljavljenem odloku in njegovih spremembah in dopolnitvah iz 29. člena, se obravnavajo in dokončajo v skladu s prejšnjim odlokom, oziroma z njegovimi spremembami in dopolnitvami.

29. člen

Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor, uporablja pa se od 1. januarja 2004. dalje.

Številka: odl113/03

Preddvor, 17. december 2003

Župan Občine Preddvor

mag. Franc Ekar

Odlok o spremembi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Preddvor (Uradno glasilo občine Preddvor, št. 4/2004) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

9. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu Občine Preddvor, uporablja pa se od 1.1.2004 dalje.