|
Na podlagi 16.
člena
Statuta Občine Kozje (Uradni list RS,
št. 64/99, 98/00, 65/05) je Občinski svet Občine Kozje na 30. redni seji
dne 11. 3. 2010 sprejel |
|
|
POSLOVNIK |
|
|
Občinskega sveta Občine Kozje |
|
|
I. SPLOŠNE
DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja
organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu:
svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic sveta
(v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
|
Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
4. člen |
|
|
Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
|
Redne seje se
sklicujejo najmanj šestkrat na leto. |
|
|
Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
|
|
Dopisne seje se
sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso izpolnjeni
pogoji za sklic izredne seje. |
|
|
Slavnostne seje se
sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih priložnostih. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet predstavlja
župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan), delovno telo sveta
pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v nadaljnjem
besedilu: predsednik). |
|
|
6. člen |
|
|
Svet uporablja
štampiljko občine, ki je določen s statutom občine in odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa »OBČINSKI SVET«.
|
|
|
Svet uporablja
štampiljko na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Štampiljko sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
|
|
|
Štampiljko sveta
hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
|
II.
KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
7. člen |
|
|
Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po
izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga
volitev župana. |
|
|
8. člen |
|
|
Obvezni dnevni red
konstitutivne seje je: |
|
|
1. Ugotovitev
števila navzočih novoizvoljenih članov |
|
|
2. Poročilo
Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana
|
|
|
3. Imenovanje
mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta |
|
|
4. Poročilo
mandatne komisije in potrditev mandatov svetnikov |
|
|
5. Poročilo
mandatne komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana
|
|
|
6. Imenovanje
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
|
|
Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno
komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve
mandatov članov sveta. Člane mandatne komisije lahko predlaga vsak član
sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi,
dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet
ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija
na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda,
kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu
odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta in predlaga
potrditev mandatov članov sveta. |
|
|
Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate svetnikov
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur. |
|
|
Svet odloči skupaj
o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča
posebej. |
|
|
Svetnik, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature. |
|
|
Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
|
Kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka 10. člena,
prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa
preneha. |
|
|
S prenehanjem
mandata članov sveta, preneha članstvo v stalnih in občasnih delovnih
telesih sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, na konstitutivni
seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
|
Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
|
|
Član sveta ima
pravico: |
|
|
– predlagati svetu
v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme občinski svet na predlog župana, |
|
|
– predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri
oblikovanju dnevnih redov njegovih sej; |
|
|
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
|
Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
|
Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
Član sveta ne more
biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal
v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
|
Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
Člani sveta lahko
oblikujejo svetniške skupine, ki imajo le pravice, ki gredo posameznem
svetniku. |
|
|
16. člen |
|
|
Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in
njegovih delovnih telesih. |
|
|
Občinski organi iz
prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
|
|
Član sveta ima
pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter
jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno.
|
|
|
Na vsaki redni
seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev pobude pa ne več
kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor
občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana,
določita kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
|
|
|
Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje
ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta.
Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita
na naslednji seji. |
|
|
Župan ali direktor
občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita
pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere
tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom
sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
18. člen |
|
|
Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu,
da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
|
|
|
Če svet odloči, da
bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red
prve naslednje redne seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
|
|
|
Če ne more priti
na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o
razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa
najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne
more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji
odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
|
|
|
Članu sveta, ki se
ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del plače za nepoklicno
opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
|
|
Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela
in odloča na sejah. |
|
|
Seje sveta
sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje
seje sveta po potrebi, na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih
predlagateljev, določenih s statutom občine, mora pa jih sklicati
najmanj šestkrat letno. |
|
|
21. člen |
|
|
Vabilo za redno
sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom sveta najkasneje 7
dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se pošlje tudi
gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red. Posamezno
gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina gradiva nujno
potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda, vendar pa najkasneje 3 dni
pred dnevom, določenim za sejo. |
|
|
Vabilo za sejo
sveta se pošlje tudi predsedniku nadzornega odbora občine, predsednikom
krajevnih skupnosti ter predstavnikom medijev. |
|
|
Vabila iz
prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na
papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na
zgoščenki ali drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti.
