Občinski svet Občine
Škofja Loka je na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15
– ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), 273. člena
Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena
Statuta Občine Škofja Loka
(Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/2016 - uradno prečiščeno
besedilo, 35/2016 in 26/2017) na svoji 31. redni seji dne 20. septembra
2018 sprejel: |
|
ODLOK |
O
SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE
ŠKOFJA LOKA (SPREMEMBA 01) |
|
1. Uvodne določbe |
|
1. člen |
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) |
S tem odlokom se spremeni in dopolni izvedbeni del
Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Škofja Loka (Uradni list
RS, št. 2/14, 3/14, 46/15). |
|
2. člen |
(vsebina in oblika sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega
načrta) |
(1) Besedilo tega odloka obsega
naslednja poglavja: |
1. Uvodne določbe. |
2. Besedilo členov, ki se spreminjajo. |
3. Prehodne in končne določbe. |
(2) Grafični prikazi sprememb,
določenih s tem odlokom: |
|
1 |
Pregledna
karta občine z razdelitvijo na liste |
M 1 :
50.000 |
2 |
Pregledna
karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture |
M 1 :
25.000 |
3 |
Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev – karte
14, 15, 22, 23, 24, 25, 27, 28 in 30. |
M 1 :
5.000 |
4 |
Prikaz
območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske
infrastrukture – karte 14, 15, 22, 23, 24, 25, 27, 28 in 30. |
M 1 :
5.000 |
|
3. člen |
(obvezne priloge sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta) |
Obvezne priloge vsebujejo: |
1. izvleček iz Strategije prostorskega
razvoja Slovenije, |
2. prikaz stanja prostora, |
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo
rešitve v OPN, |
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja
prostora, |
5. obrazložitev OPN, |
6. povzetek za javnost. |
|
2. Besedilo členov, ki se spreminjajo |
|
4. člen |
V besedilu Odloka o občinskem prostorskem načrtu se
spremeni 4. člen tako, da se glasi: |
|
»4.
člen |
(pomen
izrazov) |
(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem
odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Avtohton: prvoten, domač, nastal na kraju,
kjer se pojavlja (avtohtona vegetacija). |
2. Bruto etažna površina (v nadaljevanju BEP)
objekta je vsota bruto tlorisnih površin vseh etaž, izračunanih po
sistemu SIST ISO 9836. |
3. Dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost,
ki je opredeljena v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za
opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
4. Dopolnilna gradnja je novogradnja objekta
v strnjeno zidanem območju naselja na stavbnem zemljišču, kjer je mogoče
zgraditi le posamičen objekt. |
5. Dvojček je prostostoječa stanovanjska
stavba z enotnim gradbenim dovoljenjem. Sestavljata ga dve enaki
stanovanjski enoti s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi
(loči ju skupni požarni zid) in imata ločeni gradbeni parceli in ločena
vhoda. |
6. Enostanovanjska stavba je prosto stoječ
objekt z enim oz. največ dvema stanovanjema in skupnimi
infrastrukturnimi priključki. |
7. Enostaven objekt je konstrukcijsko
nezahteven objekt, ki ne potrebuje posebnega statičnega in
gradbenotehničnega preverjanja, ki ni namenjen prebivanju in ni objekt z
vplivi na okolje. |
8. Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki
ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m, pri čemer
posamezna etaža pri stanovanjskih stavbah ne sme presegati višine 3m. |
9. Etažnost je določena s številom etaž nad
terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), nadstropje (1 –
eno nadstropje, 2 – dve nadstropji, …), mansarda (M). |
10. Faktor izrabe gradbene parcele (v
nadaljevanju FI) je razmerje med bruto etažno površino objekta nad
terenom in celotno površino gradbene parcele. Pri izračunu bruto etažnih
površin objekta se ne upošteva podstrešja, površin balkonov in odprtih
teras. |
11. Faktor odprtih zelenih površin (v
nadaljevanju FOZP) je razmerje med površino zelenih in tlakovanih
odprtih površin, ki so namenjene zunanjemu bivanju in služijo skupni
rabi prebivalcev objekta, zagotavljajo kvaliteto bivanja ter ne služijo
kot prometne površine in površine za uporabo in delovanje objekta (npr.
dostopi, dovozi, parkirišča, ozelenjena parkirišča in prostori za
zbiralnice ločenih frakcij) ter celotno površino gradbene parcele. |
12. Faktor zazidanosti gradbene parcele (v
nadaljevanju FZ) je razmerje med zazidano površino vseh stavb in celotno
površino gradbene parcele objekta, pri čemer zazidano površino določa
navpična projekcija zunanjih dimenzij stavbe na zemljišče. |
13. Gospodarska javna infrastruktura (v
nadaljevanju GJI) so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju
gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter tista gospodarska
infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne
skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v skupni rabi.
Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena. |
14. Gostinski vrt je posebej urejeno zemljišče
kot del gostinskega obrata. |
15. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno
iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji,
oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene
površine, ki služijo takšnemu objektu, oziroma je predvidena ureditev
površin, ki bodo služile takšnemu objektu. |
16. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del
ter obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev
objekta. |
17. Gradnja novega objekta je izvedba del, s
katerimi se zgradi nov objekt, oziroma se objekt prizida, in zaradi
katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. |
18. Klasična frčada je podaljšek fasadnega zidu
v površino strehe, ostali obodni zidovi so pravokotni na fasadni zid.
Streha frčade ima sleme pravokotno na fasadni zid, krita je z dvokapnico
enakega naklona in z enako kritino kot osnovna streha. |
19. Klet (v nadaljevanju K) je del stavbe,
katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. |
20. Kmetija je oblika kmetijskega gospodarstva,
na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo.
|
21. Komunalna oprema so objekti, vodi in
naprave, ki so sestavni deli okoljske infrastrukture (omrežje za oskrbo
s pitno vodo, omrežje za odvajanje in čiščenje odpadne vode, omrežje za
ravnanje z odpadki), energetske infrastrukture (omrežje za daljinsko
oskrbo s toploto, omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, omrežje za
oskrbo z nafto in naftnimi derivati, omrežje za oskrbo z električno
energijo, omrežje javne razsvetljave), komunikacijske infrastrukture
(omrežje elektronskih komunikacij) in prometne infrastrukture (cestno
omrežje, omrežje kolesarskih poti, omrežje pešpoti, železniško omrežje,
omrežje zračnih poti, omrežje vodnih poti). |
22. Kota pritličja je kota gotovega tlaka
pritličja. |
23. Mansarda (v nadaljevanju M) je prostor pod
poševno streho, z višino kolenčnega zidu od 0,4 m do največ 1,60 m. Če
je kolenčni zid višji, se mansarda šteje za nadstropje. |
24. Mestotvorne dejavnosti, funkcije: poslovne
in storitvene dejavnosti, trgovina in vse družbene dejavnosti
(zdravstvo, šolstvo, kultura, športne dejavnosti ipd.). |
25. Nadomestna gradnja je novogradnja, ko se na
stavbišču poprej odstranjenega objekta zgradi nov objekt enakih
višinskih in tlorisnih gabaritov. |
26. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja
oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo
oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. |
27. Nestanovanjska stavba je objekt, v katerem
ni stanovanjskih površin. |
28. Nezahteven objekt je konstrukcijsko manj
zahteven objekt. |
29. Objekt je s tlemi povezana stavba ali
gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih
materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
30. Odprte zelene površine so zelenice,
drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča v stanovanjskih soseskah in
druge zelene ureditve za potrebe prebivalcev. |
31. Odstranitev objekta je izvedba del, s
katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se na zemljišču
vzpostavi prejšnje stanje. |
32. Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in
naprave za oskrbo z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za
ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. |
33. Oskrbovana stanovanja so stanovanja za
starejše, v katerih lahko stanovalci dobijo pomoč 24 ur na dan, pod
pogojem, da so arhitektonsko prilagojena kot stanovanja za starejše
ljudi z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi
obliki strnjene gradnje. |
34. Otroško igrišče je prostor za potrebe
otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno
vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam,
lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali
drugega območja. |
35. Podstrešje je del stavbe, katerega prostori
se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno streho s
kolenčnim zidom do 0,40 m. V kolikor ni posebej prepovedano, je gradnja
podstrešja dovoljena. |
36. Praviloma pomeni, da je treba upoštevati
določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno,
je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v
postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor. |
37. Prenova objekta obsega vzdrževalna dela in
rekonstrukcijo objekta z namenom vzpostavitve želenega stanja. |
38. Pritličje (v nadaljevanju P) je del stavbe,
katerega prostori se nahajajo neposredno nad raščenim terenom ali največ
1,40 m nad njim. |
39. Prizidava (dozidava oziroma nadzidava)
objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu
objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 30 % obstoječe BEP
objekta. Prizidava, večja od 30 % obstoječe BEP, pomeni novogradnjo
objekta. Vsaka prizidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni
objekt, pomeni novogradnjo objekta. Prizidek je treba priključiti na
komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h
kateremu se doziduje oziroma nadziduje. |
40. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
(v nadaljevanju PGD) je določen z veljavnim zakonom s področja graditve
objektov. |
41. Pultno okno je pokončno pravokotno okno v
strehi med dvema legama, kjer je streha dvignjena za višino okna. Okno
je pokrito enokapno, vendar samo zgoraj in ne ob straneh, umeščeno pa je
najmanj 1m od roba slemena in od spodnjega roba strehe. Naklon strehe
nad pultnim oknom ne sme biti manjši od 20. |
42. Raščen teren so površine, ki ohranjajo
neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in
ponikanja vode. |
43. Ravna streha je streha brez ali z minimalnim
naklonom do največ 7°. |
44. Razpršena gradnja je negativni pojav v
prostoru, katere značilnost je neracionalna izraba prostora in
nezadostna komunalna opremljenost. |
45. Regulacijske linije ločujejo obstoječe in
predvidene odprte ali grajene (javne) površine od površin v zasebni
lasti, in sicer so regulacijske linije: |
·
regulacijske linije drevoredov (v nadaljevanju RL), ki
določajo linije drevoredov, |
·
gradbene linije (v nadaljevanju GL), ki predstavljajo
linijo, na katero morajo biti z enim robom fasade postavljeni objekti,
ki se gradijo na zemljišču ob tej liniji, |
·
gradbene meje (v nadaljevanju GM), ki določajo linije,
katerih novozgrajeni objekt ne sme presegati, lahko pa se jih dotika ali
pa je odmaknjen od njih v notranjost gradbene parcele. |
46. Simetrična dvokapnica je streha osnovnega
objekta s slemenom, vzporednim z daljšo stranico objekta, kjer sta obe
strešini simetrični tako z vidika naklona kot z vidika dolžine kapi. |
47. Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob
strešin in je hkrati najvišja točka objekta. Za 0,50 m ga lahko
presegata dimnik in zaključek instalacijskega bloka. |
48. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je
več kot 50 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju. |
49. Stanovanjska stavba za posebni namen je
stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno
ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in
študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za
terapevtske skupine, zavetišča za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za
skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov,
ki vključujejo bivanje. |
50. Svetla višina prostora je merjena od
gotovega poda do gotovega stropa. |
51. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti
obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi. |
52. Varovalni koridor vodov in naprav komunalne
infrastrukture obsega prostor, v katerem je dopustna gradnja objektov
pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa
oziroma upravljavca v skladu s predpisi. |
53. Varovalni pas prometne in komunalne
infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so
gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma
upravljavca. |
54. Večstanovanjska stavba je stanovanjski
objekt s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok,
stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). |
55. Višina stavbe, ki je določena s tem odlokom,
se meri od najnižje kote terena do najvišje točke na slemenu oziroma na
strehi objekta. |
56. Višinski poudarek je oznaka za objekt, ki
zaradi svoje višine izrazito izstopa iz okolice. Zaradi svoje vidnosti
višinski poudarek oblikuje silhueto mesta. Višinski poudarki se
praviloma umestijo na območje mestnih vpadnic, na križišča pomembnejših
mestnih cest, v mestna središča in na posamezna večja zaključena mestna
območja. |
57. Vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče,
na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna, zaradi česar se
oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki
določajo vodni in obvodni ekosistem. |
58. Vrstna hiša je niz stanovanjskih stavb z
enim stanovanjem, ki se medsebojno stikajo z dvema fasadama in so
zgrajene v nizu najmanj treh enot zaporedno. |
59. Vzdrževanje zelenih površin je urejanje,
omejeno na ohranjanje značilnosti posamezne zelene površine; v okviru
vzdrževanja je možna nadomestitev urbane opreme in rastlin. |
60. Začasni objekt je lahko:
|
·
odprti sezonski gostinski vrt (kot posebej urejeno
zemljišče kot del gostinskega obrata), |
·
kiosk oz. tipski zabojnik, |
·
pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali v montažnem
šotoru (do 500,00 m² z višino najvišje točke 6,00 m), |
·
oder z nadstreškom (sestavljen iz montažnih elementov),
|
·
cirkus (če so šotor in drugi objekti montažni),
|
·
začasna tribuna za gledalce na prostem
|
·
oziroma proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki
ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti. |
Začasni objekt je treba odstraniti po poteku časa,
za katerega je bil zgrajen, najpozneje pa v šestih mesecih od začetka
gradnje. Po odstranitvi je treba na zemljišču, na katerem je bil
zgrajen, vzpostaviti prvotno stanje. |
61. Zakonito zgrajeni objekt je objekt, za
gradnjo katerega je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje. |
62. Zbiralnica ločenih frakcij je posebej urejen
in opremljen pokrit ali nepokrit prostor za ločeno zbiranje in začasno
hranjenje posameznih frakcij (praviloma stekla, papirja in embalaže), ki
jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja in odvoza
odpadkov. |
63. Zbirni center je posebej urejen in opremljen
delno pokrit prostor za ločeno zbiranje vseh vrst frakcij, ki jih
povzročitelji iz gospodinjstev lahko prepuščajo izvajalcu frakcij, ki
jih le-ta sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje posameznih
frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali njihove
prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje. Zbirni
center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij iz
gospodinjstev, kjer se le-te tudi začasno skladiščijo. |
64. Zelena streha je streha, ki jo pokriva
zemljina z vegetacijskim slojem. |
(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku,
katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga
na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega
načrtovanja, graditve objektov in državne statistike.« |
|
5. člen |
Spremeni se 3. poglavje tako, da se glasi: |
»3. IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA
NAČRTA OBČINE ŠKOFJA LOKA |
|
41.
člen |
(splošne določbe) |
(1) Izvedbeni del OPN Občine Škofja
Loka določa: |
·
enote urejanja prostora, |
·
območja namenske rabe prostora, |
·
prostorske izvedbene pogoje, |
·
območja, za katera se pripravi občinski podrobni
prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) in |
·
usmeritve za izdelavo OPPN. |
(2) Ta odlok je treba upoštevati pri
izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem
umeščanju in gradnji nezahtevnih ter enostavnih objektov, pri spremembi
namembnosti objektov in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi. |
(3) Poleg določb tega odloka je treba
pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe
prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati
tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v
prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh
pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku. |
|
42.
člen |
(stopnja natančnosti mej) |
(1) Meje enot urejanja prostora so
določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto
načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1 :
5.000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je
za določitev meje uporabljen topografski podatek. |
(2) Položajna natančnost mej enot
urejanja prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v
kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote
urejanja prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost
meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med položajno
natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnih
katastrskih načrtov na območju obravnavane meje. |
(3) Drugi grafični prikazi iz 2. člena
tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v
prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se
lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
|
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene
ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov meje, prikazane
v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma treba
v postopku določitve parcele objekta izvesti postopek parcelacije, s
katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem
prostorskim aktom in stanjem v prostoru. |
(5) V primerih, ko je za določitev meje
med območji namenske rabe prostora uporabljen topografski podatek, je
dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega katastra v odnosu na
uporabljene topografske podatke. Interpretacija se lahko poda v obliki
izvedenskega mnenja pooblaščenega inženirja geodeta. |
|
3.1. ENOTE UREJANJA PROSTORA |
|
43.
