|
Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS,
št. 100/05 – Uradno prečiščeno besedilo, 21/06 – Odl. US) je občinski
svet Občine Trnovska vas na 7. redni seji, dne 24. 4. 2007 sprejel: |
|
|
S T A T U T |
|
|
OBČINE TRNOVSKA VAS |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Občina Trnovska vas je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z
zakonom na območju naslednjih naselij: Biš, Bišečki Vrh, Črmlja, Ločič,
Sovjak, Trnovska vas in Trnovski Vrh. |
|
|
Sedež občine je v Trnovski vasi 42. |
|
|
Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati
in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
|
|
Občino predstavlja in zastopa župan. |
|
|
Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki
ga določa zakon. |
|
|
Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z
občinskim odlokom. |
|
|
2. člen |
|
|
Na območju občine Trnovska vas so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge,
organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine Trnovska
vas so določeni s tem statutom in odlokom občine. |
|
|
Območja vaških skupnosti so: |
|
|
–
vaška skupnost Biš, |
|
|
–
vaška skupnost Bišečki Vrh, |
|
|
–
vaška skupnost Črmlja, |
|
|
–
vaška skupnost Ločič, |
|
|
–
vaška skupnost Sovjak, |
|
|
–
vaška skupnost Trnovska vas, |
|
|
–
vaška skupnost Trnovski Vrh. |
|
|
3. člen |
|
|
Občina Trnovska vas (v nadaljnjem besedilu: občina) v okviru ustave in
zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki
zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki se po
predhodnem soglasju občinskega sveta nanjo prenese z zakonom. |
|
|
4. člen |
|
|
Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
|
|
|
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih
volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah
s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. |
|
|
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih
občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
|
|
Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja
vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe,
ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. |
|
|
5. člen |
|
|
Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi
občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. |
|
|
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z
mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
|
|
Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in
solidarnosti in lahko v ta namen združuje sredstva, oblikuje skupne
organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. |
|
|
6. člen |
|
|
Občina Trnovska vas ima grb, zastavo, himno in praznik, katerih oblika,
vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
|
|
Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu na
zgornji polovici napis: Občina Trnovska vas, v notranjem krogu pa naziv
organa občine – Občina Trnovska vas; Nadzorni odbor; Volilna komisija. V
sredini žiga je grb občine. |
|
|
Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s sklepom. |
|
|
Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom,
organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s
posebnim odlokom. |
|
|
II. NALOGE OBČINE |
|
|
7. člen |
|
|
Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne
naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: |
|
|
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
|
|
–
sprejema statut in druge predpise občine, |
|
|
–
sprejema proračun in zaključni račun občine, |
|
|
–
načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
|
|
–
sprejema programe razvoja občine, |
|
|
–
predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. |
|
|
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
|
|
–
ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
|
|
–
pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
|
|
–
sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, |
|
|
–
sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega
premoženja. |
|
|
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
|
|
–
spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
|
|
–
sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
|
|
–
pospešuje gospodarski razvoj, |
|
|
–
sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine
pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih
problemov, |
|
|
–
z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih
panog oz. gospodarskih |
|
|
subjektov. |
|
|
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega
socialnega sklada stanovanj tako, da: |
|
|
–
v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
|
|
–
sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, |
|
|
–
spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
|
|
|
–
spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v
stanovanjski trg, |
|
|
–
gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so
primerni za gradnjo stanovanj, |
|
|
–
v skladu s predpisi omogoča občanom najemanje kreditov za nakup, gradnjo
in prenovo stanovanj, |
|
|
–
sodeluje z gospodarskimi združbami, zavodi in drugimi institucijami pri
reševanju stanovanjske problematike občanov. |
|
|
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
|
|
–
zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu
z zakonom, |
|
|
–
nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
|
|
–
gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
|
|
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
|
|
–
ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec)
zavod, zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za
njegovo delovanje, |
|
|
–
v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za
izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča
izvajanje nadstandardnih programov, |
|
|
–
sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, |
|
|
–
z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in
zdravstveno varstvo občanov, |
|
|
–
ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj
občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
|
|
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega
varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele
tako, da: |
|
|
–
spremlja stanje na tem področju, |
|
|
–
pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem
področju, |
|
|
–
sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami. |
|
|
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj
športa in rekreacije tako, da: |
|
|
–
omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na
svojem območju, |
|
|
–
določa občinski program športa, |
|
|
–
zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
|
|
–
z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
|
|
–
sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. |
|
|
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za
zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva
okolja tako, da: |
|
|
–
izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s
področja varstva okolja, |
|
|
–
spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema
ukrepe, s katerimi |
|
|
zagotavlja varstvo okolja, |
|
|
–
sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo
okolja, |
|
|
–
sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
|
|
–
z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
|
|
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
|
|
–
občinske ceste, ulice in javne poti, |
|
|
–
površine za pešce in kolesarje, |
|
|
–
igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
|
|
–
javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter |
|
|
–
zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet
v občini. |
|
|
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih
in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: |
|
|
–
organizira reševalno pomoč v požarih, |
|
|
–
organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere
elementarnih in drugih nesreč, |
|
|
–
zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne
varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
|
|
–
zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih
nesreč, |
|
|
–
sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno
zaščito ter spremlja njihovo delo, |
|
|
–
opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in
varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
|
|
–
sprejema programe varnosti, |
|
|
–
določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi
občine, |
|
|
–
organizira občinsko redarstvo, |
|
|
–
opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in
drugih aktov, s katerimi |
|
|
ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
|
|
–
opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