|
|
|
Vabilo se objavi
na spletni strani občine. |
|
|
22. člen |
|
|
Izredna seja sveta
se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo 1/4 članov sveta.
|
|
|
V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski
svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu
in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
|
Izredno sejo sveta
skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni
sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za
sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki
so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru
lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne
seje zahtevali. |
|
|
Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom tega poslovnika.
|
|
|
Če razmere terjajo
drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki je
potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo
razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v
skladu s tem poslovnikom. |
|
|
23. člen |
|
|
Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic redne in izredne seje sveta. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine
ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo
občinski davki in druge dajatve. |
|
|
Dopisna seja se
opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega
vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter
z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
|
|
Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
|
Predlog sklepa, ki
je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep glasovali vsi
svetniki, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed svetnikov
glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne
seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
|
|
Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
|
25. člen |
|
|
Župan lahko pred
vsako sejo občinskega sveta opravi razgovor s predstavniki svetniških
skupin in predstavi svoja stališča do pomembnejših zadev, ki so na
dnevnem redu. |
|
|
26. člen |
|
|
Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi župan. |
|
|
Vsak član
občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in
druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega
računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu
občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
|
|
|
Župan mora
predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov
občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so
pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
|
|
|
V predlog dnevnega
reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so
izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
|
|
Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
|
|
|
O sprejemu
dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
|
Svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
|
27. člen |
|
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev občinskega sveta. Na predlog predlagateljev, ki
lahko predlagajo odlok, lahko občinski svet sklene, da mora župan
uvrstiti na dnevni red redne seje sveta poročilo o izvrševanju sklepov
občinskega sveta ter o opravljenih nalogah. |
|
|
V poročilu o
izvršitvi sklepov je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso
izvršeni in navesti razloge za neizvršitev. |
|
|
Če sklepa župan ne
more izvršiti, mora svetu predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
28. člen |
|
|
Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član
občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega
pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. |
|
|
Izredno sejo
sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu
z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
29. člen |
|
|
Seje sveta so
javne. |
|
|
Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
|
|
Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z
objavljenim vabilom. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni
strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega
obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
|
|
Občan, ki se želi
udeležiti seje, ima pravico vpogleda v gradiva, ki so predložena članom
občinskega sveta za to sejo. |
|
|
Občani in
predstavniki sredstev javnega obveščanja se lahko vključujejo v razpravo
samo v primeru, če to dovoli občinski svet. |
|
|
Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta
poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela
ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane
sveta. |
|
|
Predsedujoči lahko
na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno
snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih
delov seje odloči občinski svet. |
|
|
Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
|
Kadar svet sklene,
da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
Občinski svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna
občila. Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej občinskega
sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez navzočnosti
predstavnikov javnih občil. Občinski svet lahko sklene, da se da uradno
obvestilo tudi v drugih primerih. Besedilo uradnega obvestila določi
občinski svet. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
30. člen |
|
|
Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
|
31. člen |
|
|
Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
hitri postopek. |
|
|
Zadeve, za katere
tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega
reda. |
|
|
Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga
za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega
reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda, da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
32. člen |
|
|
Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko
svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega
reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je
potrebno posamezno gradivo obravnavati pred ali po točki dnevnega reda,
na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno
obrazložiti. |
|
|
33. člen |
|
|
Po sprejemu
dnevnega reda seje, svet odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje.
|
|
|
Član sveta lahko
da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik
ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali
dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
34. člen |
|
|
Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
minut. |
|
|
Potem dobijo
besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko
sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj
časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
|
Razpravljavec
lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po
razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti konkretna in
se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo lahko
predsedujoči prepove. Replike smejo trajati največ tri minute.
|
|
|
Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
35. člen |
|
|
Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
|
Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
Članu sveta, ki
želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da
predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
|
Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če
član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
|
Če član zahteva
besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po njegovem
mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem
pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se
mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot
pet minut. |
|
|
37. člen |
|
|
Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko
med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih,
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
38. člen |
|
|
Seje sveta se
sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da
praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči
odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
|
|
|
Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine
članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja
prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
39. člen |
|
|
Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda.