člen |
(splošna določila o enotah urejanja prostora) |
(1) OPN občine Škofja Loka določa
prostorske izvedbene pogoje za gradnjo objektov in namensko rabo
prostora po enotah urejanja prostora. |
(2) Enote urejanja prostora (v
nadaljevanju EUP) obsegajo naselje, del naselja ali del odprtega
prostora in obsegajo celotno območje občine. |
(3) Na posameznih območjih naselij se
EUP delijo na podenote, ki izhajajo iz različne podrobnejše namenske
rabe, tipologije obstoječe in predvidene gradnje ali drugih značilnosti. |
(4) Na karti se pojavi naslednji zapis
oznak: |
·
ŠK-01/01, |
·
SSs, |
·
ŠK je oznaka naselja, znotraj katerega je opredeljena EUP, |
·
01 je oznaka zaporedne številke EUP znotraj naselja,
|
·
/01 je zaporedna številka podenote znotraj enote urejanja
prostora, |
·
SSs je oznaka podrobnejše namenske rabe. |
(5) Na območju odprtega prostora so
določene enote urejanja prostora posameznih krajin z območji podrobnejše
namenske rabe. |
(6) Enota urejanja prostora na območju
odprtega prostora se označi z enolično oznako KE in njeno zaporedno
številko. |
(7) Način označevanja območja odprtega
prostora: |
·
EUP: KE-01, |
·
KE je oznaka krajinske enote, |
·
01 je oznaka zaporedne številke KE. |
(8) Znotraj enot urejanja odprtega
prostora se pojavljajo oznake A 001, A(CDc) 001, A(CDi) 001, A(SKk) 001
in A (BT) 001. |
·
A, A(CDc), A(CDi), A(SKk) in A(BT) so oznake enot
razpršene poselitve, |
·
001 je zaporedna številka enote razpršene poselitve. |
(9) OPPN je oznaka načina urejanja.
Glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja
prostora, so možne tudi oznake LN, ZN, UN, OLN. |
(10) Oznaka OPN se ne izpisuje. |
|
3.2 OBMOČJA NAMENSKE RABE PROSTORA |
|
44.
člen |
(območja namenske rabe prostora) |
Za celotno območje občine so po posameznih enotah
urejanja prostora določena oziroma prikazana območja namenske rabe
prostora, ki jih določa naslednja preglednica: |
|
|
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE |
OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE
|
I.
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
S –
OBMOČJA STANOVANJ |
|
|
SS –
stanovanjske površine |
SSs –
čiste stanovanjske površine – enostanovanjska strnjena gradnja |
SSa –
stanovanjske površine z dejavnostmi –enostanovanjska gradnja |
SSv –
stanovanjske površine – večstanovanjska gradnja |
|
SB –
stanovanjske površine za posebne namene |
/ |
|
SK –
površine podeželskega naselja |
SK –
površine kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in stanovanja |
SKj –
območja historičnega jedra naselja |
SKk –
površine izključno za kmetije in nestanovanjske kmetijske
objekte |
|
SP –
površine počitniških hiš |
/ |
|
C –
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
|
|
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti |
/ |
|
CD –
druga območja centralnih dejavnosti |
CDi –
območja centralnih dejavnosti za izobraževanje |
CDc –
območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih obredov |
CDz –
območja centralnih dejavnosti za potrebe zdravstva |
|
I –
OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
|
|
IP –
površine za industrijo |
/ |
|
IG –
območja gospodarskih con |
/ |
|
IK –
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
/ |
|
B –
POSEBNA OBMOČJA |
|
|
BT –
površine za turizem |
/ |
|
BD –
površine drugih območij, namenjene zlasti nakupovalnim centrom |
/ |
|
Z –
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
|
|
ZS –
površine za rekreacijo in šport |
/ |
|
ZP –
parki |
/ |
|
ZD –
druge urejene zelene površine |
/ |
|
ZK –
pokopališča |
/ |
|
ZV –
površine za vrtičkarstvo |
/ |
|
P –
OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
PC –
površine cest |
/ |
|
PŽ –
površine železnic |
/ |
|
PO –
ostale prometne površine |
/ |
|
E –
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
/ |
|
O –
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
/ |
|
A –
POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
A –
površine razpršene poselitve |
|
|
A
(SKk) – površine razpršene poselitve izključno za kmetije |
|
|
A
(BT) – površine razpršene poselitve za turizem |
|
|
A
(CDc) – površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti za
opravljanje verskih obredov |
|
|
A
(CDi) – površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti za
izobraževanje |
|
RAZPRŠENA GRADNJA |
zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč
(informacija o dejanskem stanju) |
II.
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
K1 –
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
/ |
|
K2 –
DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
/ |
III.
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČA |
|
|
|
G –
GOZDNA ZEMLJIŠČA |
/ |
IV.
OBMOČJA VODA |
|
|
|
VC –
CELINSKE VODE |
/ |
V.
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ |
|
|
|
L –
OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
|
|
|
LN –
površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
|
f –
OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE IZVEN NASELIJ |
/ |
|
|
3.3. PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
|
45.
člen |
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
Za vsako EUP veljajo naslednji prostorski izvedbeni
pogoji: |
·
Skupni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh
EUP in podenotah EUP. |
·
Posebni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali
spreminjajo skupne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah
podrobnejše namenske rabe. |
·
Za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora so lahko
poleg skupnih in posebnih prostorskih izvedbenih pogojev določeni
podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo
skupne in posebne prostorske izvedbene pogoje. |
·
Za enote ali podenote urejanja prostora, za katere je
predvidena izdelava OPPN, veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji,
določeni za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora, in
dejavnost, določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. |
|
3.3.1. SKUPNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
|
|
46.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o dopustni izrabi prostora) |
(1) Dopustna izraba prostora je
določena z usmeritvami glede dovoljenih gostot pozidave, števila
stanovanj na hektar in z normativi in standardi za posamezno dejavnost.
|
(2) Dopustna izraba prostora je
določena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po posameznih
vrstah namenske rabe in s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji za
posamezne enote ali podenote urejanja prostora. |
(3) Odstopanje od faktorjev FZ, FI in
FZOP je dovoljeno, če gre za rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo
legalno zgrajenih objektov. |
|
47.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v
prostor) |
(1) Namembnost objektov je določena
skladno s podrobno namensko rabo po posameznih območjih podrobne
namenske rabe s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji. Za posamezno
podrobnejšo namensko rabo v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih so
določene dopustne dejavnosti in določen dopusten preplet dopustnih
dejavnosti. |
(2) Spremembe namembnosti objektov v
posamezni enoti urejanja prostora so dopustne v skladu s podrobnejšo
namensko rabo in namembnostjo objektov, ki je določena za enoto urejanja
prostora. |
(3) V posebnih prostorskih izvedbenih
pogojih so za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe določene: |
·
vrste objektov glede na dopustno dejavnost skladno s
predpisom, ki določa klasifikacijo vrst objektov, |
·
vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namen
skladno s predpisi, ki določajo vrste objektov glede na zahtevnost, |
·
vrste gradenj, kot so opredeljene s predpisi o graditvi
objektov, |
·
drugi posegi in ureditve, s katerimi se spreminja prostor. |
|
48.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o dopustnih dejavnostih) |
Prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih
dejavnosti so opredeljeni v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih po
posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe. |
|
49.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih objektov glede na namen) |
(1) Vrsta dopustnih objektov glede na
namen je določena v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih za posamezno
podrobnejšo namensko rabo. |
(2) Dopustne so gradnje nezahtevnih in
enostavnih objektov po predpisih o vrstah objektov glede na zahtevnost,
ki so za posamezno podrobnejšo namensko rabo določeni v Prilogi 1
(Preglednica z dovoljenimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po
posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe), če izpolnjujejo skupne,
posebne in podrobne prostorske izvedbene pogoje za gradnjo nezahtevnih
in enostavnih objektov. |
(3) V kolikor ta odlok ne določa
drugače, so na celotnem območju občine dopustni tudi naslednji objekti
in drugi posegi v prostor: |
·
gradbeno inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi
in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov
državnega pomena uvrščeni v skupini 22: |
·
daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska
omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi
objekti in priključki nanje in |
·
lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski)
elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s
pripadajočimi objekti in priključki nanje; |
·
gradnja cest, če so te predvidene v karti »Prikaz območij
enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«, |
·
rekonstrukcije občinskih in državnih cest. Dopustni so
tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr.
nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni
cestni objekti, urbana oprema) ter objektov gospodarske javne
infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti
zaradi rekonstrukcije ceste, |
·
dostopi do objektov, skladni s prostorskim aktom, če gre
za objekt |
·
ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, |
·
razpršene gradnje, |
·
ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene
poselitve, |
·
začasne ureditve za potrebe obrambe, in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
vodni objekti, |
·
gradnja mostov, podhodov in predorov, |
·
raziskave podzemnih voda, raziskovanje mineralnih surovin
in geotermičnega energetskega vira, |
·
– revitalizacija kulturne dediščine, ki se ne uporablja
v druge namene. |
(4) Za vsa ostala dela, ki niso
gradnja, ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo drug
poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, melioracije, krčitve gozda,
poljske poti, velja, da morajo biti posegi načrtovani sonaravno in
skladno z veljavnimi predpisi. Na območjih, ki so pod varstvenimi
režimi, je za posege treba pridobiti soglasje pristojnega organa. |
(5) V kolikor ta ali katerikoli drug
predpis ne določa drugače, je na vseh območjih stavbnih zemljišč
dopustna gradnja gradbeno inženirskih objektov prometne infrastrukture,
razen parkirišč za tovorna vozila, pri čemer je potrebno za gradnjo
parkirišč za osebna vozila pridobiti soglasje občinske strokovne službe
s področja urejanja prostora. |
|
50.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o vrstah dopustnih gradenj in drugih posegih
v prostor) |
(1) Gradnja novih objektov se dovoli na
tistih delih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji, podanimi za
posamezno vrsto podrobne namenske rabe in enoto urejanja prostora. |
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne
določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste
gradenj: |
·
gradnja novega objekta, |
·
prizidava k obstoječemu objektu, |
·
nadomestna gradnja, |
·
rekonstrukcija objekta, |
·
vzdrževanje objekta, |
·
odstranitev objekta, |
·
urejanje javnih in drugih zelenih površin. |
(3) Prostorski izvedbeni pogoji glede
vrste dopustnih gradenj so podrobneje opredeljeni v posebnih prostorskih
izvedbenih pogojih za posamezno vrsto podrobnejše namenske rabe. |
(4) Prizidava, rekonstrukcija,
nadomestna gradnja in vzdrževanje objekta so dopustni samo na zakonito
zgrajenih objektih. |
(5) Odstranitve objektov so dovoljene
na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je to skladno s pogoji,
podanimi za posamezno vrsto podrobne namenske rabe. Odstranitve na
območjih, ki so opredeljena kot jedra ali so varovana kot območja
varovanja kulturne dediščine, niso dovoljene. Odstranitve in nadomestne
gradnje na območjih, varovanih kot območja kulturne dediščine, so
dovoljene, če je za to pridobljeno soglasje pristojnega organa za
varovanje kulturne dediščine. |
(6) Na zakonito zgrajenih objektih, ki
po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora, so
pred spremembo namembnosti dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev
objektov. |
(7) Na obstoječih objektih razpršene
gradnje, ki so zgrajeni na podlagi dovoljenj s področja graditve
objektov ali so zgrajeni pred letom 1967, ki so v grafičnem delu OPN
prikazani kot razpršena gradnja (le kot stavbišče objekta skladno z
evidenco stanja v prostoru), so dopustna vzdrževalna dela,
rekonstrukcije ter prizidave za izboljšanje standarda, in sicer na
zemljišču, ki je v izdanih dovoljenih s področja graditve opredeljeno
kot gradbena parcela. Za izvedbo dopustnih gradenj se smiselno
uporabljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji glede na namen objekta
določen z upravnim dovoljenjem oziroma glede na namen, ki mu je določen
v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah obstoječih objektov razpršene
gradnje je dovoljena gradnja tistih nezahtevnih in enostavnih objektov,
ki so dopustni na površini podrobnejše namenske rabe z enakim namenom,
kot je ugotovljen namen obstoječih objektov na gradbeni parceli
razpršene gradnje. |
(8) Rekonstrukcija obstoječih objektov
se dovoli na tistih območjih stavbnih zemljišč, kjer je namen
obstoječega objekta skladen s pogoji, podanimi za posamezno vrsto
podrobne namenske rabe, in podrobnimi izvedbenimi pogoji za podenoto ali
enoto urejanja prostora. |
(9) Rekonstruiranje ter nadomestna
gradnja objektov, za katere veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine,
se načrtuje in izvaja pod pogoji in s soglasjem pristojnega organa za
varstvo kulturne dediščine. |
(10) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh
objektih, zgrajenih na podlagi ustreznih dovoljenj s področja predpisov
o graditvi objektov. Za objekte, ki so nedovoljena gradnja, pa so redna
vzdrževalna dela dovoljena z namenom preprečitve nevarnosti za ljudi in
okolje. |
(11) Objekte je treba vzdrževati v takem
stanju, da ne bodo nastale takšne pomanjkljivosti, da bi ti objekti
zaradi izrabljenosti, zastarelosti, vremenskih vplivov ali učinkovanja
tretjih dejavnikov zelo slabo vplivali na zunanjo podobo naselja in
krajine. |
(12) Pri izvajanju vzdrževalnih del je
treba upoštevati naslednja določila: |
·
Namestitev sončnega zbiralnika ali sončnih celic
(fotovoltaika) je dopustna na strehah (v ravnini strehe) in na fasadah
objektov, pri čemer višina elementov fotovoltaike ne preseže dopustne
višine objekta; v EUP s podrobno rabo IP ali IG način postavitve
elementov fotovoltaike ni omejen. |
·
Klimatske naprave, toplotne črpalke in podobne naprave
morajo biti praviloma izvedene brez zunanje enote ali tako, da zunanja
enota na ulični fasadi objekta ni vidna. Njihova namestitev je dopustna
v objektu, sicer pa na balkonih stavb in na dvoriščni fasadi. Navedene
naprave ne smejo imeti motečih vplivov (hrup, vroči zrak, odtok vode) na
okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje. |
·
Požarna varnost objektov se ne sme zmanjšati. |
·
Na objektih, ki so namenjeni bivanju večjega števila ljudi
ali v katerih je hkrati več kot 100 ljudi, je treba izvesti dela za
ustrezno protipotresno sanacijo objekta. |
·
Namestitev vetrnic za proizvodnjo električne energije ni
dopustna. |
·
Na spomenikih in v njihovih območjih izvedba fotovoltaike
ni dovoljena; na drugih objektih in območjih varovanja kulturne
dediščine pa le po predhodnih preveritvah o možnosti njihove umestitve. |
(13) Gradnje, rekonstrukcije in spremembe
namembnosti obstoječih stavb so dovoljene v skladu s posebnimi določbami
za posamezno podrobnejšo namensko rabo območja, če so izpolnjene zahteve
osvetlitve in osončenja objektov, če velikost zemljišča ustreza
normativnim pogojem za novo dejavnost, če so zagotovljena parkirna mesta
in če gradnja nima negativnih vplivov na okolje. |
(14) Pri nadomestni gradnji se povzemajo
tlorisni in višinski gabariti, ostale značilnosti objekta (razmerja
odprtin, barve, uporaba materialov) pa pri kvalitetnih objektih na
območjih, opredeljenih kot jedra. |
|
51.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov) |
(1) Pri umeščanju objektov v prostor se
upoštevajo regulacijske linije, ki določajo urbanistične razmejitve ali
razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. |
(2) Regulacijske linije so: gradbena
meja, gradbena linija in regulacijska linija drevoreda. Kjer
regulacijske linije niso določene v grafičnem delu OPN, se te povzamejo
iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju naselja, dela naselja
ali ulice. |
(3) Nove stavbe (etaže nad terenom in
pod terenom) morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj
4,00 m, enostavni in nezahtevni objekti pa najmanj 1,50 m, razen če
odlok v nadaljevanju ne določa drugače. Odmik se meri od najbolj
izpostavljenih delov stavbe (balkoni, terase, napušči, nadstreški itd.).