|
|
8. člen |
|
|
V
okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se
nanašajo na: |
|
|
-
ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine
v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe
občine, |
|
|
-
določanje namembnosti prostora, |
|
|
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo
uporabo, |
|
|
-
evidenco
občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
|
|
-
zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s |
|
|
pristojnimi institucijami, |
|
|
-
ureja
druge lokalne zadeve javnega pomena. |
|
|
9. člen |
|
|
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje
potrebe. |
|
|
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje
pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
|
|
III. ORGANI OBČINE |
|
|
1. SKUPNE DOLOČBE |
|
|
10. člen |
|
|
Organi občine so: |
|
|
-
občinski
svet, |
|
|
-
župan in
|
|
|
-
nadzorni
odbor občine. |
|
|
Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z
zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti
občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti
volilnih postopkov. |
|
|
Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa
zakon. |
|
|
Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih
organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. |
|
|
Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. |
|
|
11. člen |
|
|
Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi
akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge
ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske
pristojnosti. |
|
|
Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na
prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega
redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
|
|
Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna
opravila za občinske organe. |
|
|
Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s
katerim določi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. |
|
|
Občinsko upravo lahko sestavljajo organi občinske uprave oziroma
notranje organizacijske enote. |
|
|
Občinsko upravo vodi direktor občine, usmerja in nadzoruje pa jo župan. |
|
|
12. člen |
|
|
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki
delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina
članov organa občine. |
|
|
13. člen |
|
|
Delo organov občine je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih
organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z
navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na
javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki
so podlaga za odločanje občinskih organov. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke
izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter
zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakoni, ta statut
in poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente,
ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah,
obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. |
|
|
Splošni in posamični akti občine se objavijo v Uradnem vestniku Občine
Trnovska vas. |
|
|
2. OBČINSKI SVET |
|
|
14. člen |
|
|
Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic
in dolžnosti občine. |
|
|
Občinski svet šteje 7 članov. |
|
|
Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega
sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter
traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega
sveta, če ni z zakonom drugače določeno. |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več
kot polovica mandatov članov občinskega sveta. |
|
|
Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20-ih dneh
po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben
drugi krog volitev, pa najkasneje v 10-ih dneh po drugem krogu volitev. |
|
|
15. člen |
|
|
Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi
splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z
zakonom. |
|
|
Občinski svet se voli po večinskem sistemu. |
|
|
O
oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski
svet z odlokom. |
|
|
16. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke
in druge predpise občine ter sprejema mnenja o vsebini zakonov in drugih
predpisov, ki se tičejo koristi občine. |
|
|
V
okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
|
|
-
sprejema
prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
|
|
-
sprejema
občinski proračun in zaključni račun, |
|
|
-
sprejme
odlok o notranji organizaciji in delovnem področju občinske uprave na
predlog župana, |
|
|
-
v
sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe
občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic
v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
|
|
-
daje
soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o
na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh
zadevah ne odloča drug občinski organ, |
|
|
-
nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja
odločitev občinskega sveta, |
|
|
-
potrjuje
mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje
mandata občinskega funkcionarja, |
|
|
-
imenuje
člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno
razrešitev člana nadzornega odbora, |
|
|
-
imenuje
in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, |
|
|
-
določi,
kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo
župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo
začasno opravljal njegovo funkcijo, ali če je razrešen, |
|
|
-
odloča o
pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s
statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, |
|
|
-
odloča o
najemu posojila in dajanju poroštva, |
|
|
-
razpisuje referendum, |
|
|
-
s svojim
aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta
in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in
delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev
javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v
soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne
razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov,
agencij in javnih skladov, |
|
|
-
določa
vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, |
|
|
-
ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega
prava v skladu z zakonom, |
|
|
-
imenuje
in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in
člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, |
|
|
-
določi
organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program
varstva pred požari, |
|
|
-
sprejme
program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, |
|
|
-
določi
organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, |
|
|
-
sprejme
odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo
pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
|
|
-
lahko
sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter
potrebe kraja določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa, |
|
|
-
v okviru
kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih mest za določen čas
v kabinetu župana, |
|
|
-
odloča o
drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
17. člen |
|
|
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
|
|
Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana
nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi
funkcijami, za katere tako določa zakon. |
|
|
Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo
člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v
primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana,
v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. |
|
|
18. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove seje, nima
pa pravice glasovanja. |
|
|
Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali
drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi
sejo podžupan. |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni
član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez
posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta
in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na
občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan
lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. |
|
|
Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj
četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po
tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala
predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno
zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni
red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z
novimi točkami. |
|
|
Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne
zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali.
Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in