|
|
|
Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje
reda na seji |
|
|
40. člen |
|
|
Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči
skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na
red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
41. člen |
|
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin,
|
|
|
– odvzem besede,
|
|
|
– odstranitev s
seje ali z dela seje. |
|
|
42. člen |
|
|
Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe
tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje
red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje
ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub
opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo
sveta. |
|
|
Član sveta oziroma
govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje,
mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
43. člen |
|
|
Predsedujoči lahko
odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak
drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
44. člen |
|
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
45. člen |
|
|
Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
|
Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta
na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti.
|
|
|
Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi na način, kot
velja za glasovanje. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član
sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
|
|
Kadar je za
sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
|
46. člen |
|
|
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
|
47. člen |
|
|
Občinski svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči
pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali
amandmaja. |
|
|
Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
|
K glasovanju
pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
|
Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
49. člen |
|
|
Javno glasovanje
se opravi z dvigom kartončkov ali s poimenskim izjavljanjem.
|
|
|
Kartončki za
glasovanje na sejah sveta so zelene in rdeče barve. Pri glasovanju »ZA«
se uporablja kartonček zelene barve in pri glasovanju »PROTI« rdeče
barve. |
|
|
Poimensko
glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali
najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
|
Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
|
|
50. člen |
|
|
Tajno se glasuje z
glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega.
Administrativno – tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi
direktor občinske uprave. |
|
|
Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. |
|
|
Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
|
Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje
predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«.
»ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«
pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo
»PROTI«. |
|
|
Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
|
Ko član sveta
izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
51. člen |
|
|
Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
|
Poročilo o izidu
glasovanja vsebuje podatke o: |
|
|
– datumu in
številki seje sveta, |
|
|
– predmetu
glasovanja, |
|
|
– sestavi
glasovalne komisije s podpisi njenih članov, |
|
|
– številu
razdeljenih glasovnic, |
|
|
– številu oddanih
glasovnic, |
|
|
– številu
neveljavnih glasovnic, |
|
|
– številu
veljavnih glasovnic, |
|
|
– številu glasov
»ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih,
številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
|
– ugotovitvi, da
je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan.
|
|
|
Predsedujoči takoj
po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
|
52. člen |
|
|
Če član sveta
utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja,
se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
Javnega
poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
5. Zapisnik seje
sveta |
|
|
53. člen |
|
|
O vsaki seji sveta
se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega
glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov
sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in
razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov
na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih
sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so
bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta
ter o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih.
Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo
predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
|
54. člen |
|
|
Seja občinskega
sveta se zvočno snema. Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj
z zapisnikom in gradivom s seje. Član sveta in drug udeleženec javne
seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati
magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
|
Vsakdo lahko
zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja,
ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v
kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno
informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščenemu javnemu
uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. |
|
|
Brez soglasja
občinskega sveta ne sme nihče zvočno ali slikovno snemati občinsko sejo
razen v primerih, določenih s tem poslovnikom. |
|
|
55. člen |
|
|
Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca.
|
|
|
Na vsaki redni
seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico
podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik.