|
(4) Objekti gospodarske javne
infrastrukture se lahko gradijo do meje sosednjih zemljiških parcel. |
(5) Na območjih namenske rabe: IG, IP,
IK, BD morajo biti nove stavbe vključno z napušči in nadstreški od meja
sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 5,00 m, enostavni in nezahtevni
objekti pa najmanj 1,50 m, razen če odlok v nadaljevanju ne določa
drugače. |
(6) Kadar gre za gradnjo objektov v
nizu, vrstnih hiš in dvojčkov, so odmiki od parcelne meje lahko manjši
od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več stranicami postavljeni do
parcelne meje. |
(7) Odmiki od parcelne meje so lahko
manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več stranicami postavljeni
do parcelne meje, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni
gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v naseljih, za katera
veljajo pogoji varstva kulturne dediščine. |
(8) Odmiki od parcelne meje so lahko
manjši od 4,00 m, objekti so lahko z eno ali več stranicami postavljeni
do parcelne meje ob pridobitvi overjenega pisnega soglasja lastnikov
sosednjih parcel, od katerih bo odmik manjši od 4,00 m. |
(9) Za rekonstrukcijo legalno
zgrajenega objekta, ki ohranja enake tlorisne in višinske gabarite, ni
potrebno pridobiti soglasja sosedov, čeprav je njegov odmik od parcelne
meje manjši od 4 m. |
(10) Odmiki od parcelne meje so lahko
manjši od predpisanih v primeru nadomestne gradnje. V tem primeru
soglasje soseda ni potrebno. |
(11) Načrtovana gradnja ne sme poslabšati
bivalnih in funkcionalnih pogojev v okolici, omogočiti mora vzdrževanje
in rabo objekta v okviru gradbene parcele ter zagotavljati
svetlobnotehnične, požarnovarstvene in sanitarne pogoje. |
(12) Na območju kmetijskega gospodarstva
naj bodo gospodarska poslopja medsebojno oddaljena tako, da je
zagotovljen manipulativni prostor mehanizacije in da se s postavitvijo
objektov upošteva obstoječa tipika zazidave. Postavitev stavb mora biti
prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica stavb, lociranih na
pobočjih, mora biti praviloma vzporedna s plastnicami. |
(13) Novi objekti se praviloma načrtujejo v
odmiku ene drevesne višine odraslega gozda od obstoječega gozdnega roba.
Pri tem se odmik določi v odvisnosti od posameznih lokacij in sestojev,
ki so ali se bodo v času razvili na posamezni lokaciji. |
(14) Odmiki od javnih zemljišč: |
·
Med javno površino in uvozom na parkirišče ali v garažo
oziroma med javno površino in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom
pot do parkirnih (garažnih) mest, je treba zagotoviti najmanj 5,00 m
prostora, na katerem se lahko vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop
do parkirišča ali garaže oziroma izvoz iz nje. |
·
Pri vseh odmikih je treba upoštevati cestnoprometne
predpise glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje je možno v
soglasju z upravljavci cest ter takrat, kadar morajo stavbe slediti
obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja oziroma v
naseljih, za katera veljajo pogoji varstva kulturne dediščine. |
|
52.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o velikosti objektov) |
(1) Dopustna velikost objektov je
določena s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po posameznih
vrstah namenske rabe. |
(2) Merila za določanje velikosti
objektov so opredeljena s: |
·
faktorjem izrabe parcele objekta (FI), |
·
faktorjem zazidanosti parcele objekta (FZ), |
·
faktorjem odprtih zelenih površin (FZOP) na parceli
objekta oziroma |
·
z višino objektov (etažnost ali višina v metrih). |
(3) Kadar za gradnjo objektov višina s
tem odlokom ni natančno določena, velja: |
·
dopustna višina novega objekta je višina slemen objektov
na območju EUP v oddaljenosti do 50,00 m od parcele objekta, namenjene
gradnji načrtovanega objekta, |
·
višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se
lahko poveča do višine kapi najvišjega obstoječega objekta tako, da
imajo vsi objekti enako višino kapi. |
(4) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ)
ali izraba parcele objekta (FI) večja od dovoljene zazidanosti ali
izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih
dopustni le rekonstrukcije, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov
ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih
mest. Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. |
(5) Merila za določanje velikosti
objektov ne veljajo v primeru nadomestne gradnje. |
(6) Površine, kot so ozelenjena
parkirišča, pri izračunu FZOP niso del zelenih površin. |
|
53.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o oblikovanju) |
(1) Objekti se glede na tip zazidave na
območjih podrobne namenske rabe delijo na: |
|
– a – prostostoječi objekti manjšega merila, ki se z nobeno
stranico ne stikajo z drugimi objekti višine do 3 etaže do P + 1
+ M
– b – objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki
višine do 3 etaže do P + 1 + M
– ac – prostostoječi objekti srednjega merila podolgovatega
tlorisa – ne stanovanjski kmetijski objekti, manjši
proizvodno-obrtni objekti do 2 etaži (P + M, P + 1) |
– j – objekti v ohranjenih območjih jeder – prostostoječi
objekti manjšega ali srednjega merila podolgovatega tlorisa |
– av – visoki prostostoječi objekti večjega merila, višine nad 3
etaže (bloki, poslovni objekti)
– bv – visoki objekti večjega merila v nizu, višine nad 3 etaže
(bloki, poslovni objekti v nizu) |
– c – objekti svojstvenega oblikovanja, objekti centralnih
dejavnosti (cerkve, šole, poslovilni objekti, objekti
zdravstvene dejavnosti itd.) |
– e – objekti velikega merila (pritlični ali nadstropni objekti
velikih razponov, namenjeni proizvodni dejavnosti, športu,
posebnim dejavnostim, kot so nakupovalna središča, sejmišča in
zabaviščni parki itd.) |
– f – tehnološki objekti (silosi, cisterne, infrastrukturni
objekti s svojstvenim oblikovanjem, čistilna naprava,
transformatorska postaja, betonarna itd.) |
|
(2) Izvedba kleti je dopustna pri vseh
objektih, razen pri tistih, kjer gradnja ne bi bila skladna z drugimi
določili tega odloka. |
(3) Oblikovanje novih objektov je
pogojeno s tipologijo posameznega območja vrste podrobnejše namenske
rabe, namembnostjo objektov, višino obstoječih objektov, določenim
faktorjem pozidanosti in faktorjem izrabe gradbene parcele in
regulacijskimi linijami. |
(4) V prostorskih enotah s še izraženim
prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je treba naklon strehe, material
in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v
prostorski enoti. |
(5) Novogradnje vključno s prizidavami
objektov morajo po velikosti in oblikovanosti tlorisnih gabaritov,
volumnu objekta, višini objektov, oblikovanosti in barvi streh, obliki
odprtin za osvetljevanje podstrešij in mansard slediti obstoječim
objektom v enoti ali podenoti urejanja prostora. |
(6) Oblikovanje prizidavin
rekonstrukcij mora biti prilagojeno kvalitetam oblikovanja osnovnega
objekta oziroma mora oblikovati gabaritno in oblikovno enoten objekt,
podrejen določilom za oblikovanje za vrsto podrobnejše namenske rabe,
kjer se nahaja. |
(7) Pri rekonstrukcijah, vzdrževalnih
delih in drugih posegih pri objektih tipologije a, b, av, bv je treba
pri barvah fasad upoštevati barve, določene v gradbenem dovoljenju,
oziroma barve fasad, predpisane za posamezno podrobnejšo namensko rabo
prostora, pri objektih in v območjih naselbinske kulturne dediščine pa
po barvni študiji, ki jo izdela pristojna služba za varstvo kulturne
dediščine. |
(8) Obliko frčad je treba prilagoditi
že obstoječim frčadam pri sosednjih objektih ob upoštevanju določila, da
morajo imeti frčade enak naklon kot obstoječa strešina ali pa so
oblikovane s strešino blagega naklona. Kritina mora biti enaka kot na
osnovni strešini ali pa bakrena. Površina frčad ne sme presegati 30 %
površine posamezne strešine in ne sme segati do slemena obstoječe
strešine. |
(9) Pri vzdrževalnih delih,
rekonstrukcijah objektov tipa b, av, bv, j so zasteklitve balkonov,
postavitve senčil, klimatskih naprav in menjava barve ograj dopustne
samo na podlagi enotnega projekta za celo stavbo. |
(10) Ob javnih površinah, kot so
pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi in igrišča, je prepovedano
načrtovati servisne in manipulacijske površine objekta, razen v
območjih, opredeljenih kot jedra. |
(11) Odstopanja od skupnih in posebnih
prostorskih izvedbenih pogojev so dopustna: |
·
za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se
določi v OPPN ob upoštevanju drugih določil tega odloka, |
·
za objekte svojstvenega oblikovanja. |
|
54.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji in merila za določanje gradbenih parcel) |
(1) Pri določanju gradbenih parcel se
upoštevajo: |
·
določila za oblikovanje gradbenih parcel za posamezno
vrsto podrobnejše namenske rabe v posebnih prostorskih izvedbenih
pogojih, |
·
položaj, namembnost, velikost novih gradbenih parcel v
razmerju do obstoječih gradbenih parcel, |
·
namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin,
koridorjev komunalnih vodov in vzdrževanje le-teh, |
·
sanitarno-tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje,
interventne poti), |
·
določen faktor pozidanosti in izrabe gradbene parcele,
minimalni odmiki od posestnih mej in omejitve z regulacijskimi črtami. |
(2) Najmanjša velikost gradbene parcele
se določi skladno s pogoji: |
·
za prostostoječo stanovanjsko stavbo najmanj 400 m2, |
·
za dvojčke najmanj 250 m2 za vsako enoto, |
·
za strnjeno stanovanjsko gradnjo (vrstne in atrijske hiše
v nizu) najmanj 250 m2 za en objekt v nizu. |
(3) Določbe o minimalni velikosti
gradbene parcele ne veljajo za območja s tipološko oznako j, za
nadomestno gradnjo in rekonstrukcijo ter na območjih, kjer ta ali drugi
akt velikost gradbene parcele opredeljuje drugače. |
(4) Za območja z večstanovanjsko
gradnjo se gradbena parcela določi ob upoštevanju dovoljenega faktorja
pozidanosti in izrabe zemljišča in drugih določil tega odloka. |
(5) Za območja svojevrstno oblikovanih
objektov centralnih dejavnosti se velikost gradbene parcele določi
skladno z normativi in programom dejavnosti, oblikovanostjo območja in
drugih pogojev, ki jih določa ta odlok. |
(6) Za kmetije in nestanovanjske
kmetijske objekte se velikost gradbene parcele določi z upoštevanjem
velikosti, lege objektov, površin za modernizacijo ter manipulacijske
površine (parkirišča za osebna in tovorna vozila ter kmetijsko
mehanizacijo, dostopne poti in deponije) v sklopu kmetije. |
(7) Delitev zemljiških parcel za
oblikovanje novih gradbenih parcel je dovoljeno pod pogojem, da se nove
parcele določijo na podlagi tega odloka, da imajo vse novonastale
parcele zagotovljen dostop in dovoz do javne ceste. Pri določanju
gradbene parcele ni možno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po
svoji velikosti ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele. To
določilo ne velja, če se nezazidani deli združijo v parcelo za GJI in
dostopno cesto do zalednih zemljišč. |
(8) Delitev parcel za potrebe gradnje
javne infrastrukture je možna skladno z zahtevami izgradnje javnega
infrastrukturnega omrežja. |
(9) Širina gradbene parcele ob ulici
mora biti prilagojena tipični širini gradbenih parcel ob posamezni ulici
v naselju. |
(10) Gradbena parcela mora biti v celoti
vključena v območje enote urejanja prostora, v kateri se gradi objekt. |
(11) Parcelo objekta, razen parcel
gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra lokalnega
pomena, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja praviloma
vzpostaviti kot eno zemljiško parcelo ali več zemljiških parcel, ki
skupaj ustrezajo velikosti in obliki gradbene parcele. |
(12) Gradbena parcela, na kateri stoji
objekt, je lahko predmet parcelacije le tedaj, če s parcelacijo
povzročena sprememba meje ali površine parcele ne bo povzročila kršitve
s tem odlokom predpisanih prostorskih izvedbenih pogojev, ki veljajo za
objekt (FZ, FZOP, FI, odmike od parcelnih mej, regulacijske linije,
normativi za parkirne površine ipd). |
(13) Isto zemljišče je lahko gradbena
parcela hkrati samo enemu manj zahtevnemu ali zahtevnemu objektu oz.