izvedbo seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za
potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej
občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska
uprava. |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah. |
|
|
Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge
članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. |
|
|
O
sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. |
|
|
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja
in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. |
|
|
Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu,
članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in
direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti
javna občila. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov
občinskega sveta ter tajnik občine so se dolžni udeležiti seje
občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta,
kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega
področja dela. |
|
|
21. člen |
|
|
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih
članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov
navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje
v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski
svet. |
|
|
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga
vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
|
|
Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. |
|
|
Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega
sveta poročata občinskemu svetu najmanj štirikrat letno. |
|
|
22. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. |
|
|
Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na
podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
člana občinskega sveta. |
|
|
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na
podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku
razlogov iz prvega odstavka tega člena. |
|
|
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta
določa zakon. |
|
|
2.1 ODBORI IN KOMISIJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
23. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja
stalna ali občasna delovna telesa. |
|
|
Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta
določa poslovnik občinskega sveta. |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim
določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
24. člen |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane, ki
jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti
naslednje naloge: |
|
|
-
občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta
in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
|
|
-
občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
|
|
-
pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter
drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve
občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke
občinskih funkcionarjev, |
|
|
-
obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet, |
|
|
-
izdaja
akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev. |
|
|
25. člen |
|
|
Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
|
|
-
odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
|
-
odbor za
kmetijstvo, malo gospodarstvo, turizem in gospodarske javne službe, |
|
|
-
odbor za
infrastrukturo, prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremičninami in
varstvo okolja, |
|
|
-
statutarno pravna komisija. |
|
|
Odbori štejejo 5 članov, komisije pa 3 člane. Delovno področje in
število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s
poslovnikom občinskega sveta. |
|
|
26. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in
največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane
pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot
predsednik. |
|
|
Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. |
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
27. člen |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja
v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz
pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in
predloge. |
|
|
Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in
zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana. |
|
|
28. člen |
|
|
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega
telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj
četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane
delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. |
|
|
3. ŽUPAN |
|
|
29. člen |
|
|
Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana
se opravijo v skladu z zakonom. |
|
|
Mandatna doba župana traja štiri leta. |
|
|
Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji
po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske
volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih
kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da
takih pritožb ni bilo. |
|
|
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi mora pisno obvestiti
občinski svet. |
|
|
30. člen |
|
|
Župan predstavlja in zastopa občino. |
|
|
Poleg tega župan predvsem: |
|
|
-
predlaga
občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna,
odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, |
|
|
-
izvršuje
občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih
nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
|
|
-
skrbi za
izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, |
|
|
-
odloča o
pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi
nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa
drugače, |
|
|
-
skrbi za
objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, |
|
|
-
predlaga
ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega
področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o
sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter lahko
pooblasti tajnika občine za te naloge, |
|
|
-
imenuje
in razrešuje direktorja občinske uprave, vodje organov občinske uprave
oz. notranjih organizacijskih enot in predstojnika organa skupne
občinske uprave, skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, |
|
|
-
usmerja
in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, |
|
|
-
opravlja
druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
|
|
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz
državne pristojnosti. |
|
|
31. člen |
|
|
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno
odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za
zadržanje. |
|
|
Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi,
župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove
skladnosti z ustavo in zakonom. |
|
|
Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je
nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom
občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi
naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
|
|
|
Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori
pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet
ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem
sodišču. |
|
|
Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom
prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na
nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. |
|
|
32. člen |
|
|
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in
reševanja, predvsem pa: |
|
|
-
skrbi za
izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in
uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in
drugih nesreč, |
|
|
-
imenuje
poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno
zaščito, |
|
|
-
sprejme
načrt zaščite in reševanja, |
|
|
-
vodi
zaščito, reševanje in pomoč, |
|
|
-
določi
organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite,
reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite
in reševanja, |
|
|
-
ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na
območju občine, |
|
|
-
sprejema
akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, |
|
|
-
v
primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih
prebivalcev, |
|
|
-
predlaga
pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost,
dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. |
|
|
33. člen |
|
|
V
primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo
življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno
sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v
potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. |
|
|
34. člen |
|
|
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana
izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. |
|
|
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge
iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti.
