Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18) in 16. člena Statuta Občine Žiri (Uradni list RS, št. 68/17), je Občinski svet  Občine Žiri na 11. redni seji, dne 10.12.2020 sprejel

ODLOK

O PRORAČUNU OBČINE ŽIRI ZA LETO 2021

1.  Splošna določba

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Žiri za leto 2021 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

2.  Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna

2. člen

(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)

V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.

Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih:

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk - kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Žiri.

Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.

3.  Postopki izvrševanja proračuna

3. člen

(izvrševanje proračuna)

V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta.

Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance, podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka.

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-konta.

Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom.

4. člen

(namenski prihodki in odhodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

1.  turistična taksa (odlok o turistični taksi)

2.  prihodki iz naslova podeljenih koncesij (29. člen ZDL)

3.  prihodki od komunalnih prispevkov (odlok o komunalnem prispevku)

4.  požarna taksa (58. čl. Zakona o varstvu pred požarom)

5.  pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest (49. čl. Zakona o gozdovih)

6.  prejeta sredstva iz državnega proračuna, sredstva EU in druga namenska sredstva za sofinanciranje investicij oz. projektov.

5. člen

(uporaba namenskih sredstev za likvidnostno financiranje proračuna)

Namenski prihodki iz predhodnega člena, ki sestavljajo saldo sredstev na računih dne 31.12. preteklega leta, se lahko porabijo za likvidnostno financiranje proračuna v tekočem letu pod pogojem, da se zagotovi evidentiranje stanja in porabe po posameznih kategorijah iz predhodnega člena. Evidenca mora zagotavljati tudi porabo na račun likvidnostnega financiranja ter vračila namenskih sredstev. 

6. člen

(prerazporejanje pravic porabe)

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.

O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika (župan).

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu septembru in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za tekoče proračunsko leto in njegovi realizaciji.

7. člen

(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere, ne sme presegati 50 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega:

1.  v letu 2022 - 30 % navedenih pravic porabe in

2.  v ostalih prihodnjih letih - 20 % navedenih pravic porabe.

Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.

Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.

Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v  finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov.

8. člen

(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)

Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov.

Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov.

Novi projekti se uvrstijo v veljavni načrt razvojnih programov na podlagi odločitve župana do investicijske vrednosti 299.999,99 eurov brez DDV (podatek iz DIIP), nad to vrednostjo pa na podlagi odločitve občinskega sveta.

Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki.

Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20 % izhodiščne vrednosti odloča predstojnik neposrednega uporabnika (župan) in lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20 % izhodiščne vrednosti projektov.

Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna.

9. člen

(proračunski skladi)

Proračunski skladi so:

1.  podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF,

2.  podračun stanovanjskega sklada, ustanovljenega na podlagi odloka o ustanovitvi                         stanovanjskega sklada (Uradni list RS, št. 23/01).

Proračunska rezerva se v letu 2021 oblikuje v višini 50.000,00 eurov.

Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 100.131,08 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.

4.  Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja

10. člen

(odpis dolgov)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2021 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 300,00 eurov na posameznika.

Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška dveh eurov, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.

5.  Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja

11. člen

(obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine)

Za kritje presežka odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežka izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2021 lahko zadolži do višine 107.587,00 eurov.

Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter  javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Žiri, v letu 2021 ne sme preseči skupne višine glavnic 50.000,00 eurov.

Občina lahko izdaja poroštva osebam iz prejšnjega odstavka pod pogojem, da pridobi soglasje župana.

12. člen

(obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna,in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje)

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2021 zadolžijo do skupne višine 50.000,00 eurov.

Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2021 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 50.000,00 eurov.

13. člen

(obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna)

Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2021 ne bo zadolževala.

6.  Prehodne in končne določbe

14. člen

(začasno financiranje v letu 2022)

V obdobju začasnega financiranja Občine Žiri v letu 2022, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

15. člen

(uveljavitev odloka)

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu.

Številka: 410-0022/2020-24

Datum: 11.12.2020