sklopu objektov, ki funkcionirajo kot zaključena funkcionalna celota
(npr. kmetija, sklop industrijskih objektov). |
(14) Stavbam, zgrajenim na podlagi
veljavnega dovoljenja za graditev objekta, in stavbam, zgrajenim pred
letom 1967, ki pridobivajo upravno dovoljenje, se določi gradbena
parcela, ki poleg stavbišča obsega zemljišča, nujna za uporabo stavbe iz
prve, tretje in četrte alineje prvega odstavka tega člena. |
(15) Največja velikost parcele objekta na
območju razpršene gradnje znaša 500 m2 ali površina stavbišča vseh
legalno zgrajenih manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih stavb pred
sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4 (velja večja določena
vrednost). |
|
55.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja
nezahtevnih in enostavnih objektov ter skupni prostorski izvedbeni
pogoji glede postavitve in oblikovanja proizvodov, naprav in ostalih
ureditev) |
(1) Gradnja nezahtevnih in enostavnih
objektov je dovoljena, kadar objekti izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o
vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba), skupne
prostorsko izvedbene pogoje tega odloka, posebne prostorske izvedbene
pogoje in pogoje iz Priloge 1 tega odloka. Postavitev proizvodov, naprav
in ostalih ureditev je dovoljena, kadar izpolnjujejo skupne prostorsko
izvedbene pogoje tega odloka, posebne prostorske izvedbene pogoje in
pogoje iz Priloge 1 tega odloka. |
(2) Objekti, ki so po vrstah nezahtevni
in enostavni, presegajo pa določila o velikosti in drugih pogojih za
enostavne in nezahtevne objekte, se lahko gradijo kot manj zahtevni
objekti na namenskih rabah v skladu s Prilogo 1 ter v skladu z ostalimi
določili za posamezno namensko rabo. |
(3) Nezahtevni in enostavni objekti ne
smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne
infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. |
(4) Kadar gre za preplet dejavnosti, je
pri posameznem objektu dopustno graditi le tisto vrsto enostavnih in
nezahtevnih objektov, ki je določena v posebnih prostorskih izvedbenih
pogojih za posamezno namensko rabo. |
(5) Vse stavbe skupaj na gradbeni
parceli ne smejo presegati dovoljene pozidanosti (FZ, FZOP) za posamezno
podrobnejšo namensko rabo. |
(6) Podporne zidove je dovoljeno
graditi na vseh gradbenih parcelah na podlagi skupnih pogojev tega
odloka, in sicer do višine največ 1,50 m. Podporni zidovi morajo biti
arhitekturno oblikovani oziroma obdelani z naravnimi materiali in
ozelenjeni. Praviloma naj se upoštevajo kvalitetni principi gradnje in
oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje. |
(7) Na območjih enot ali podenot
urejanja prostora, ki so oblikovno opredeljena kot jedra, so podporni
zidovi lahko grajeni izključno iz naravnega kamna, značilnega za
območje, kjer se gradi podporni zid. |
(8) Ograjevanje parcel v naselju naj
upošteva tip, material in višino ograj, ki so značilni zanj. Praviloma
naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. Zidovi niso
dovoljeni, razen če so oblikovani kot del objekta. Vstopna in uvozna
vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V
križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika, oziroma je za
njihovo postavitev treba pridobiti soglasje upravljavca ceste. Masivne
ograje, razen protihrupnih ograj in ograj, ki so določene v tej točki,
niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno, razen v
primeru fizičnega varovanja in ograjevanja posameznih delov gozdov v
skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov. |
(9) Odmiki nezahtevnih in enostavnih
objektov |
·
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti od meje
sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 1,50 m, razen rezervoarja za
utekočinjeni naftni plin ali nafto, ki mora biti od meje sosednjih
zemljišč oddaljen najmanj toliko, kot to določajo predpisi, ki urejajo
področje naprav za vnetljive tekočine in pline. |
·
Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so
lahko manjši, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega
reda, omogoča vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom pisno z
overjenim dokumentom soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
·
Pri postavitvi nezahtevnih in enostavnih objektov se
upošteva gradbene linije in gradbene meje. |
·
Škarpe in podporni zidovi, protihrupne ograje, palisade,
lovilne mreže in prostoviseče mreže morajo biti od meje sosednjega
zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob overjenem pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši
oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
·
Če lastnika sosednjih zemljišč soglašata, se ograje in
žive meje postavljajo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se
lastnika sosednjih zemljišč ne sporazumeta, se ograje lahko postavijo do
parcelne meje na način, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na
sosednja zemljišča. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je odmik
najmanj 1,00 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim odmikom. |
·
Priključki na objekte javne gospodarske infrastrukture: ni
predpisanega odmika od parcelne meje. |
·
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: od meje sosednjih
zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,50 m in morajo upoštevati
gradbene linije in gradbene meje v primeru, da se postavljajo ob javni
površini. Ob overjenem pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča je odmik tudi manjši oziroma se objekt lahko postavi na
posestno mejo. |
·
Spominska obeležja: spominska obeležja, razen spominskih
plošč, ki so sestavni del |
·
fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena
najmanj 1,50 m, ob overjenem pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko
postavi na posestno mejo. |
·
Urbana oprema: nadkrita čakalnica na avtobusnem ali taksi
postajališču, javna kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in
druga prostorska inštalacija, konfini in drugi elementi urbane opreme
morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,50 m, ob
overjenem pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je
lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi na posestno mejo. |
·
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je na območjih
veljavnih OPPN, sprejetih pred začetkom veljavnosti tega odloka,
dopustna, če ni v nasprotju z določili OPPN oziroma ni prepovedana in je
v skladu s podrobnejšo namensko rabo. |
(10) Oblikovanje enostavnih in nezahtevnih
objektov |
·
Za oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov veljajo
določila posebnih določb za oblikovanje objektov za posamezno namensko
rabo, razen za predpisana tlorisna razmerja z določili za posamezno
podrobnejšo namensko rabo. |
·
Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovani
skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Dovoljena višina
je samo pritličje, brez kleti. Strehe nezahtevnih in enostavnih objektov
morajo biti enake kot strehe nad osnovno stavbo ali ravne, če se s tem
doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik in
nižjega naklona (enokapna, polkrožna) se uredijo v primeru pohodne
strehe (terase), v primeru zimskih vrtov ali če je zaradi
funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka streha bolj
primerna. Strešna kritina nad nadstreški je lahko tudi brezbarvna,
prosojna. Če je nezahtevni ali enostavni objekt prostostoječ, mora biti
sleme strehe v smeri daljše stranice. Čopi in strešne frčade niso
dopustne. Postavitev nezahtevnega ali enostavnega objekta ne sme ovirati
manipulacije na dvorišču ali zmanjšati minimalno potrebnih površin za
parkiranje. |
·
Nadstreški vzdolž javnih prometnih površin morajo biti med
seboj oblikovno usklajeni in morajo upoštevati gradbeno mejo ob javni
površini. |
·
Strehe vrtnih ut in zimskih vrtov se oblikujejo kot strehe
stavbnih objektov, šotoraste strehe niso dopustne. |
·
Nadstreški in markize pred vhodi v lokale v območjih s
tipologijo j morajo biti oblikovno usklajene (oblika, material, barva). |
·
V naselbinski dediščini ograja načeloma ni prisotna,
izjemoma v obliki, kot kaže morfološka analiza naselja, v ostalih
območjih dediščine naj bo iz naravnih materialov ali žična in v
posameznih območjih s tipologijo j usklajena. Žična ograja je lahko
prepletena z živo mejo. |
·
Nadkrita čakalnica na avtobusnem postajališču, javna
kolesarnica, objekti za oglaševanje, skulptura in druga prostorska
inštalacija, večnamenski kiosk oziroma tipski zabojnik, ekološki otoki
(zbiralnice nenevarnih odpadkov), podporni zidovi, ograje, objekti javne
razsvetljave, konfini, drevoredi in druge zasaditve se oblikujejo po
načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi
obcestnega prostora ter okoliške pozidave. |
·
Za oblikovanje nadkritih čakalnic na avtobusnem
postajališču in urbane opreme se za celotno občino izdela celostna
podoba v skladu s posebnim predpisom občine. |
·
Nadkrita čakalnica na železniškem postajališču, zavetiščna
utica ter zavetišče na železniških postajališčih se oblikujejo
medsebojno poenoteno ter ob upoštevanju tipologije okoliške kakovostne
oziroma prevladujoče pozidave. |
·
Pred postavitvijo skulpture in spominskega obeležja je
treba izdelati prostorsko presojo postavitve. |
·
Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi
dokazanega preseganja dopustnih ravnih hrupa ali na podlagi določil
OPPN, pri čemer je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi
elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave. |
·
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se gradijo na
grajenih območjih kmetij, morajo imeti enake naklone in obliko strešin
kot objekt, h kateremu se gradijo. Drugačno oblikovanje je dovoljeno,
kadar osnovni objekt odstopa od oblikovalskih določil za posamezno enoto
ali podenoto urejanja prostora. V tem primeru se pomožno
kmetijsko-gozdarski objekti (kmečka lopa, skedenj, senik itd.) oblikuje
skladno z oblikovalskimi določili za posamezno enoto ali podenoto
urejanja prostora. |
·
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, ki se gradijo na
območjih kulturne dediščine naj sledijo tradicionalnemu vzoru. Dopustna
je postavitev regionalno značilnih kozolcev: toplar, nizki toplar,
enojni kozolec, vzporedni enojni kozolec; zaželeno je predvsem
ohranjanje obstoječih kozolcev. Poljska pot je lahko peščena oz. se
utrdi le po kolesnicah (asfalt in tlakovci niso dopustni). Dopustna je
postavitev regionalno značilnih skednjev. |
·
Urbana oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se
opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja
oblikovani enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo
funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega
omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš.
Urbano opremo na posameznih območjih kulturne dediščine je treba
oblikovati celostno. |
·
Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni
ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma
izven vidnega polja. |
(11) Na zemljiščih in objektih, ki so
varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja
narave, je umeščanje dovoljeno le s soglasjem organov, pristojnih za
varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. |
(12) Gradnja kioskov za prodajo časopisov
in tobačnih izdelkov je dovoljena na javnih površinah in drugih zelenih
površinah ZD, ki so dostopne neposredno z javnih površin. Kioske za
prodajo sadja in zelenjave je dopustno namestiti na javnih površinah,
kadar v bližini ni trgovine z enakim programom. |
(13) Gradnja kioskov z gostinsko ponudbo ni
dopustna. |
(14) Gostinski vrt mora imeti premakljive
elemente opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito
pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve. |
(15) Gostinski vrtovi na javnih površinah
se postavljajo na podlagi posebnih predpisov, ki urejajo stvarno
premoženje občine in države. |
(16) Začasne objekte sezonskega
turističnega značaja je dopustno postaviti na zemljiščih, ki so prometno
dostopna in le za določen čas v območjih strnjenih naselij. Začasni
objekti za sezonsko turistično ponudbo se v območjih kulturne dediščine
lahko načrtujejo le v okviru priprave celostnega urejanja določenega
območja. Začasni objekti za prireditve se smejo za omejen čas
postavljati tudi v območja kulturne dediščine. Začasni objekti za
skladiščenje naj se ne postavljajo v območja kulturne dediščine.
Večnamenski kioski niso dopustni – v ta namen se lahko uporabljajo
obstoječi opuščeni objekti kulturne dediščine. |
(17) Klimatskih naprav, zunanjih enot
toplotnih črpalkin podobnih naprav ni dopustno nameščati na ulične
fasade objektov. Njihova namestitev ne sme imeti motečih vplivov na
okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup,
vroč zrak, odtok vode). |
(18) Elektroomarice, omarice plinskih ali
telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih napeljav je treba
namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso nameščene na
uličnih fasadah objektov. |
(19) Za umeščanje naprav brezžičnih
sistemov se prednostno izrablja možnosti umestitve na obstoječe objekte
in naprave npr. elektroenergetske infrastrukture ter tehnološke objekte.
|
(20) Palisade, lovilne mreže in
prostoviseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah
se v prostor umestijo tako, da ne bodo vidno moteče. |
(21) Zunanja enota toplotne črpalke mora
biti odmaknjena od meje sosednjih zemljišč in od obstoječih objektov
najmanj 4 m. Za manjši odmik je treba pred postavitvijo pridobiti pisno
soglasje lastnika sosednjega zemljišča. |
(22) Nadstrešnice, izvesne table in napisi
nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,50 m nad pohodno površino. |
|
56.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje objektov za oglaševanje) |
(1) Objekte in naprave za oglaševanje
je na javnih površinah dovoljeno postavljati v skladu z določili
občinskega splošnega akta, ki za območje Občine Škofja Loka ureja merila
in pogoje za oglaševanje. |
(2) Gradnja objektov za oglaševanje kot
nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena, kadar objekti
izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v
nadaljevanju Uredba), skupne prostorsko izvedbene pogoje tega odloka,
posebne prostorske izvedbene pogoje in pogoje iz Priloge 1 tega odloka.
Gradnja objektov za oglaševanje kot manj zahtevnih objektov je
dovoljena, kadar objekti izpolnjujejo skupne prostorsko izvedbene pogoje
tega odloka in posebne prostorske izvedbene pogoje. |
(3) Na območjih, ki niso varovana s
posebnimi predpisi, so izjemoma (ne glede na lastništvo) dovoljene
postavitve objektov, namenjenih oglaševanju, če gre za začasno
postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev. Za lastne potrebe
je dovoljeno oglaševanje na poslovnih stavbah in na gradbenih parcelah
poslovnih stavb. Na teh objektih in površinah je dovoljeno oglaševati z
napisom firme, znakom firme, nalepkami, zastavami, simboli firme,
izdelka, storitve ipd. ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta
blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora. Objekti za
oglaševanje ne smejo ogrožati prometne varnosti, kar velja tudi v času
nameščanja oglasnih sporočil. Kadar so objekti za oglaševanje osvetljeni
z lastnim virom, moč osvetlitve ne sme presegati moči svetlobe javne
razsvetljave. Barva in moč svetlobe ne sme biti moteča za stanovanja v
soseščini. Osvetljevanje objektov za oglaševanje mora biti skladno s
predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja. |
(4) Objektov za oglaševanje ni dopustno
postavljati: |
·
v območjih zelenih površin (ZP, ZK, ZV), |
·
v območjih kmetijskih in gozdnih zemljišč (K1, K2, G), |
·
v območjih površinskih voda (VC), |
·
v območjih mineralnih surovin (LN) ter |
·
na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov
in mostov. |
(5) Na objektih in območjih kulturne
dediščine so objekti za oglaševanje dovoljeni samo s soglasjem
pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
(6) V območjih centralnih dejavnosti
(CU, CD), v območjih stanovanj (SS, SB, SK, SP), v območjih prometnih
površin (PC, PŽ, PO) in v območjih zelenih površin (ZS, ZD) je dovoljeno
postavljati objekte za oglaševanje le na javnih površinah. |
(7) Objekti za oglaševanje so, ne glede
na prejšnje določbe tega člena, dopustni takrat, kadar se začasno
namestijo na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno
dovoljenje za čas gradnje. |
(8) Lokacije za postavitve
transparentov se določi skupaj s pristojno občinsko strokovno službo s
področja urejanja prostora. Na območjih kulturne dediščine postavljanje
transparentov ni dovoljeno. Dovoljeni so na posameznih vnaprej
dogovorjenih lokacijah v mestu oz. naselju, kar se uskladi s pristojno
službo za varovanje kulturne dediščine. Te lokacije ne smejo biti v
smeri vedut na prostorske dominante. |
|
57.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o urejanju okolice objektov) |
(1) Pri urejanju okolice objektov se
upošteva obstoječa konfiguracija terena tako, da so nasipi in vkopi
visoki največ 3,00 m. |
(2) Pri preoblikovanju terena se teren
prilagodi obstoječemu reliefu na mejah območja urejanja oziroma na mejah
gradbene parcele. |
(3) Višinske razlike na zemljišču je
treba urejati s travnatimi brežinami. |
(4) Kadar obstaja nevarnost rušenja
terena ali plazenja na podlagi geomehanske ali geološke presoje, ki je
del dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, je dovoljena
gradnja opornega zidu maksimalne višine nad terenom 1,50 m. Če je treba
zaradi terenskih razmer zgraditi oporni zid, višji od 1,50 m nad
terenom, se višinske razlike premostijo v kaskadah. Arhitektonsko
oblikovanje in ozelenitev opornih zidov morata biti skladna z
oblikovanjem obcestnega prostora, okoliških ureditev in pozidave. Oporni
zidovi morajo biti ozelenjeni. Oporni zidovi v območjih j in tam, kjer
mejijo na javne površine, morajo biti iz naravnega kamna. |
(5) Pri urejanju okolice objektov in
javnih površin je treba med izvajanjem gradbenih del zavarovati
vegetacijo pred poškodbami. Po končanih delih je treba sanirati
poškodbe, odstraniti odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
(6) Pred pričetkom del mora izvajalec
odstraniti rodovitno prst, jo deponirati na gradbeni parceli in po
končanih delih uporabiti za urejanje okolice objekta. |
|
58.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o zelenih površinah) |
(1) Pri urejanju okolice objektov se na
zunanjih površinah lahko 50 % obveznih zelenih površin (faktor FZOP)
tlakuje, 50 % površin mora biti zelenih na raščenem terenu. Pri
tlakovanju se uporablja materiale, ki dopuščajo pronicanje padavinskih
voda. |
(2) Ureditev parkirnih površin na
zelenih odprtih površinah ni dovoljena. |
(3) Za vsako novo stanovanje v
večstanovanjski stavbi je treba zagotoviti vsaj 15,00 m2 zelenih
površin. Na teh zelenih površinah je treba urediti vsaj 50 % teh površin
za otroško igrišče in za počitek stanovalcev. |
(4) V stanovanjskih objektih za posebne
namene je treba urediti vsaj 8m2 zelenih površin na posteljo. |
(5) Območja zelenih površin ZK, ZP, ZV
in ZS je treba komunalno opremiti, kar obsega najmanj dostop do javne
ceste, javni vodovod, odvajanje odpadnih voda ter ravnanje z odpadki. |
|
59.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji o zasaditvah) |
(1) Na območjih kmetijskih zemljišč se
morajo ohranjati obstoječa drevesa in živice. |
(2) Na območjih urbanih površin se
drevesna vegetacija ohranja v čim večji meri. Če obstoječih dreves in
živic ni možno ohranjati, jih je treba nadomestiti. |
(3) Pri gradnjah in drugih ureditvah je
treba upoštevati regulacijske linije dvoredov (RL). Zasaditve drevoredov
so obvezne ob gradnjah ali rekonstrukciji prometne gospodarske
infrastrukture. |
(4) Drevoredi se zasadijo z avtohtonimi
visokodebelnimi listavci. |
(5) Žive meje se zasadijo z avtohtonimi
rastlinskimi vrstami. |
(6) Obstoječe drevorede je treba
ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov
ni možno, jih je treba nadomestiti. |
(7) Parkirišča na nivoju raščenega
terena je treba zasaditi z najmanj enim visokodebelnim drevesom na 5
parkirnih mest. Drevesa se razporedi enakomerno. |
(8) Izbor rastlin za zasaditve mora
upoštevati rastiščne razmere, varnostno-zdravstvene zahteve ter uporabo
vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo in soljenje v
zimskem času. |
(9) Za zasaditve v gozdnem prostoru ni
dopustno uporabiti tistih vrst drevnin, ki so prenašalke hruševega ožiga
in tujerodnih invazivnih vrst zeli, s čimer se lahko prepreči širjenje
hruševega ožiga in neavtohtonih vrst v naravno okolje. |
(10) Urejanje vrtičkov je predpisano v
posebnem predpisu občine. |
|
59.a
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja mestnih vedut) |
(1) Varuje se sekvence pogledov na
staro mestno jedro Škofje Loke z Loškim gradom ter poglede na cerkev Sv.