V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti
župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. |
|
|
Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno
opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima
pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
|
|
V
soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo
opravljal poklicno. O tem pisno obvesti občinski svet. |
|
|
35. člen |
|
|
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati
svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi
župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
|
|
|
V
času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz
pristojnosti župana. |
|
|
36. člen |
|
|
Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan
imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
|
|
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in
posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje
pristojnosti. |
|
|
37. člen |
|
|
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
|
|
Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave
oziroma predloga Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. |
|
|
Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana
pisna izjava ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega
odstavka tega člena. |
|
|
Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne
komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom
mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. |
|
|
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
|
|
|
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo
novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje
mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne
vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. |
|
|
4. NADZORNI ODBOR |
|
|
38. člen |
|
|
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. |
|
|
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: |
|
|
-
opravlja
nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
|
|
-
nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, |
|
|
-
nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. |
|
|
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske
uprave, svetov ožjih delov občine (vaških skupnosti), javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov
sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi
sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in
gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. |
|
|
39. člen |
|
|
Nadzorni odbor ima 3 člane. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi
seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja.
Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan,
podžupan, člani svetov ožjih delov občine (vaških skupnosti), direktor
občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih
zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki
so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. |
|
|
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem
poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval.
Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo
razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta.
Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
|
|
|
40. člen |
|
|
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni
odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. |
|
|
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega
odbora. |
|
|
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na
kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine, v Trnovski vasi, Trnovska
vas 42. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. |
|
|
Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine. |
|
|
41. člen |
|
|
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni
nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru
koledarskega leta predloži županu. |
|
|
Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
|
|
– proračuna in
zaključnega računa proračuna občine, |
|
|
– finančnih načrtov in
zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov,
javnih podjetij in drugih). |
|
|
Nadzorni odbor lahko
začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem
programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v
nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev
nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za
spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega
programa mora biti obrazložena. |
|
|
Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in
občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo
leto. |
|
|
Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi
organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih
proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
|
|
Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora
udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge
zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. |
|
|
42. člen |
|
|
Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja
neposredni nadzor. |
|
|
Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi
preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb
med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge
pridobljene dokumentacije. |
|
|
Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno osebo
uporabnika proračuna. |
|
|
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe
dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati
pojasnila. |
|
|
43. člen |
|
|
Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na
seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi
nepristranskosti. |
|
|
Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka če: |
|
|
-
je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec
nadzorovane osebe s članom, nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni
vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v
zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega
kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala,
|
|
|
-
je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik
odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca
nadzorovane osebe, |
|
|
-
če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki
je predmet nadzora. |
|
|
Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba
in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri
nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere
opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z
večino glasov vseh članov. |
|
|
44. člen |
|
|
Za posamezen nadzor je zadolžen član nadzornega odbora, ki je določen v
nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi
osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega
odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot
poročilo o nadzoru. |
|
|
Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na
osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik
nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s
pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v
roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. |
|
|
Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o
osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega
odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor sprejme predlog poročila o
nadzoru. |
|
|
Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor
sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora
upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. |
|
|
Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. |
|
|
45. člen |
|
|
Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru
najpozneje v roku osem dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v
roku petnajst dni od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor.
Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema
ugovora. |
|
|
Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru
nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga
pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi
računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. |
|
|
46. člen |
|
|
Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu z zakonom. |
|
|
V
ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je
bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje,
priporočila oziroma predlogi. |
|
|
Z
ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni
(pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. |
|
|
V
mnenju se izrazi ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno
in/ali smotrno. |
|
|
Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v
nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno
pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala
upoštevati pri svojem poslovanju. |
|
|
Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in/ali
neuspešno. |
|
|
Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba
enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. |
|
|
Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko
nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
|
|
Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja
nadzorovane osebe. |
|
|
Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja
oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo
sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor
praviloma svetuje kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da
nakaže le poti za izboljšanje. |
|
|
47. člen |
|
|
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku
nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti
poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
|
|
|
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen
sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali
kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu
organu pregona. |
|
|
48. člen |
|
|
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila
in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov
občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila
nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati
priporočila in predloge nadzornega odbora. |
|
|
Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in
drugi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in
lokalno samoupravo (proračun občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji
delovnih mest in akt, ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi
pravnih oseb javnega prava, katerih ustanoviteljica je občina in drugi)
ter z za poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
|
|
Župan je dolžan vabiti
predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati
o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se
nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno
poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
|
|
49. člen |
|
|
Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti
pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto
poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami iz
področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja.
|
|
|
50. člen |
|
|
Delo nadzornega odbora je javno. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se
javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov
odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega
poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani
razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja
določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za
informacijo javnega značaja. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela
nadzornega odbora določa poslovnik. |
|
|
Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik
nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
|
|
51. člen |
|
|
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega
odbora zagotavljata župan in občinska uprava. |
|
|
Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri
pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih
pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje
pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena
administrativna tehnična dela nadzornega odbora. |
|
|
Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci
zaposleni v občinski upravi ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji
in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid
in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski
svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje
ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa ko se opira
na poročilo notranje revizijske službe. |
|
|
52. člen |
|
|
Sredstva za delo
nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni
proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega
načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. |
|
|
53. člen |
|
|
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za
opravljanje dela v skladu z Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev
in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih
občinskih organov ter o povračilih stroškov. Izvedencu in drugim
strokovnjakom pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali
avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo
določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
|
|
54. člen |
|
|
Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom,
ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
|
|
5. OBČINSKA UPRAVA |
|
|
55. člen |
|
|
Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi
občinski svet na predlog župana z odlokom. |
|
|
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan. |
|
|
56. člen |
|
|
Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z
drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
|
|
Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o
ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti
občin. |
|
|
57. člen |
|
|
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih
posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
zadevah v upravnem postopku. |
|
|
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah
iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
|
|
O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča
na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske
uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če zakon ne določa drugače. |
|
|
58. člen |
|
|
Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave
podpisuje tajnik občine (direktor občinske uprave) po pooblastilu
župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb
občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih
zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje
celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah. |
|
|
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače
določeno. |
|
|
59. člen |
|
|
Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o
upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo
vlade. |
|
|
60. člen |
|
|
O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in
izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz
upravnega postopka. |
|
|
61. člen |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave
odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. |
|
|
O
pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti
na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z
zakonom. |
|
|
62. člen |
|
|
O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali
zaposlenega v občinski upravi odloča tajnik občine, ki v primeru
izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je
predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. |
|
|
O
izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča občinski svet, ki
v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
|
|
6. OBČINSKO
PRAVOBRANILSTVO |
|
|
63. člen |
|
|
Občina lahko ima občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi
državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine. |
|
|
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne
osebe, ki so jih ustanovile občine. |
|
|
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet
določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko
pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno
pravobranilstvo. |
|
|
Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ
občinskega pravobranilstva. |
|
|
7. DRUGI ORGANI OBČINE |
|
|
64. člen |
|
|
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina
imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na
posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet
na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov
posameznega organa. |
|
|
65. člen |
|
|
Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata
operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito,
reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti. |
|
|
Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni
županu. |
|
|
IV. OŽJI DELI OBČINE |
|
|
66. člen |
|
|
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju
posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene vaške
skupnosti. |
|
|
Vaške skupnosti so del občine v teritorialnem,
funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem
smislu. Pobudo za ustanovitev nove vaške skupnosti, njeno ukinitev ali
spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali
10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je
določen s tem statutom za ljudsko iniciativo. |
|
|
Vaške skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski
svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in
območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki
jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost. |
|
|
67. člen |
|
|
Vaške skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v
občini, in sicer: |
|
|
-
dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine
na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri
izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na
njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
|
|
-
sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov
pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za
dela s področja gospodarskih javnih služb, |
|
|
-
dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in
sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
|
|
-
dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja,
ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, |
|
|
-
dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija,
ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), |
|
|
-
predlagajo programe javnih del, |
|
|
-
sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih,
planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, |
|
|
-
oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih
aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
|
|
-
dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge
namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v
skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije),
pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, |
|
|
-
seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev
skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, |
|
|
-
sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
|
|
|
-
spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za
civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih
nalogah s področja zaščite in reševanja, |
|
|
-
dajejo soglasja k odločitvam o razpolaganju in upravljanju s
premoženjem občine, ki je skupnostim dano na uporabo za opravljanje
njihovih nalog, |
|
|
-
občinskemu svetu dajejo mnenje v zvezi z obratovalnim časom gostinskih
obratov. |
|
|
68. člen |
|
|
Zaradi zagotovitve sodelovanja vaških skupnosti pri opravljanju javnih
zadev v občini, ustanovi občinski svet z odlokom, vaške odbore kot svoja
posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela,
vaških odborov. |
|
|
Člane vaških odborov imenujejo in razrešujejo na predlog Komisije
občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občani na
zborih občanov, ki jih skliče župan za območje skupnosti, za katero je
odbor ustanovljen. |
|
|
Vaški odbor šteje 3 do 5 članov. Funkcija člana odbora je časna. |
|
|
69. člen |
|
|
Za delovanje in opravljanje nalog vaških skupnosti se
zagotovijo sredstva v proračunu občine. |
|
|
Za uresničevanje posebnih skupnih potreb in interesov
prebivalcev, vaških skupnosti lahko občina pridobiva sredstva iz
prostovoljnih prispevkov njihovih prebivalcev, podjetij, zavodov in
drugih organizacij ter samoprispevkov. Tako pridobljena sredstva je
občina dolžna posebej evidentirati in porabiti v skladu z njihovim
namenom. |
|
|
Prostore, opremo in materialna sredstva, ki jih
potrebujejo za svoje delovanje sveti vaških skupnosti, zagotovi in z
njimi upravlja občina. |
|
|
Izvajanje strokovnih nalog in administrativnih opravil za potrebe,
vaških skupnosti in njihovih svetov zagotavlja občinska uprava.
|
|
|
V. NEPOSREDNO
SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI |
|
|
70. člen |
|
|
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor
občanov, referendum in ljudska iniciativa. |
|
|
1. ZBOR OBČANOV |
|
|
71. člen |
|
|
Občani na zboru občanov: |
|
|
-
obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega
imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, |
|
|
-
obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi
občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
|
|
-
obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov
občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
|
|
-
predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij
naselij, imen naselij ter imen ulic, |
|
|
-
opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
|
|
-
imenujejo in razrešujejo člane (krajevnih, vaških in četrtnih)
odborov, |
|
|
-
dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja
občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, |
|
|
-
oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja
avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, |
|
|
-
obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za
katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter
o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. |
|
|
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so
občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni
obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni
občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev
zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način
in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
|
|
72. člen |
|
|
Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več vaških
skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek. |
|
|
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega
sveta ali sveta vaške skupnosti. |
|
|
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5
odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v (krajevni, vaški ali
četrtni) skupnosti pa na zahtevo najmanj 10 odstotkov volivcev v tej
skupnosti. |
|
|
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen
predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti
seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in
priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter
njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da
zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Slep z obrazložitvijo se
vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan
skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
|
|
73. člen |
|
|
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor
občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. |
|
|
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. |
|
|
74. člen |
|
|
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko
zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. |
|
|
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude,
stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev
z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je
sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na
zboru. |
|
|
Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi tajnik občine, ugotovi
sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove
odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora
občanov tajnik občine seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno
običajen način objavi. |
|
|
2. REFERENDUM O
SPLOŠNEM AKTU OBČINE |
|
|
75. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina
splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu
in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu
z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše
referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. |
|
|
76. člen |
|
|
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega
sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za
razpis referenduma. |
|
|
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem
za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega
akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na
referendumu. |
|
|
77. člen |
|
|
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani
potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne
določbe. |
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu
potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
|
|
|
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se
splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne
spremeni. |
|
|
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine
zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje
občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum,
sprejel, do konca njegovega mandata. |
|
|
78. člen |
|
|
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem
aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že
oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno
izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
|
|
|
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak
volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda
mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo
pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov:
ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
|
|
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. |
|
|
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim
odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine,
o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da
ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori,
se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti
pobudnika in občinski svet. |
|
|
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka
zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. |
|
|
79. člen |
|
|
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim
podpisovanjem. |
|
|
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje
jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje
podpisov. |
|
|
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za
vodenje evidence volilne pravice. |
|
|
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v
določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. |
|
|
80. člen |
|
|
Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu
odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis
referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za
razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen
če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. |
|
|
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni
od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. |
|
|
Z
aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma,
splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih
se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo
odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”,
dan razpisa in dan glasovanja. |
|
|
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o
razpisu referenduma v javnih občilih. |
|
|
81. člen |
|
|
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico
voliti člane občinskega sveta. |
|
|
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev,
ki so glasovali. |
|
|
82. člen |
|
|
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne
volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča
občinska volilna komisija. |
|
|
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih
izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače
urejeno. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna
komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine
določen za objavo splošnih aktov občine. |
|
|
3. SVETOVALNI
REFERENDUM |
|
|
83. člen |
|
|
Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje
pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
|
|
Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
|
|
|
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki
urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
|
|
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih
organov. |
|
|
4. DRUGI REFERENDUMI |
|
|
84. člen |
|
|
Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih
vprašanjih, če tako določa zakon. |
|
|
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega
statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače
določeno. |
|
|
5. LJUDSKA INICIATIVA |
|
|
85. člen |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali
razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti
občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
|
|
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in
tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis
referenduma o splošnem aktu občine. |
|
|
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo
odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve
uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh
mesecih od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o
njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. |
|
|
86. člen |
|
|
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na
zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v
občinskem proračunu. |
|
|
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE |
|
|
87. člen |
|
|
Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih
služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
|
|
Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
|
|
-
neposredno v okviru občinske uprave, |
|
|
-
z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
|
|
-
z dajanjem koncesij, |
|
|
-
z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. |
|
|
88. člen |
|
|
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za
izvajanje naslednjih dejavnosti: |
|
|
-
osnovnošolsko izobraževanje, |
|
|
-
predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
|
|
-
osnovno zdravstvo in lekarna, |
|
|
-
osebna pomoč družini in |
|
|
-
knjižničarstvo. |
|
|
Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na
področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in
drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. |
|
|
89. člen |
|
|
Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in
učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje javne službe. |
|
|
90. člen |
|
|
Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: |
|
|
-
oskrbo s pitno vodo, |
|
|
-
ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih
odpadkov, |
|
|
-
odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, |
|
|
-
javno snago in čiščenje javnih površin, |
|
|
-
urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, |
|
|
-
pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov
in zračnikov zaradi varstva zraka, |
|
|
-
gospodarjenje s stavbnimi zemljišči , |
|
|
-
vzdrževanje občinskih javnih cest in na drugih področjih, če tako
določa zakon. |
|
|
91. člen |
|
|
Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti,
ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne
dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških
funkcij občine. |
|
|
92. člen |
|
|
Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe,
ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom. |
|
|
93. člen |
|
|
Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja
dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih
oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo
javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. |
|
|
94. člen |
|
|
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega
prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti
občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani
občin ustanoviteljic. |
|
|
V
aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge,
organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in
delitve stroškov za delo skupnega organa. |
|
|
95. člen |
|
|
Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu
obvezne. |
|
|
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE |
|
|
96. člen |
|
|
Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti
občine, denarna sredstva in pravice. |
|
|
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
|
|
Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen
občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program
prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program
nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. |
|
|
Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se
izvede v po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki
veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. |
|
|
Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti
soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje
stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost
občine. |
|
|
97. člen |
|
|
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in
drugih dajatev v skladu z zakonom. |
|
|
Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev
finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega
proračuna. |
|
|
98. člen |
|
|
Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti
v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v
poslovniku občinskega sveta. |
|
|
Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo
uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. |
|
|
Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v
skladu z zakonom je odgovoren župan. |
|
|
Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za
povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti
višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske
rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega
zadolževanja. |
|
|
99. člen |
|
|
Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih
programov. |
|
|
Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov,
račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. |
|
|
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih
uporabnikov proračuna občine. |
|
|
Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov
neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti
dolgoročnega načrtovanja. |
|
|
100. člen |
|
|
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. |
|
|
V
okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom,
predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali
drugimi splošnim aktom občine. |
|
|
Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v
skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim
na podlagi zakona. |
|
|
Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna
občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne javne uslužbence
občinske uprave. |
|
|
Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju.
Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. |
|
|
101. člen |
|
|
Proračun občine se sprejme z odlokom o proračunu občine, rebalans
proračuna pa z odlokom o spremembi proračuna. |
|
|
Odlok o proračunu občine določa tudi ukrepe za zagotavljanje likvidnosti
proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja
proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge
ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. |
|
|
V
odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg
predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. |
|
|
Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more
uravnovesiti proračuna občine. |
|
|
102. člen |
|
|
Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša,
se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi proračuna za
preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu. |
|
|
Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep
velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom
občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
|
|
103. člen |
|
|
Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z
zakonom ali drugim |
|
|
aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom.
|
|
|
104. člen |
|
|
Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na
način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. |
|
|
Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika,
župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo
oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug
uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese
sredstva v proračunsko rezervo. |
|
|
Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v
mesecu juliju. |
|
|
105. člen |
|
|
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan
predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v
sprejem. |
|
|
O
sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo,
pristojno za finance v 30 dneh po sprejemu. |
|
|
106. člen |
|
|
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme
občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
|
|
107. člen |
|
|
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to
dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje
izda župan. |
|
|
O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog
župana občinski svet. |
|
|
108. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba
občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v
ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani
organizaciji. |
|
|
109. člen |
|
|
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v
okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
|
|
Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali
notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki
izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in
podzakonskimi predpisi. |
|
|
110. člen |
|
|
Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan
občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. |
|
|
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE |
|
|
1. Splošni akti občine |
|
|
111. člen |
|
|
Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega
sveta, odloki in pravilniki. |
|
|
Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi
prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in
zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
|
|
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski
svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. |
|
|
Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja
poslovnik občinskega sveta. |
|
|
112. člen |
|
|
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga
sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
|
|
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je
predpisan za sprejem odloka. |
|
|
113. člen |
|
|
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela
občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega
sveta. |
|
|
114. člen |
|
|
Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
|
|
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
|
|
115. člen |
|
|
S
pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu
njihovega izvrševanja. |
|
|
116.člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem vestniku občine Trnovska vas in pričnejo veljati
petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V Uradnem vestniku Občine Trnovska vas se objavljajo tudi
drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
2. Posamični akti občine |
|
|
117. člen |
|
|
Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
|
|
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
|
|
118. člen |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če
ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
|
|
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah
iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi
zakon. |
|
|
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
|
|
IX. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ |
|
|
119. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in
zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in
v pravice občine. |
|
|
120. člen |
|
|
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o
pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata
razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko
postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. |
|
|
121. člen |
|
|
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte
in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni
spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi
upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. |
|
|
Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina
obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti
o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
|
|
122. člen |
|
|
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot
stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z
že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo
in zakoni. |
|
|
123. člen |
|
|
Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje
glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine. Na tej
podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu
zboru. |
|
|
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA |
|
|
124. člen |
|
|
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in
posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan,
občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. |
|
|
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela
organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in
strokovno pomoč organom občin. |
|
|
V
zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna
ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega
dela. |
|
|
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno
ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne
pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter
daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
|
|
|
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
|
125. člen |
|
|
Do sprejema novih predpisov se v občini uporabljajo predpisi, ki so jih
sprejeli organi Občine Trnovska vas, če niso v nasprotju z zakonom. |
|
|
126. člen |
|
|
Z
dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati:
Statut Občine Trnovska vas (Uradni
vestnik Tednika, št. 1/99; sprememba –
Uradni vestnik Občine Trnovska vas, št. 2/01 in 4/05) |
|
|
127. člen |
|
|
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku
Občine Trnovska vas. |
|
|
Datum: 24. 4. 2007 |
|
|
Številka: 032 0/7-3/2007-2p |
|
|
Župan Občine Trnovska vas: |
|
|
Alojz BENKO, dipl. upr. org., l.r. |
|