|
|
|
Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine. |
|
|
Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
56. člen |
|
|
Ravnanje z
gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov,
splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in
njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
57. člen |
|
|
Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
|
58. člen |
|
|
Člani sveta lahko
pri svojem delu na sejah občinskega sveta in sejah delovnih teles
uporabljajo prenosne računalnike. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
59. člen |
|
|
Za strokovno in
administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
|
|
Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
oziroma za to pooblasti javnega uslužbenca občinske uprave. |
|
|
7. Delovna telesa
sveta |
|
|
60. člen |
|
|
Občinski svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje
izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. |
|
|
Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
|
- občinskemu svetu
predlaga kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov,
ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih
zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
|
|
- opravlja naloge
v zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
|
- občinskemu svetu
ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v
občini, ki so v pristojnosti sveta, |
|
|
- pripravlja
predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki
občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles,
ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter
direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
|
|
- obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. |
|
|
Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet
praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa
na prvi naslednji seji. |
|
|
61. člen |
|
|
Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori
sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte
iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna
in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
62. člen |
|
|
Stalna delovna
telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori in
komisija: |
|
|
– Odbor za
gospodarstvo in razvoj, |
|
|
– Odbor za
družbene dejavnosti, |
|
|
– Odbor za
komunalne dejavnosti, urejanje prostora in varstvo okolja, |
|
|
– Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
– Komisija za
peticije, |
|
|
– Komisija za
nagrade, priznanja in odlikovanja, |
|
|
– Komisija za
pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta, |
|
|
– Komisija za
kmetijstvo. |
|
|
63. člen |
|
|
Občasna delovna
telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov. |
|
|
64. člen |
|
|
Člane odborov in
komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov
izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
|
Predsednika odbora
imenuje občinski svet izmed svojih članov. |
|
|
Prvo sejo odbora
skliče župan. |
|
|
Članstvo v
komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
65. člen |
|
|
Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
|
Seje delovnih
teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
|
V. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
66. člen |
|
|
Občinski svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte:
|
|
|
– poslovnik o delu
sveta, |
|
|
– proračun občine
in zaključni račun, |
|
|
– planske in
razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
|
– odloke,
|
|
|
– pravilnike,
|
|
|
– navodila,
|
|
|
– sklepe.
|
|
|
Občinski svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
|
Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
67. člen |
|
|
Proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v
zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v
sprejem župan. |
|
|
Komisije in odbori
sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega
odstavka. |
|
|
68. člen |
|
|
Akte, ki jih
sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov
sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
|
2. Postopek
za sprejem odloka |
|
|
69.
člen |
|
|
Predlog odloka
mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
|
|
|
Uvod obsega
razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter
oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
|
|
Če je predlagatelj
odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s
predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
|
Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta. |
|
|
Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
|
Občinski svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
70. člen |
|
|
V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
|
|
|
Po končani
obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
|
Če občinski svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu
umika odloči občinski svet s sklepom. |
|
|
Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme
predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga
odloka združita. |
|
|
71. člen |
|
|
Pred začetkom
druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga
odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz
prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
|
72. člen |
|
|
V drugi obravnavi
razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka.
Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka,
glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
|
|
Župan lahko
predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na
amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
|
Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri
lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
|
|
|
Župan lahko
predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se
odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
|
Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
73. člen |
|
|
Amandma, člen
odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
|
|
O vsakem amandmaju
se glasuje posebej. |
|
|
74. člen |
|
|
Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
|
Proračun občine
sprejema občinski po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
|
O predlogih drugih
aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če
zakon ne določa drugače. |
|
|
75. člen |
|
|
Občinski svet mora
do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da
postopki niso zaključeni občinski svet v novi sestavi na predlog župana
odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo
postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo
obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne
obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek
za sprejem odlokov |
|
|
76. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo
izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi
obvezne razlage določb splošnih aktov občine. |
|
|
Hitri postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka
odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
|
|
|
Če občinski svet
ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja odloka. |
|
|
Pri hitrem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti
seji. |
|
|
Pri hitrem
postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
|
77. člen |
|
|
Občinski svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
|
|
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
|
|
– prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
|
|
– uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
|
|
|
– spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
|
– prečiščena
besedila aktov. |
|
|
Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega
odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku.
O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predlog |
|
|
V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
|
78. člen |
|
|
Statut, odloki in
drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga
določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni
v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu
se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. |
|
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
|
79. člen |
|
|
Predlog proračuna
občine župan predloži občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna Državnemu zboru. |
|
|
Predlog proračuna
lahko kot delovno gradivo predhodno obravnavajo delovna telesa
občinskega sveta. Predlogi in pripombe se posredujejo županu.