Križa v Puštalu na območju, ki ga omejujejo oz. obsegajo: |
·
Ljubljansko cesto (z južnega roba Frankovega naselja),
|
·
Kidričevo cesto (od mostu čez potok Suha) vse do centra
mesta, |
·
Kapucinsko predmestje in nekdanja vojašnica,
|
·
Dolenčeve vrtove, |
·
Novi svet, |
·
del naselja Vincarje, |
·
Krancelj, |
·
južno predmestje starega mestnega jedra (Karlovško
predmestje), |
·
del naselja Puštal, |
·
Poljansko obvoznico do čistilne naprave Škofja Loka, |
·
del naselja Suha do izhodišča na Ljubljanski cesti (južno
od Frankovega naselja). |
Vedute na Loški grad in cerkev Sv. Križa se varuje
tudi z območja Kamnitnika. |
(2) Vse prostorske ureditve v glavnih
vedutnih koridorjih iz javnih površin morajo biti zasnovane na način, da
ne onemogočajo glavnih mestnih vedut. |
(3) Objekti v glavnih mestnih vedutah
naj ohranjajo višinske gabarite oz. so nadzidave dovoljene zgolj na
način, ki ne onemogoča mestnih vedut. |
(4) Višina drevnine ne sme onemogočati
mestnih vedut. |
(5) V mestnih vedutah se
infrastrukturni vodi izvajajo izključno podzemno, nadzemni
infrastrukturni objekti pa naj bodo mestotvorno oblikovani in umeščeni
na način, da ne onemogočajo mestnih vedut. |
(6) Obcestni prostor, s katerega so
omogočene vedute, se ureja na način, da ne onemogoča mestnih vedut (v
smislu zasaditve drevoredov, objektov za oglaševanje…). |
(7) Zelene in kmetijske površine, ki so
v glavnih vedutnih koridorjih, se urejajo na način, da ureditve in
zasaditve ne onemogočajo mestnih vedut. |
(8) Objekti za oglaševanje morajo biti
umeščeni v prostor in oblikovani na način, da ne onemogočajo mestnih
vedut. |
|
60.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro) |
(1) Gradnja objektov (razen objektov
gospodarske javne infrastrukture) je dopustna samo na komunalno
opremljenih stavbnih zemljiščih. |
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka
tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih
stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja
komunalno opremljanje stavbnih zemljišč, vendar je treba območje
komunalno opremiti in infrastrukturo vpisati v zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture in jo predati v upravljanje izvajalcu
javne službe pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekt oziroma pred
vselitvijo za objekte, za katere uporabnega dovoljenja ni treba
pridobiti. |
(3) Stavbna zemljišča za gradnjo
stanovanjskih objektov in ostalih objektov so komunalno opremljena, če
imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalne odpadne
vode, priključitev na elektroenergetsko omrežje, urejeno ravnanje z
odpadki ter dostop do javne ceste. |
(4) Če stanovanjski objekti ne
potrebujejo vse v tretjem odstavku tega člena navedene komunalne opreme,
se predpisana komunalna oprema določi v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
(5) Investitor lahko zagotovi
predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt
ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki sledi napredku
tehnike in nima negativnih vplivov na okolje ter z njim soglaša Občinska
uprava Občine Škofja Loka. |
(6) Vsa gospodarska javna
infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v
skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi normativi. |
(7) Vsi posegi na gospodarski javni
infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu
gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem
upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
(8) Vodi gospodarske javne
infrastrukture naj praviloma potekajo po javnih površinah, razen na
odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen. Na takih odsekih si mora upravljavec določene javne
infrastrukture pridobiti pisno soglasje lastnika in pridobiti služnost
lastnika prizadetega zemljišča za gradnjo, obratovanje in vzdrževanje
določene javne infrastrukture na njegovem zemljišču. |
(9) Pred predajo infrastrukturnega
objekta ali naprave v last Občini in v upravljanje izvajalcu javne
službe je investitor dolžan izdelati kataster infrastrukturnega voda ali
naprave in ga posredovati občini, geodetski službi in upravljavcu
infrastrukturne naprave in objekta. |
(10) Ob upoštevanju zadostnih oziroma
minimalnih medsebojnih odmikov morajo vodi gospodarske javne
infrastrukture praviloma potekati v skupnih koridorjih, pri čemer je
treba upoštevati osnovne zahteve glede kota križanja in varnostih
odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo
veljavni predpisi. |
(11) Vsi vodi in objekti gospodarske javne
infrastrukture morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da
je skladno s predpisi možno priključevanje vseh objektov znotraj
posameznega območja urejanja prostora. |
(12) Vsi vodi in objekti gospodarske javne
infrastrukture morajo potekati oziroma morajo biti umeščeni v prostor
tako, da sta omogočena njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje. |
(13) Gradnja prometne, okoljske, energetske
in komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno. |
(14) Ob gradnji novih ali rekonstrukciji
obstoječih vodov javne gospodarske infrastrukture je treba v okviru
območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih
vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne
zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. |
(15) Vode gospodarske javne infrastrukture
na urbanih območjih ter na območjih varstva kulturne dediščine je treba
izvesti podzemno. |
(16) Površine za cestno infrastrukturo so
namenjene izgradnji in urejanju objektov in naprav za promet ter za
spremljajoče objekte (pločniki, kolesarske steze, postajališča,
parkirišča, počivališča, usmerjevalne table in drugi dopolnilni prometni
objekti). |
(17) Gradnja parkirišč, poti za pešce in
kolesarje, zasaditve in urejanje obcestnega zelenja so dovoljene v
skladu z določili tega odloka tudi izven prometnih površin. |
(18) Komunalne in energetske objekte, kot
so transformatorske postaje, električne omarice, kontrolni jaški ali
merilna mesta ipd., se praviloma postavlja v sklopu objekta. V kolikor
to ni mogoče, se jih postavi na vizualno neizpostavljeno mesto, v
projektni dokumentaciji pa se predpiše ustrezna zunanja ureditev. |
(19) Ob načrtovanju lokacij in tras
infrastrukture je treba zagotoviti prilagajanje infrastrukturnih
objektov krajinski zgradbi prostora, saj ti objekti v pomembnejših
turističnih in bivalnih območjih ne smejo vidno izstopati. |
(20) Pri izvedbi posegov v prostor zaradi
izgradnje objektov in omrežij infrastrukture je treba zagotoviti sprotno
sanacijo poškodb prostora (vegetacija, tla in relief, vode). |
(21) Po izvedbi infrastrukturnih objektov
je potrebno spremljanje stanja oz. razvoja naravnih procesov ter po
potrebi odpravljanje negativnih vplivov, kot je npr. erozija na območjih
usekov ipd. |
(22) V objektih se znotraj gabaritov lahko
uredi kotlovnica ali skupinska kotlovnica za več objektov na obnovljiv
vir energije v skladu s tehničnimi možnostmi. V primeru uporabe
obnovljivih virov energije se v fazi projektiranja preverita tehnološka
ustreznost glede vplivov na sosednje objekte in ekonomska upravičenost. |
|
61.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) |
(1) Načrtovanje, gradnja in vzdrževanje
obstoječe prometne infrastrukture morajo biti skladni z zakonskimi
določili in veljavnimi predpisi s področja prometa. |
(2) Ceste s pripadajočimi objekti in
napravami se lahko gradijo in prenavljajo znotraj območij prometne
infrastrukture in območij, predvidenih za urejanje z OPPN, v preostalih
enotah ali podenotah urejanja prostora pa skladno z določili tega
odloka. |
(3) Dovozi in priključki na cestno
mrežo morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. |
(4) Dovozi in priključki na cestno
mrežo se uredijo v soglasju s pristojnim upravnim organom ali
upravljavcem ceste. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov
s skupnim priključkom. |
(5) Nove slepo zaključene ceste morajo
imeti na zaključku obračališča, ki omogočajo obračanje servisnim in
urgentnim vozilom. |
(6) V naseljih je treba ob cestah
izvesti hodnike za pešce, kolesarske poti in javno razsvetljavo. Kjer ni
dovolj prostora, lahko kolesarski promet poteka tudi po vozišču za
motorni promet. |
(7) V varovalnih pasovih obstoječih
cest je gradnja novih objektov in naprav dovoljena v skladu z določili
tega odloka in ob pogojih in soglasju upravljavca ceste. Na obstoječih
objektih so dovoljena redna vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v
javno korist. |
(8) Glede na njihovo funkcijo se ceste
delijo na: državne ceste, lokalne ceste in javne poti ter kolesarske
poti. |
(9) Mešan motorni in kolesarski promet
je mogoč na lokalnih cestah in javnih poteh, kjer gostota prometa ne
preseže 10.000 vozil/dan in je vozna hitrost omejena na 50 km/h ali kjer
gostota prometa ne preseže 15.000 vozil/dan, če vozna hitrost ne preseže
40 do 45 km/h. |
(10) Vse lokalne ceste na območju
urbanističnega načrta Škofje Loke in Reteč se pri polnem profilu
načrtujejo z vzdolžnimi zelenicami, drevoredi ali vzdolžnim parkiranjem,
ki je lahko tudi združeno z drevoredi. |
(11) Samostojne površine za peš in
kolesarski promet morajo biti široke najmanj 2,50 m. Če sta peš in
kolesarski promet močnejša, je potrebna večja širina. |
(12) Odstopanja od minimalnega standarda so
v mejah minimalnih zahtev pravil projektiranja javnih cest dopustna na
odsekih, kjer za vzpostavitev minimalnega standarda ni prostorskih
možnosti, kjer je vzpostavljanje standarda povezano z nesorazmerno
porabo javnih sredstev, na odsekih, kjer ožji profili zagotavljajo večjo
varnost v prometu (manjša hitrost), in na odsekih, kjer je z ukrepi
prometne politike ali spremembo prometnega režima mogoče doseči
primerljive prometne cilje. |
(13) Dostopne ceste do posameznih objektov
naj bodo minimalne širine 3,50 m. Kadar se dostopne ceste združijo za
več objektov, naj bodo minimalne širine 2 x 2,25 m. |
(14) Za nove predvidene cestne povezave ter
njihovo navezovanje na državne ceste je treba izdelati prometne študije
z napovedjo prometa za 20 let. |
(15) Za predvideno priključevanje na
državne ceste je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja treba
prikazati prometno ureditev v območju državne ceste in njenem vplivnem
območju. Pri tem je treba upoštevati ugotovitve prometne študije. |
(16) V varovalnih koridorjih ob trasah
načrtovanih cest (prikazanih v grafičnem delu OPN) gradnja (z izjemo
ureditve dovozov ter javnega komunalnega omrežja) ni dovoljena. |
(17) Avtobusna postajališča je praviloma
treba predvideti izven vozišča kategoriziranih cest in v skladu z
veljavnimi predpisi. |
(18) Meteorne in druge odpadne vode z
objektov in zunanjih ureditev izven cestnega telesa je treba speljati
tako, da ne tečejo na cesto in na njej celo zastajajo, obenem pa ne
smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje cestišč. |
(19) Meteorne vode s cestišč morajo biti
preko peskolovov in/ali lovilcev olj speljane prvenstveno v
ponikovalnice ali v vodotoke. Šele v primeru, da za to ni tehničnih
možnosti, so lahko speljane v javen kanalizacijski sistem in na čiščenje
na komunalno čistilno napravo. |
|
62.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in
garaž) |
(1) Pri novogradnjah, prizidavah in
rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni
parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže
v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce. |
(2) Pri večstanovanjskih objektih je
treba čim več parkirnih površin zagotavljati v kleteh objektov oziroma v
podzemnih prostorih, s čimer se ohranja več zelenih površin ob objektih
in zagotavlja večja bivalna kakovost območja. |
(3) Parkirna mesta in garaže za tovorna
vozila, ki presegajo 3,5 t, in za avtobuse ter za priklopnike teh
motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna. Zgraditi jih je
možno v območju prometnih površin in območju proizvodnih dejavnosti. |
(4) Pod obstoječimi parkirnimi mesti je
dovoljena gradnja podzemnih garaž. |
(5) Če podzemne garaže niso zgrajene
pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča
ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije, ali morajo na terenu
imeti streho garaže urejeno kot javno površino, odprto športno igrišče,
nadzemno parkirišče ipd. |
(6) Parkirna mesta in garaže morajo
biti razporejene in izvedene tako, da hrup ali smrad ne motita dela,
bivanja in počitka v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 10 PM morajo
biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po podrobnejših pogojih tega odloka
za saditev. |
(7) Površine parkirnih mest,
manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene, tako da so
nepropustne za vodo in naftne derivate. Ograjene naj bodo z betonskimi
robniki in nagnjene proti iztokom, ki so opremljeni s peskolovi in
lovilci olj. |
(8) Pri določanju parkirnih mest za
objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je treba
zagotoviti 5 % parkirnih mest, rezerviranih za invalidne osebe. V
primeru, da je parkirnih mest v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti
1 PM za invalidne osebe. |
(9) Pri določanju parkirnih mest
večstanovanjskih objektov je treba zagotoviti na vsako deseto stanovanje
1 parkirno mesto za invalidne osebe. |
(10) Glede na namembnosti stavb je treba
pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število
parkirnih mest (v nadaljevanju PM): |
|
Namembnost stavb |
Število PM (navedene so bruto etažne površine objektov) |
Stanovanja in bivanje |
|
11100
Enostanovanjske stavbe
11210
Dvostanovanjske stavbe |
2
PM/stanovanje |
11220
Tri - in večstanovanjske stavbe |
2
PM/stanovanje, dodatno 10 % na terenu za obiskovalce |
11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (dijaški,
mladinski domovi ipd.) |
1
PM/12 postelj |
11302
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za
ostarele, varna hiša) |
1
PM/7 postelj |
11301
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
1
PM/stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
Poslovno-trgovske dejavnosti |
|
12201
Stavbe javne uprave
12202
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori
ter druge storitve)
12203
Druge poslovne stavbe |
1
PM/30 m2, min. 2 PM |
12301
Trgovske stavbe (trgovina pod 500 m2) |
1
PM/50 m2, ne manj kot 2 PM |
12301
Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1
PM/80 m2, ne manj kot 2 PM |
12301
Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2)
|
1
PM/35 m2 |
12301
Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2)
|
1
PM/30 m2 |
12301
Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) |
1
PM/40 m2 |
12304
Stavbe za storitvene dejavnosti (obrtno-servisne dejavnosti –
frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, avtopralnice, lekarne
ipd.) |
1
PM/30 m2, ne manj kot 2 PM |
12301
Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko-zabaviščni objekti) |
1
PM/30 m2 |
12303
Bencinski servisi |
1
PM/30 m2 prodajnih površin, ne manj kot 3 PM |
Družbene dejavnosti |
|
12610
Stavbe za kulturo in razvedrilo (gledališča, koncertne hiše,
večnamenske dvorane, kino, galerija) |
1
PM/5 sedežev |
12620
Muzeji in knjižnice |
1
PM/80 m2 |
12721
Stavbe za opravljanje verskih obredov |
1
PM/20 m2 |
Športne dejavnosti |
|
24110
Športna igrišča |
1
PM/200 m2 površine igrišč, od tega 20 % PM za
avtobuse |
12650
Stavbe za šport s prostori za gledalce |
1
PM/30 m2, od tega 20 % PM za avtobuse |
12650
Stavbe za šport (večnamenske dvorane, pretežno namenjene
razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) |
1
PM/15 m2
|
Posebne dejavnosti |
|
12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel,
prenočišča, penzioni) |
1
PM/2 sobi |
12112
Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1
PM/6 sedežev in 1 PM/tekoči meter točilnega pulta, ne manj kot 2
PM |
12120
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinski
hoteli) |
1
PM/10 sob |
Družbene dejavnosti |
|
12640
Stavbe za zdravstvo (bolnišnice) |
1
PM/5 postelj |
12640
Stavbe za zdravstvo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske
ambulante) |
1
PM/35 m2, ne manj kot 2 PM |
12640
Stavbe za zdravstveno oskrbo (zavetišče za živali) |
1
PM/150 m2, ne manj kot 2 PM |
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne
šole) |
1
PM/učilnico ter 12 za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje,
visoke šole) |
1,25
PM/učilnico |
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (vrtci)
|
1
PM/10 otrok, od teh najmanj 12 za kratkotrajno parkiranje |
12630
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (ostalo) |
1
PM/30 m2, min. 2 PM |
Proizvodne dejavnosti |
|
12714
Druge nestanovanjske kmetijske stavbe |
1
PM/80 m2 |
12510
Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1
PM/30 m2 površine, ne manj kot 2 PM |
12510
Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1
PM/50 m2 površine |
12520
Rezervoarji, silosi in skladišča |
1
PM/150 m2 površine in ne manj kot 3 PM |
12510
Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) |
6
PM/popravljalno mesto |
Drugo |
|
24204
Pokopališča |
1
PM/600 m2 |
12722
Pokopališke stavbe |
ne
manj kot 10 PM |
24122
Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas (park) |
1
PM/600 m2 |
12740
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: vojašnice, stavbe za
nastanitev policistov, gasilcev |
1
PM/100 m2 |
12410
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij
ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na železniških
in avtobusnih postajah ter z njimi povezane stavbe) |
1
PM/50 m2* *število PM upošteva tudi značaj objekta in
dostop do javnega prometa |
Avtomatske avtopralnice |
5
PM/pralno napravo |
Samopostrežne avtopralnice |
3
PM/pralni prostor |
|
(11) Na vseh gradbenih parcelah je treba za
javne objekte oziroma dejavnosti z obiskom strank zagotoviti še najmanj
20% dodatnih parkirnih mest za kolesa in druga enosledna vozila (vendar
ne manj kot 2 PM), ki morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
(12) Kadar na gradbeni parceli objekta ni
tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila s
tem odlokom določenih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča
parkirna mesta, razen parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe,
zagotoviti na drugih ustreznih površinah v njegovi lasti oziroma v
pogodbeno dogovorjenem razmerju z Občino Škofja Loka oz. lastnikom
zemljišča, ki so od stavbe oddaljene največ 200,00 m. |
(13) V enotah urejanja prostora, v katerih
prevladujejo objekti z različnimi namembnostmi (namenske rabe C, B, I),
se pri izračunu parkirnih mest upoštevajo potrebe po istočasnem
parkiranju v najbolj obremenjenem delu dneva. V kolikor se izkaže, da je
potreba po istočasnem parkiranju manjša od predpisanega št. parkirnih
mest v skladu z 10. odstavkom tega člena, se število parkirnih mest
lahko zmanjša za največ 30%. Število predpisanih parkirnih mest se lahko
zmanjša za največ 30% tudi v primeru, ko investitor z mobilnostim
načrtom dokaže manjšo potrebo po parkirnih mestih ter opredeli druge
načine trajnostne mobilnosti za dostopanje do lokacije. |
|
63.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje železniškega omrežja) |
(1) Železniška proga s pripadajočimi
objekti in napravami se lahko gradi in prenavlja skladno z določili tega
odloka. |
(2) Varovalni progovni pas je 100,00 m
širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh
proge. |
(3) V varovalnem progovnem pasu se
smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in
postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih
pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste
in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa. |
|
64.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje heliportov) |
Heliporti se lahko urejajo na strehah in utrjenih
površinah javnih objektov ali ob zasebnih objektih, kjer ne bodo moteči
za okoliške dejavnosti. |
|
65.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega omrežja) |
(1) Javno vodovodno omrežje je
namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo, z vodo za sanitarne potrebe,
za zagotavljanje požarne varnosti in vodo za tehnološko rabo in potrebe
ter za javno rabo. |
(2) Pri vzporednem vodenju vodovodov in
kanalizacije za odvajanje odpadne vode je treba med vodi zagotoviti
potreben odmik oziroma mora biti kanalizacija vgrajena pod vodovodom. |
(3) Vsi obstoječi objekti na območjih,
na katerih je zgrajeno javno vodovodno omrežje in je tehnično možna
priključitev, morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v
skladu s pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Gradnjo novih objektov
je treba načrtovati tako, da se lahko brez tehničnih ovir in z razumnimi
stroški priključijo na javno vodovodno omrežje. |
(4) Vodovodi za požarne namene so lahko
javni ali interni. Za zagotavljanje požarne varnosti se na vodovodnem
omrežju v odvisnosti od terenskih razmer namestijo bodisi nadtalni ali
podtalni hidranti. Hidrante je priporočljivo v prostor umeščati na
zelenih površinah in v primernem odmiku od utrjenih površin, ki so javne
ceste. |
(5) Objekti na vodovodnem omrežju
(vodohrani, črpališča, razbremenilniki ipd.) morajo biti umeščeni v
prostor tako, da je zagotovljeno optimalno delovanje sistema. |
(6) Najožja območja zajetij in
vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno ograjo za preprečitev
nepooblaščenega pristopa. |
(7) Ustrezna oskrba s pitno vodo se
zagotavlja z gradnjo novih javnih vodovodnih sistemov, z rekonstrukcijo
in posodobitvijo obstoječega vodooskrbnega sistema ter povezovanjem v
bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. |
(8) Novozgrajeni javni vodovodi naj
bodo, kjer je to racionalno, lokacijsko vgrajeni v javne površine.
Ostala infrastruktura lahko poteka ob vodovodih v skladu s predpisanimi
odmiki. Trase vodovodov morajo glede na odmike od objektov in drugih
podzemnih napeljav potekati v skladu s predpisi. |
(9) Vodomerne naprave se vgradijo v
vodomerne jaške, obvezno locirane izven objektov, praviloma na zemljišču
lastnikov priključkov ter v oddaljenosti največ 20,00 m od linije
javnega vodovoda. |
(10) Za vgradnjo posameznih vodomerov do DN
25 se uporabijo termoizolirani jaški. Jaški naj se praviloma vgrajujejo
na nepovoznih površinah, za vgradnjo vodomerov večjih dimenzij pa se
zgradijo armiranobetonski jaški (njihove dimenzije so odvisne od
velikosti in števila vgrajenih vodomerov). |
(11) V naseljih mestnega značaja je treba
zagotoviti ustrezno hidrantno omrežje z zadostnimi količinami požarne
vode. V kolikor količina vode in tlak v sistemu dopuščata, se tudi v
naseljih, ki niso mestnega značaja, zagotovi požarna varnost iz javnega
vodovodnega sistema skladno z zahtevami predpisov požarnega varstva. |
(12) Pri rekonstrukciji in dograditvi
vodovodnega in kanalizacijskega sistema je treba upoštevati vse izdelane
in potrjene programske rešitve, v kolikor niso v nasprotju s tem
odlokom. Upravljavec predmetne gospodarske infrastrukture sodeluje v
postopkih izdelave idejnih zasnov in projektov, ki obravnavajo obnovo in
izgradnjo, z dajanjem točnih tehničnih podatkov, strokovnih napotkov in
strokovnih rešitev. V postopkih priprave podrobnih prostorskih
izvedbenih aktov ali projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja pa z
dajanjem smernic ali projektnih pogojev za poseg v varovalnem pasu
posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
|
66.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega
omrežja) |
(1) Javno kanalizacijsko omrežje je
namenjeno odvajanju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode
s streh in utrjenih javnih površin (tlakovanih ali z drugim materialom
prekritih javnih površin) na čiščenje. |
(2) Kanalizacija mora biti zgrajena v
ločenem sistemu, razen na območjih, kjer je že izveden mešan sistem
kanalizacije oziroma je gradnja mešanega sistema ekonomsko in/ali
tehnično utemeljena. |
(3) Vsa kanalizacija mora biti zgrajena
vodotesno. |
(4) Vsi obstoječi objekti na območjih,
na katerih je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje in je tehnično možna
priključitev, morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v
skladu s pogoji upravljavca kanalizacijskega omrežja. Gradnjo novih
objektov je treba načrtovati tako, da se novozgrajeni objekti brez
tehničnih ovir in z razumnimi stroški priključujejo na javno
kanalizacijsko omrežje. Če priključitev objektov na javno kanalizacijsko
omrežje zaradi fizičnih ovir ali velike oddaljenosti ni možna, se lahko
na podlagi pozitivnega soglasja upravljavca javnega kanalizacijskega
omrežja dovoli začasno ali trajno čiščenje komunalne odpadne vode v mali
komunalni čistilni napravi oziroma na način, kot ga predpisuje predpis o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Male lokalne čistilne
naprave morajo biti izvedene v skladu z določili predpisov, ki urejajo
področje emisij snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih
čistilnih naprav. |
(5) Odpadne komunalne vode, ki
nastajajo v obstoječih objektih, je dovoljeno do rokov skladno s
predpisi čistiti v obstoječih greznicah. Čiščenje komunalnih odpadnih
vod iz predvidenih objektov na območjih, na katerih ni ali ne bo
zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, je treba predvideti v malih
komunalnih čistilnih napravah oziroma na način, kot ga predpisuje
predpis o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Male komunalne
čistilne naprave in obstoječe greznice morajo biti redno vzdrževane in
evidentirane pri izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih
vod, ki tudi opravlja obdobno praznjenje. |
(6) Na območjih, na katerih
razpoložljiv prostor in značilnosti tal omogočajo ponikanje, je treba
zagotoviti bogatenje podtalnice, s ponikanjem čiste padavinske vode s
strešin, terasastih površin, dvorišč in drugih utrjenih površin. Čista
padavinska voda iz navedenih površin se lahko uporabi tudi za sanitarne
ali tehnološke potrebe. |
(7) Kjer ponikanje padavinske vode
zaradi sestave tal ni možno, se vodo v skladu s pogoji upravljavca
vodotoka vodi do izliva v vodotok ali pa se pod pogoji upravljalca
kanalizacijskega omrežja odvaja v meteorno kanalizacijo oziroma v
obstoječi mešani sistem kanalizacije. |
(8) Vsaka mala komunalna čistilna
naprava mora imeti zagotovljen dostop in urejen ustrezen dovoz, ki
ustreza tehničnim značilnostim vzdrževalnih vozil upravljavca. |
(9) Padavinske vode z zasebnih površin
ne smejo pritekati na javne površine in ne smejo biti speljane v naprave
za odvodnjavanje javnih površin, razen pod pogoji in s soglasjem
upravljavca. |
(10) Padavinske vode s streh in utrjenih
površin na posameznih gradbenih parcelah ne smejo pritekati na druge
gradbene parcele brez soglasja lastnikov prizadetih gradbenih parcel. |
(11) Trase in jaški kanalizacijskih vodov
morajo praviloma potekati izven vozišča. Kadar to ni možno, morajo biti
jaški na vozišču umeščeni izven kolesnic vozil. |
(12) Minimalna začetna globina fekalnih
kanalov naj z upoštevanjem terenskih danosti omogoča gravitacijsko
odvajanje obstoječih iztokov iz pritličij bližnjih objektov z
upoštevanjem potrebnega nadkritja, ki preprečuje poškodbe in zmrzovanje.
Minimalna začetna globina kanalov za padavinsko vodo mora omogočati
priključitev cestnih požiralnikov in meteornih voda z utrjenih javnih
površin z upoštevanjem nadkritja najmanj 0,80 m. |
(13) Novozgrajena kanalizacija za odvod
komunalnih odpadnih voda mora biti zgrajena iz materialov, ki
zagotavljajo absolutno vodotesnost, ter mora biti zaščitena proti
mehanskim, kemijskim in drugim vplivom. |
(14) Če prostorske razmere to omogočajo,
morajo biti javne komunalne čistilne naprave umeščene v prostor tako, da
bodo zadostno oddaljene od stanovanjskih površin, ter tako, da lokacija
omogoča morebitno razširitev oziroma nadgradnjo čistilne naprave. |
(15) Male komunalne čistilne naprave so v
lasti občanov (lastnikov objektov) in se gradijo na zasebnih zemljiščih
in v bližini objektov, kjer nastaja odpadna voda. Iztok iz čistilne
naprave mora ustrezati zakonsko določenim parametrom. |
(16) Javne komunalne čistilne naprave imajo
lahko območje čistilne naprave zavarovano z zaščitno ograjo zaradi
preprečitve nepooblaščenega dostopa do objekta in naprav. |
|
67.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in
odstranjevanje odpadkov) |
(1) Komunalne in komunalnim odpadkom
podobne odpadke je treba zbirati v primernih tipiziranih in
standardiziranih posodah (po tehničnih navodilih izvajalca javne
službe). |
(2) Vsaka dejavnost, objekt ali del
objekta, kjer nastajajo odpadki, mora imeti zagotovljen prostor za
postavitev opreme za njihovo zbiranje, hranjenje ali začasno
skladiščenje. |
(3) Zbirno mesto za komunalne odpadke
mora biti praviloma na funkcionalnem zemljišču objekta, ki mu pripada,
tako da je dostopno vozilom za odvoz. Če to zaradi danosti prostora ni
možno, se s pristojno občinsko strokovno službo za promet in
gospodarjenje z odpadki določi zbirno mesto na javni površini. Zbirno
mesto mora biti na utrjeni površini. |
(4) Prevzemna mesta za komunalne
odpadke morajo biti dobro prometno dostopna, ne smejo pa biti na
prometnih površinah. Takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu je
treba posode za zbiranje odpadkov postaviti nazaj na zbirno mesto. |
(5) Za ločeno zbiranje odpadkov se v
skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih in na podlagi gostote
poselitve locirajo zbiralnice ločenih frakcij. Praviloma so zbiralnice
postavljene na utrjene površine javnega značaja. Zbiralnice so
opremljene z zabojniki, v katerih se zbirajo ločene frakcije. |
(6) Obstoječe zbiralnice je možno
obnavljati in premeščati, glede na velikost zbirnega mesta pa predvideti
tudi ločeno zbiranje po pogojih upravljavca in občinskega odloka o
čiščenju javnih površin ter obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju
odpadkov. |
(7) Za zbiranje vseh frakcij in za
začasno hranjenje posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne
embalaže ali njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali
odstranjevanje je v sklopu zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov v
Dragi urejen zbirni center. Poleg tega je treba na območju občine
predvideti še dva zbirna centra, ki morata biti zaradi dobre dostopnosti
locirana v bližini pomembnejših mestnih cest, imeti pa morata
vratarnico, utrjene površine, nadstrešek in ograjo za preprečitev
nepooblaščenega dostopa. |
(8) Posebne odpadke je treba
skladiščiti na območjih, kjer nastanejo, v posebnih namensko zgrajenih
skladiščih do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali končne
dispozicije na deponiji posebnih odpadkov. |
(9) Objekti za ravnanje z odpadki se
lahko umestijo na območja podrobnejše namenske rabe O ter izjemoma IP in
IG ali na druga območja, če so vplivi zmanjšani na najmanjšo možno
stopnjo in če s tem soglašajo mejaši. |
(10) Ureditve za zbiranje odpadkov morajo
biti umeščene v prostor ob upoštevanju namembnosti stičnih območij in
površin. Njihova ureditev in oblikovanje morata biti usklajena s
preostalimi ureditvami javnih odprtih površin na območju, tako da ta
mesta, objekti in ureditve ne bodo vidno moteči. |
(11) Ravnanje z odpadki mora biti izvedeno
skladno s tem odlokom z veljavnimi področnimi predpisi in na način, da
ne povzroča povečanega tveganja za požar, eksplozijo, okolje in zdravje
ljudi. |
|
68.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje plinovodnega omrežja) |
(1) Vsi posegi, ki se nahajajo v
varovalnem pasu prenosnih plinovodov in distribucijskega omrežja, se
lahko izvajajo le s soglasjem in pod pogoji upravljavca –operaterja
distribucijskega sistema zemeljskega plina. |
(2) Pri načrtovanju in gradnji
prenosnega ter distribucijskega plinovodnega omrežja je treba upoštevati
varnostne odmike plinovodov in naprav plinovodnega omrežja od obstoječih
in načrtovanih objektov ter ureditev v skladu z veljavnimi predpisi, ki
določajo varnostne odmike v odvisnosti od imenskega premera in delovnega
tlaka ter cone eksplozijske nevarnosti, hrupa pri navadnem obratovanju
ipd. |
(3) Objekti na območju, na katerem je
načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, lahko do njegove izgradnje
uporabljajo lasten ali skupen rezervoar za utekočinjeni naftni plin.