|
|
|
Župan pripravi
predlog proračuna občine za prvo obravnavo in ga pošlje članom
občinskega sveta z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon. |
|
|
Na seji občinskega
sveta župan predstavi predlog proračuna občine. |
|
|
Predstavitev ni
časovno omejena. Župan lahko določi, da posamezne dele proračuna
predstavijo zaposleni v občinski upravi. |
|
|
80. člen |
|
|
Na seji občinskega
sveta se opravi splošna razprava o predlogu proračuna in sprejme sklep,
da se da predlog proračuna v javno razpravo ter določi rok, do katerega
lahko vsi zainteresirani vpogledajo v predlog proračuna in občinski
upravi posredujejo svoje pripombe. |
|
|
Predlog proračuna
je v javni razpravi 15 dni na sedežu občine. |
|
|
Sklep o tem, da je
predlog proračuna v javni razpravi, se objavi na krajevno običajen
način. |
|
|
81. člen |
|
|
Če občinski svet
ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v javno razpravo, mora
župan v roku 7 dni predložiti občinskemu svetu nov predlog proračuna in
sklicati sejo občinskega sveta. Na tej seji se ponovno opravi splošna
razprava brez predstavitve župana. Župan uvodoma pojasni, v čem so
bistvene spremembe novega predloga glede na prvotno predlagani predlog.
|
|
|
Če tudi po tej
obravnavi občinski svet ne sprejme sklepa, da se da predlog proračuna v
javno obravnavo, župan posreduje skupaj s stališči, ki jih je sprejel
občinski svet, predlog proračuna v javno razpravo. |
|
|
82. člen |
|
|
V času javne
razprave lahko predlog proračuna obravnava zainteresirana javnost ter po
potrebi ponovno delovna telesa občinskega sveta. Pripombe in predloge se
posredujejo županu. |
|
|
83. člen |
|
|
Najkasneje v
petnajstih dneh po poteku roka za javno razpravo pripravi župan predlog
proračuna občine za drugo obravnavo ter ga z gradivom posreduje vsem
članom občinskega sveta skupaj z vabilom za sejo, na kateri bo občinski
svet obravnaval predlog proračuna. |
|
|
Člani občinskega
sveta lahko vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred
sejo občinskega sveta. |
|
|
84. člen |
|
|
V uvodni
obrazložitvi predloga proračuna za drugo obravnavo župan pojasni, katere
pripombe iz javne razprave je sprejel, pojasni, katere je vključil v
predlog proračuna za drugo obravnavo in katerih ni upošteval ter
utemeljitve, zakaj jih ni. |
|
|
Nadalje župan
pojasni, katere amandmaje je sprejel in katere je možno upoštevati.
|
|
|
Župan lahko na
seji vloži svoje amandmaje. |
|
|
Po obrazložitvi
župana lahko predlagatelji umaknejo svoj amandma. |
|
|
Če predlagatelj
amandmaja ne umakne, se izvede razprava po amandmajih. |
|
|
Vsak amandma mora
upoštevati načelo proračunskega ravnovesja. Predlagatelj amandmaja mora
navesti določno, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in
za kaj se namenijo. Če predlagatelj ne pojasni, kako se bo zagotovilo
proračunsko ravnovesje, župan amandma umakne iz razprave in odločanja.
|
|
|
Najprej se glasuje
o amandmajih, ki jih je vložil župan, nato pa o amandmajih, ki so jih
vložili drugi predlagatelji, po vrstnem redu vložitve. |
|
|
85. člen |
|
|
Po glasovanju o
amandmajih župan ugotovi, kateri amandmaji so bili sprejeti in vključeni
v proračun občine. Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi,
ali je proračun medsebojno usklajen glede prihodkov in odhodkov.