|
|
69.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega
omrežja) |
(1) Elektroenergetsko distribucijsko
omrežje nazivne napetosti 10/20 kV in manj mora biti zgrajeno v podzemni
izvedbi, praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnega 10/20 kV
in nizkonapetostnega distribucijskega omrežja je dovoljena le izven
mestnih območij, razen v primeru, ko terenske razmere gradnje podzemnega
voda ne omogočajo. |
(2) Nadzemni elektroenergetski vodi na
mestnem območju ne smejo potekati v vedutah z javnih površin na naravne
in ustvarjene prostorske dominante. |
(3) Gradnja elektroenergetskih vodov
nazivne napetosti 110 kV in več je dopustna na območjih, kjer ne
omejujejo namenske rabe prostora, določene s tem odlokom. Na območjih
sklenjenih stavbnih zemljišč se takšni vodi praviloma izvedejo v
podzemni izvedbi; njihova izvedba je dovoljena v skladu z določili
izvedbenih prostorskih aktov za te objekte oziroma po predhodni
potrditvi trase s strani Občinske uprave Občine Škofja Loka. |
(4) Nizkonapetostno distribucijsko
elektroenergetsko omrežje se na območjih naselij in na območjih
krajinskih enot prepoznavne kulturne krajine ob gradnji ali
rekonstrukciji praviloma izvede podzemno. To ne velja za območja
varovanja arheološke dediščine, takrat naj ti vodi potekajo ob robovih
naselij, gozdov, cest. |
(5) Za gradnjo objektov v koridorjih
obstoječih in načrtovanih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti pisno
soglasje izvajalca gospodarske javne službe operaterja prenosnega
omrežja. |
(6) V koridorjih daljnovodov so
dopustne gradnje novih in rekonstrukcije obstoječih linijskih
infrastrukturnih objektov, če rekonstruirani ali novozgrajeni daljnovod
ne povzroča čezmerne celotne obremenitve območja s sevanjem v nobenem
bivalnem ali drugem prostoru stavb, v katerih se zadržujejo ljudje.
Izpolnjene morajo biti zahteve glede mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja v skladu z veljavnimi predpisi. |
(7) V koridorjih daljnovodov je
prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv
material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano parkiranje vozil, ki
prevažajo vnetljive, gorljive in eksplozivne materiale. |
(8) Razdelilne transformatorske postaje
na območjih podrobnejše namenske rabe S, C in I se morajo izvesti v
skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne tehnologije, da se vplivi
na okolje zmanjšajo na minimum, da se zmanjšajo potrebne površine za
postavitev objekta, da se vse stikalne in transformatorske naprave
izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih objektih. Vse razdelilne
transformatorske postaje morajo biti zaščitene pred nepooblaščenim
dostopom. Vse vključitve v elektroenergetsko omrežje se praviloma
izvedejo s podzemnimi kabli. |
(9) Transformatorske postaje so
praviloma samostoječi objekti pravokotnega tlorisa, na območjih
podrobnejše namenske rabe S, C in IG ter IP pa se praviloma umeščajo v
večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop za vzdrževanje in
zamenjavo transformatorjev, pri razporeditvi prostorov v objektu pa je
treba upoštevati določila predpisov o električnem in magnetnem sevanju. |
(10) Samostoječe transformatorske postaje
morajo biti čim manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna
izpostavljenost delno zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi
objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice,
delno zasutje in podobno. |
(11) Javne površine na območjih podrobnejše
namenske rabe S, B, C, I, P, E ter Z morajo biti opremljene z javno
razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in
okoliških objektov. Pri tem je treba upoštevati določbe v povezavi s
preprečevanjem svetlobnega onesnaženja ter zagotavljati varstvo bivalnih
prostorov pred moteno osvetljenostjo zaradi razsvetljave nepokritih
površin, varstvo ljudi pred bleščanjem, varstvo astronomskih opazovanj
pred sijem neba in za zmanjšanje porabe električne energije. |
|
70.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega
omrežja) |
(1) Komunikacijsko omrežje, razen
sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli,
praviloma v kabelski kanalizaciji. Na izvenmestnih območjih je dovoljena
tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Na območjih podrobnejše namenske
rabe S, C, B, I je treba zagotoviti ustrezno število komunikacijskih
central, da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe
objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. |
(3) Na območjih, ki še niso opremljena
s telefonskim omrežjem, je treba zgraditi osnovno kabelsko telefonsko
mrežo in jo povezati s telefonsko centralo. |
(4) Trase komunikacijskih vodov mora
potrditi Občinska uprava Občine Škofja Loka. |
(5) Pri načrtovanju objektov in naprav
brezžičnih sistemov je treba upoštevati predpise s področja elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in
pogoje: |
·
Naprave brezžičnih sistemov kot zahtevni ali manj zahtevni
objekti se lahko gradijo na območjih podrobnejše namenske rabe I, P in
E. Na namenskih rabah K in G se bazne postaje lahko gradijo v sklopu
obstoječe infrastrukture. |
·
Objekte in naprave brezžičnih sistemov je treba umeščati v
prostor tako, da se združujejo v obstoječe ali načrtovane
infrastrukturne koridorje in naprave. |
·
Za umeščanje naprav brezžičnih sistemov se prednostno
izrablja možnosti umestitve na obstoječe objekte in naprave npr.
elektroenergetske infrastrukture ter tehnološke objekte. |
·
Objekte in naprave brezžičnih sistemov je treba na
izpostavljenih legah umestiti v prostor na podlagi prostorske preveritve
in utemeljitve, tako da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. |
·
Posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov
brezžičnih sistemov, in sicer tako, da je oblikovanje čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim
danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten). |
·
Naprave brezžičnih sistemov (bazne postaje) kot naprave se
lahko gradijo v skladu s prilogo 1. |
|
71.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na varovanih območjih
predvidene javne gospodarske infrastrukture) |
(1) Varovalni koridorji in varstveni
pasovi posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture znašajo: |
(2) Širina varovalnega pasu gospodarske
javne infrastrukture znaša: |
·
za elektroenergetsko omrežje: |
·
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV: 40,00 m od
osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje, |
·
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV:
10,00 m od osi elektroenergetskega voda, |
·
za nadzemni večsistemski daljnovod in razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV: 15,00 m od
osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali
transformatorske postaje, |
·
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35
kV: 3,00 m od osi elektroenergetskega voda, |
·
za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1
kV do vključno 20 kV: 10,00 m od osi elektroenergetskega voda, |
·
za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do
vključno 20 kV: 1,00 m od osi elektroenergetskega voda, |
·
za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko
postajo srednje napetosti 0,4 kV: 2,00 m od zunanje ograje razdelilne
ali transformatorske postaje, |
·
za sistem zemeljskega plina: |
·
za prenosni sistem zemeljskega plina: 65 m merjeno od
njegove osi oziroma od zunanje ograje merilno-regulacijske postaje in
ostalih objektov prenosnega sistema, razen kompresorskih postaj, |
·
100 m od ograje kompresorske postaje,
|
·
za distribucijski sistem zemeljskega plina: 5 m merjeno od
njegove osi. |
·
za vodovodno omrežje, merjeno levo in desno od osi voda
oziroma skrajnega roba objekta: 3,00 m, |
·
za kanalizacijsko omrežje, merjeno levo in desno od osi
voda oziroma skrajnega roba objekta: 3,00 m, |
·
za komunikacijske oddajne sisteme območje od antene
oddajnika, ki se razteza v tridimenzionalnem prostoru od antene glede na
moč in smer delovanja oddajnika, število oddajnikov na isti lokaciji in
tehnološko izvedbo. Tako je treba obravnavati vsak oddajnik posebej in
zanj pridobiti natančne podatke o varovalnem koridorju. |
(3) V varovalnih koridorjih in
varstvenih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter
komunikacijskih oddajnih sistemov ni dovoljena gradnja objektov, ki
zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
·
bolnišnic, zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov,
namenjenih bivanju in rekreaciji, stanovanjskih objektov, objektov
vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva, objektov, v katerih se opravljajo upravne,
trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, igrišč in javnih parkov,
javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene za zadrževanje
večjega števila ljudi. |
(4) V varovalnih koridorjih in
varstvenih pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV
in več sta na obstoječih objektih dovoljena vzdrževanje objekta in
gradnja pomožnih funkcionalnih objektov, ki služijo obstoječemu objektu
(garaže, parkirišča, lope). |
(5) Za vse objekte (novogradnje,
prizidave objektov namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje ter
pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske varovalne koridorje
obstoječih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja v skladu z obstoječimi predpisi. |
(6) Varovalni pasovi za posamezne vrste
cestnega omrežja od zunanjega roba cestnega telesa znašajo za: |
·
regionalno cesto (RC) 15,00 m, |
·
lokalno cesto (LC, LZ, LK) 10,00 m,
|
·
javno pot (JP) 5,00 m, |
·
občinske kolesarske poti (KJ) 2,00 m. |
(7) Varovalni progovni pas je zemljiški
pas, na obeh straneh železniške proge širok 100,00 m, merjeno v zračni
črti od osi skrajnih tirov proge. |
(8) V varovalnih koridorjih in
varstvenih pasovih gospodarske javne infrastrukture je dovoljena gradnja
v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja ali varstvenega pasu pod
pogoji upravljavca javne infrastrukture. Na obstoječih objektih je
dovoljeno vzdrževanje objekta. |
(9) V varovalnih koridorjih in
varstvenih pasovih gospodarske javne infrastrukture je gradnja objektov,
ki niso v skladu z namembnostjo varovalnega koridorja, dovoljena le pod
posebnimi pogoji upravljavca omrežja v skladu s predpisi. |
|
72.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine in ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb in
pogoji glede varovanja zdravja) |
(1) Gradnje in prostorske ureditve so
dopustne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih
motenj, kot so dovoljene s predpisi. Gradnje in prostorske ureditve niso
dopustne v območjih naselbinske dediščine, razglašenih kot spomenik, ter
v njihovih vplivnih območjih, kjer gradnje novih objektov praviloma niso
dopustne. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na
okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki
jih taka dejavnost povzroča. Pri vseh gradnjah je treba upoštevati
normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti
načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. |
(2) Pred začetkom izvajanja posega, ki
lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo
sprejemljivosti njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno
soglasje ministrstva. Pri vseh drugih posegih, ki povzročajo emisije
snovi v okolje, je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. |
(3) Pred začetkom izvajanja posega
znotraj varovanih, zavarovanih območij in območij naravnih vrednot, ki
lahko pomembno vplivajo na ta območja, je treba izvesti presojo
sprejemljivosti njegovih vplivov na varovana območja in pridobiti
naravovarstveno soglasje ministrstva. |
(4) Pogoj za poseganje na parcele, na
katerih veljajo določeni režimi, je obvezna pridobitev soglasja službe,
pristojne za varstvo in upravljanje varovanih objektov, prostorov,
dobrin v okviru posameznega režima. |
|
73.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine) |
(1) Sestavni del OPN so objekti in
območja kulturne dediščine, varovani po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine (v nadaljevanju objekti in območja kulturne
dediščine). To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih
spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna
dediščina, vplivna območja dediščine. |
(2) Objekti in območja kulturne
dediščine so razvidni iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob
uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu in je njegova obvezna
priloga, in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne dediščine
(aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi varstvenih
območij dediščine). |
(3) Na objektih in območjih kulturne
dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi
dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter dediščino varujejo in
ohranjajo na mestu samem (in situ). |
(4) Na objektih in območjih kulturne
dediščine nista dovoljeni: |
·
gradnja novega objekta, vključno s prizidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in |
·
rekonstrukcija objekta na način, ki bi prizadel varovane
vrednote objekta ali območja kulturne dediščine in prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
(5) Odstranitve objektov ali območij
ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen
pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. |
(6) Na objektih in območjih kulturne
dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski
izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru
neskladja ostalih določb tega odloka s prostorsko izvedbenimi pogoji
glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji celostnega
ohranjanja kulturne dediščine. |
(7) Objekte in območja kulturne
dediščine je treba varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med
gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati
gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne
ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
(8) Za kulturne spomenike in njihova
vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje
varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z
varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. |
(9) Za varstvena območja dediščine
veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim
akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim
režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki
ni kulturni spomenik in ni varstveno območje dediščine, velja, da posegi
v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane
vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za
registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni
pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe
dediščine in so navedeni v tem členu. |
(11) Za registrirano kulturno dediščino
veljajo dodatno še prostorsko izvedbeni pogoji za posamezne vrste
dediščine. |
1. Za registrirano stavbno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
|
·
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
|
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad,
oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad,
fasadni detajli), |
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega
zunanjega prostora, |
·
sestavine in pritikline, |
·
stavbno pohištvo in notranja oprema,
|
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
|
·
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko
izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v
okolici značilnostim stavbne dediščine), |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
2. Za registrirano naselbinsko dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža,
razporeditev odprtih prostorov), |
·
odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in
odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in
nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
|
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja
(drevesa, vodotoki itd.), |
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na
reliefne značilnosti, poti itd.), |
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
|
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike
strešin, kritina), |
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in
pogledi iz njega), |
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema,
ulične fasade itd.), |
·
oprema in uporaba javnih odprtih prostorov, |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
|
·
V primeru, da pri posamezni enoti kulturne dediščine
varujemo tudi zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami, je
treba upoštevati tudi PIP za registrirana arheološka najdišča. |
3. Za registrirano kulturno krajino in
zgodovinsko krajino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba
(naravne in grajene ali oblikovane sestavine), |
·
značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika
parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela
drevesa), |
·
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v
kulturni krajini), |
·
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega
stavbarstva (kozolci, znamenja, zidanice), |
·
odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in
stavbo oziroma naseljem, |
·
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov,
|
·
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene
strukture, gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
4. Za registrirano vrtnoarhitekturno
dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
zasnova (oblika, struktura, velikost, poteze),
|
·
grajene ali oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna
oprema, likovni elementi), |
·
naravne sestavine (rastline, vodni motivi, relief),
|
·
podoba v širšem prostoru oziroma odnos dediščine z okolico
(ohranjanje prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in
utemeljene meje), |
·
rastišče z ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne
za razvoj in obstoj rastlin, in |
·
vsebinska, funkcionalna, likovna in prostorska povezanost
med sestavinami prostorske kompozicije in stavbami ter površinami,
pomembnimi za delovanje celote. |
5. Za registrirano arheološko najdišče velja,
da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati
arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi
plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali
uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili
njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati,
meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
·
poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
·
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte,
vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali
drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in
prezentacijo arheološkega najdišča. |
6. Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna
najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor
robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
·
če ni možno najti drugih rešitev in
|
·
če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih
arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
|
7. Obseg in čas potrebnih arheoloških
raziskav opredeli organ, pristojen za področje varstva kulturne
dediščine. |
8. V primeru, da se območje urejuje z OPPN,
je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve
vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka
priprave izvedbenega akta. |
9. Za registrirano memorialno dediščino:
ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
·
avtentičnost lokacije, |
·
materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali
drugih nepremičnin, |
·
vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter
vedute. |
10. Za drugo dediščino: ohranjajo se varovane
vrednote, kot so: |
·
materialna substanca, ki je še ohranjena,
|
·
lokacija in prostorska pojavnost,
|
·
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
|
(12) V vplivnih območjih dediščine velja,
da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju
dediščine. Ohranjajo se prostorska integriteta, pričevalnost in
dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. |
(13) Za poseg v kulturni spomenik, vplivno
območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali
registrirano dediščino, ki je razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je
veljal ob uveljavitvi odloka o občinskem prostorskem načrtu, je treba
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za
posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
(14) Kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno
EUP, če je tako določeno s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji, ki
veljajo za to območje urejanja. |
(15) Za poseg v objekt ali območje kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli
spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali
ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To
so tudi vsa vzdrževalna dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo
za gradnjo in so dopustni na podlagi odloka o OPN ali drugih predpisov. |
(16) Za izvedbo predhodne arheološke
raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega
najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih za varstvo
kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za
raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni
enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti
podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas
predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. |
(17) Na območjih, ki še niso bila predhodno
arheološko raziskana in za katera ocena arheološkega potenciala
zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških
raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti. |
(18) Ob vseh posegih v zemeljske plasti
velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu
odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo
kulturne dediščine, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. |
(19) Zaradi varstva arheoloških ostalin je
treba pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. |
|
74.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave ) |
(1) Območja ohranjanja narave, ki so
razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi (naravni
spomeniki, naravne vrednote državnega in lokalnega pomena, posebna
varstvena območja Natura 2000 in potencialna posebna ohranitvena območja
Natura 2000 ter ekološko pomembna območja), se varujejo v skladu z
določili teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja
ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe
za varovanje narave. |
(2) Za posege na območjih in objektih
iz prvega odstavka tega člena je treba v primeru neskladja določb tega
odloka s pogoji organa, pristojnega za ohranjanja narave, upoštevati
pogoje organa, pristojnega za ohranjanje narave. |
(3) Območja ohranjanja narave so
prikazana v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN. |
|
75.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede območij vojnih grobišč) |
(1) Pri posegih v območja vojnih
grobišč je treba upoštevati predpise s področja vojnih grobišč. |
(2) Na območjih vojnih grobišč je
prepovedano: |
·
spreminjati zunanji videz grobišč, |
·
poškodovati grobišča ali odtujiti njihove sestavne dele in |
·
izvajati vsako drugo dejanje, ki pomeni krnitev
spoštovanja do grobišč ali pa je v nasprotju s pokopališkim redom vojnih
grobišč. |
(3) Območja vojnih grobišč so prikazana
v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN. |
|
76.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede priobalnih zemljišč) |
(1) Zunanja meja priobalnih zemljišč
sega na vodah 1. reda 15,00 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2.