|
|
|
Če je proračun
usklajen, občinski svet glasuje o proračunu kot o celoti. |
|
|
Če župan ugotovi,
da sprejeti amandmaji posegajo v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti
v skladu z ustavo in zakonom, v sredstva, ki jih občina mora zagotoviti
po sklenjenih pogodbah, ali sodnih in drugih odločbah ali bi sprejeti
amandmaji imeli škodljive posledice za izvajanje določenih dejavnosti,
lahko prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo
situacijo in določi rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. Ko
je predlog uskladitve pripravljen, ga župan obrazloži. |
|
|
Če predloga
obrazložitve ni mogoče pripraviti na isti seji, župan določi rok, ko se
bo seja nadaljevala. Občinski svet najprej glasuje o predlogu uskladitve
in če je predlog sprejet, glasuje še o proračunu v celoti. |
|
|
Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun ni sprejet. |
|
|
86. člen |
|
|
Če proračun ni
sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov
predlog proračuna. |
|
|
Nov predlog
proračuna obravnava občinski svet in o njem odloča po določbah
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki lahko traja največ tri mesece. Če tudi v tem
roku ni sprejet proračun občine se začasno financiranje lahko podaljša
na predlog župana s sklepom občinskega sveta. |
|
|
Sklep o začasnem
financiranju obravnava občinski svet po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za hitri postopek. |
|
|
Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna
občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
sprejem odloka. |
|
|
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
|
|
87. člen |
|
|
Prostorske akte,
za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v
skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga
odloka. |
|
|
Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
|
|
Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
|
7. Postopek za
sprejem obvezne razlage |
|
|
88. člen |
|
|
Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb
občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno
razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva
mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana
in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena,
pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v
postopek. |
|
|
Občinski svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
|
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
|
89. člen |
|
|
Če bi bil kakšen
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu
predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega
prečiščenega besedila. |
|
|
Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka določi občinski svet po skrajšanem
postopku za sprejem odloka. |
|
|
90. člen |
|
|
Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna
komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
|
|
|
Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi občinski svet.
|
|
|
O uradnem
prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave. |
|
|
Uradno prečiščeno
besedilo se objavi. |
|
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
91. člen |
|
|
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski
svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
|
Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
92. člen |
|
|
Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva črka določi
z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov.
|
|
|
Če se javno
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko
glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata,
za katerega glasuje. |
|
|
Če svet odloči, da
se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki
veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
|
Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
Če se tajno
glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za
največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
93. člen |
|
|
Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
|
94. člen |
|
|
Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o
kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
|
Če kandidat ne
dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben
kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles sveta |
|
|
95. člen |
|
|
Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
|
Če kandidatna
lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, lahko
komisija predlaga nove kandidate, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način
iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega
telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta tako, da se izvede
nov kandidacijski postopek samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
Predloge za
predsednike delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja, katere imenuje občinski svet potem, ko so
imenovani vsi člani delovnih teles. V primeru, da predsednik ne dobi
potrebne večine, se na isti seji opravi ponovno glasovanje na podlagi
novega predloga, ki ga pripravi komisija. Če tudi po ponovnem glasovanju
ni imenovan predsednik, komisija pripravi nov predlog do naslednje seje
občinskega sveta na podlagi novega kandidacijskega postopka. |
|
|
2. Postopek za
razrešitev |
|
|
96. člen |
|
|
Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
|
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj 1 članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
|
Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešite. |
|
|
97. člen |
|
|
Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
|
|
Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni
pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev
nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
|
|
|
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo
sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega
odstavka tega člena. |
|
|
98.
člen |
|
|
Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
|
|
O razrešitvi se
izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
3. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine |
|
|
99. člen |
|
|
Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
|
Županu in članom
sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu
mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati občinskemu svetu
novega kandidata. |
|
|
Občinski svet s
sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Sklep o prenehanju
mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji.
|
|
|
Sklep o razrešitvi
imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
|
VII. RAZMERJA
MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
100. člen |
|
|
Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
101. člen |
|
|
Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
|
|
|
V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
|
Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
|
VIII. JAVNOST
DELA |
|
|
102. člen |
|
|
Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik. |
|
|
Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Občinski svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
103. člen |
|
|
Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
|
Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
|
IX. DELO SVETA
V IZREDNEM STANJU |
|
|
104. člen |
|
|
V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut
in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se
lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov
oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov
občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se
sestane. |
|
|
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
105. člen |
|
|
Za sprejem
sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
|
Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
|
106. člen |
|
|
Če pride do dvoma
o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
|
|
|
Izven seje sveta
daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
|
|
Vsak član sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA
DOLOČBA |
|
|
107. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Kozje
(Uradni list RS, št. 93/99, 98/00, 65/05). |
|
|
108. člen |
|
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
Št.
032-0001/2010-30/05 |
|
|
Kozje, dne 11.
marca 2010 |
|
|
Župan |
|
|
Občine Kozje |
|
|
Dušan Andrej
Kocman l.r. |
|