reda pa 5,00 m od meje vodnega zemljišča. Meja priobalnih zemljišč na
vodah 1. reda zunaj območij naselja sega najmanj 40,00 m od meje vodnega
zemljišča. |
(2) Pod pogoji, ki jih določa predpis,
ki ureja področje voda, je možna tudi drugačna določitev zunanje meje
priobalnih zemljišč. |
(3) Priobalna zemljišča so tudi vsa
zemljišča med visokovodnimi nasipi. |
(4) Na priobalnem zemljišču vodotoka
morata biti omogočena dostop in vzdrževanje vodotoka. |
|
77.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda) |
(1) Za vsak poseg, ki lahko trajno ali
začasno vpliva na vodni režim in stanje voda, je treba pridobiti
dovoljenja v skladu s predpisi o vodah. |
(2) Pri načrtovanju poteka trase
gospodarske javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število
prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom,
naj praviloma le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od
zakonsko določenih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana
obstoječa stabilnost brežin vodotokov. |
(3) Prečkanja vodov gospodarske javne
infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti načrtovana tako, da se
prevodna sposobnost struge vodotoka ne bo zmanjšala. |
(4) Za gradnjo na vodovarstvenih
območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ. Pri
posegih na vodovarstvena območja je treba upoštevati državne in občinske
predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
(5) Vodovarstvena območja so prikazana
v Prikazu stanja prostora, ki je priloga OPN. |
(6) Vse obstoječe vodne vire je treba
varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s
predpisi o varovanju vodnih virov. |
(7) Gradnja namakalnih naprav in raba
površinskih voda ali podtalnice za namakanje sta dovoljeni pod pogoji
pristojne službe za upravljanje in varstvo voda. |
(8) Odvodnjavanje padavinskih vod iz
utrjenih asfaltiranih površin naj poteka preko lovilcev olj. |
|
78.
člen |
(skupni
prostorsko izvedbeni pogoji glede varovanja in izboljšanja zraka) |
(1) Pri gradnji objektov in urejanju
površin je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka. |
(2) Pri posameznih obstoječih virih
prekomernega onesnaženja zraka mora lastnik oziroma upravljavec vira
onesnaženja dvakrat letno meriti nivo onesnaženosti in izvesti ustrezno
zaščito oziroma sanacijo. Z rezultati merjenja mora seznaniti Občino
Škofja Loka. |
(3) Onesnaževalci, ki jih veljavni
predpisi zavezujejo k monitoringu, morajo dosledno izvajati monitoring
industrijskega onesnaževanja. |
(4) Pri načrtovanju novih in pri
rekonstrukciji srednjih in velikih kurilnih naprav mora investitor
oziroma povzročitelj obremenitve pri izračunu potrebne višine dimnika
upoštevati možne vplive na okolje in zdravje ljudi v neposredni bližini
kurilne naprave. |
(5) Ob nasipanju gramoza ali izkopu in
prelaganju odpadkov se mora preprečevati prašenje, in sicer z rednim
vlaženjem ob suhem in vetrovnem vremenu. |
|
79.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za varstvo tal in kmetijskih zemljišč) |
(1) Pri gradnji objektov je treba
zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od
nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali
izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
(2) Pri uporabi in skladiščenju
nevarnih snovi in pri gradnji objektov morajo biti dela izvedena na
način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v
kanalizacijo. |
(3) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti
izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno
pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal
z vnašanjem odpadkov v primeru: |
·
rekultivacije tal, |
·
nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal
ali |
·
zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega
stanja tal. |
|
80.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varstva gozdov) |
(1) V območjih gozdov so dovoljeni
posegi, ki ne ogrožajo funkcij gozda oz. ne razvrednotijo ali
poškodujejo gozda oz. ne poslabšajo možnosti uresničevanja funkcij gozda
ali onemogočijo njihovega zagotavljanja. |
(2) Ohraniti je treba obstoječe dostope
do gozda za gospodarjenje z njim, vključno z javno rabo gozdov, ki je
dovoljena tudi nelastnikom gozdov. V nasprotnem primeru je treba urediti
nadomestne dostope. Vsak projekt ali soglasje za poseg v gozd ali ob
njem mora vsebovati tudi rešitev za dostop do prometnice za
gospodarjenje z gozdom, ki meji na poseg ali je v njegovem zaledju.
|
(3) Postavljanje ograj v gozdu ali ob
gozdu ni dovoljeno. Ograditev gozda z ograjo se lahko dovoli le z
dovoljenjem Zavoda za gozdove Slovenije v skladu z veljavno zakonodajo.
Prav tako ni dovoljeno ograjevanje gozda z drugimi objekti. |
(4) Območja varovalnih gozdov, gozdov s
posebnim namenom in gozdnih rezervatov so prikazana v Prikazu stanja
prostora, ki je priloga OPN. |
(5) Večnamenski gozdovi so namenjeni
predvsem gospodarskemu izkoriščanju gozdov. V njih je dovoljeno izvajati
dejavnosti s področja gozdarstva in posegati v prostor v skladu s
predpisi. |
(6) V varovalnih gozdovih, v gozdovih s
posebnim namenom in v gozdovih z ekološkimi ter socialnimi funkcijami s
1. stopnjo poudarjenosti so dopustni le posegi in dejavnosti za namensko
gospodarjenje s temi območji. Izjemoma so dopustni posegi za gospodarsko
infrastrukturo, če ne ogrožajo ali onemogočajo ekoloških in socialnih
funkcij gozdov. |
(7) Gozdni rezervati so prepuščeni
naravnemu razvoju. V njih niso dovoljeni posegi v prostor,
gozdnovarstvena in gojitvena dela, gradnja prometnic in izkoriščanje ter
raba gozdov. |
(8) V območjih gozdnih zemljišč so
dopustne krčitve v kmetijske namene v skladu z Zakonom o gozdovih. |
(9) Dopustne vrste rabe v
varnostno-oskrbnem pasu območij ob gozdu so zelene površine, vodna in
kmetijska zemljišča ter vse vrste infrastruktur, če ne vsebujejo
objektov, ki bi jih lahko ogrozila padajoča drevesa, oziroma nista
njihova lokacija in način rabe takšna, da bi trajno onemogočala dostop
do gozda. |
(10) V varnostno-oskrbnem pasu je treba
zagotoviti prometnico za dostop do gozda. Prometnica je lahko cesta,
pot, kolesarska ali sprehajalna steza, ki je lahko tudi neutrjena,
vendar trajno omogoča dostop do gozda za namene gospodarjenja z njim,
vključno z javno rabo gozdov (rekreacija, nabiranje plodov itd.) in
odvozom gozdnih Iesnih proizvodov. Izjemoma je dopustno, da le občasno
omogoča dostop s tovornim vozilom. |
(11) V območjih za poselitev, kjer je v
naravi še gozd, je do skrčitve gozda treba upoštevati predpise o
gozdovih in gozdarstvu. |
(12) Umeščanje energetskih objektov in
naprav v prostor se načrtuje tako, da se, kolikor je le mogoče, upošteva
značilne naravne prvine, kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne
značilnosti, vidnost naselij in značilne vedute. |
(13) V prostoru z majhnim deležem gozda je
treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji
meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni
vegetaciji. |
(14) Pri gradnji z ograjami zavarovanih
prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer so že od
nekdaj potekale stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi.
Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove Slovenije v sodelovanju s
strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in
lovskimi organizacijami. |
(15) Nove stanovanjske in industrijske
objekte se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega
gozda od obstoječega gozdnega roba. Pri tem se odmik določi v odvisnosti
od posameznih lokacij in sestojev, ki so ali se bodo v času razvili na
posamezni lokaciji. Odmik je poleg zagotavljanja funkcij gozdov potreben
tudi zaradi zagotovitve varnosti objektov. |
(16) Na območju naselij in v njihovi
neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri
ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami
rekreacijske rabe. |
(17) Negozdna zemljišča v gozdu je
prepovedano pogozdovati, razen če je to predvideno v gozdnogospodarskem
načrtu. |
(18) Posegi iz prejšnjih odstavkov so
dopustni le, če posegi v gozd ne bodo negativno vplivali na gozdni
ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj navedenim posegom je treba
pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. |
|
81.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja pred požarom) |
(1) Pri gradnjah objektov in pri
urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične
predpise ter smernice, ki urejajo varstvo pred požarom. Za primer požara
je treba zagotoviti: |
·
odmike med objekti in odmike od meje parcel ali zagotoviti
potrebne protipožarne ločitve, |
·
prometne/manipulacijske poti oziroma površine za
intervencijska vozila, |
·
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter površine ob
objektih za evakuacijo ljudi. |
(2) Na območjih brez hidratnega omrežja
je treba zagotoviti požarne bazene ali druge ureditve, ki zagotavljajo
požarno varnost. |
(3) Gradnje in ureditve v prostoru
morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in požarnih bazenov. |
(4) Obstoječe in nove interventne poti
morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom ter morajo ustrezati
standardom s tega področja. |
(5) Na območjih brez hidrantnega
omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne zagotavljajo ustrezne
preskrbe s požarno vodo, izvajalec javne službe oz. investitor zagotovi
požarne bazene in druge ustrezne ureditve, kar se uredi v pogodbi o
opremljanju. V območjih velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma
ne načrtujejo dejavnosti ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno
tveganje za življenje ljudi ter za materialne dobrine in naravo. |
(6) Gradnje in ureditev v prostoru
morajo zagotavljati dovoz za gasilska vozila do vodotokov, hidrantov in
požarnih bazenov. |
(7) K projektnim rešitvam za objekte,
za katere je s posebnimi predpisi zahtevana izdelava študije požarne
varnosti, je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja
pridobiti mnenje Gasilskega poveljstva občine Škofja Loka (Gasilska
zveza Škofja Loka). V teh objektih mora biti zagotovljena slišnost
komunikacijskih sredstev gasilcev v sistemu zvez zaščite in reševanja,
kar se prikaže v študiji. |
|
82.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji na območjih varstva pred plazovi) |
(1) Na plazljivih in erozijsko
ogroženih območjih je dopustno v zemljišča posegati tako, da ne bo
ogrožena stabilnost območja in povzročeno premikanje zemljišč. |
(2) Plazljiva in erozijsko ogrožena
območja so del Prikaza stanja prostora, ki je priloga OPN. |
(3) Na plazljivih in erozijsko
ogroženih zemljiščih je prepovedano: |
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in posegi, ki
bi lahko pospešili zamakanje zemljišč, |
·
zasipavanje izvirov, |
·
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po
erozijsko ogroženih ali plazovitih zemljiščih, |
·
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje
erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
·
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo
zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, |
·
krčenje ter večja obnova gozdnih sestojev in grmovne
vegetacije, ki pospešuje erozijo in plazenje zemljišč, |
·
vsako poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje
zemljišč in dvig podzemne vode ter povečanje erozije zemljišč. |
(4) Na plazljivih (pretežno stabilnih,
pogojno stabilnih in pretežno nestabilnih) ter erozijsko ogroženih
zemljiščih je treba za gradnjo ali za poseg, ki ima značaj gradnje ali
rekonstrukcije objekta in naprav, v postopku za pridobitev gradbenega
dovoljenja pridobiti geološko poročilo organizacije s področja
geomehanike. |
(5) Plazljiva in erozijsko ogrožena
območja iz drugega odstavka tega člena so zgolj opozorilna. Investitor
mora pridobiti mnenje organizacije s področja geomehanike tudi zunaj
prikazanih območij, kadar obstaja sum, da je zemljišče plazljivo ali
erozijsko ogroženo. |
|
83.
člen |
(skupni
prostorsko izvedbeni pogoji za prostorski razvoj na poplavnih območjih) |
(1) Poplavna območja in razredi
poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah na osnovi
izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte
poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni
del Prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne
nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora
opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih. |
(2) Na poplavnih območjih, za katera so
izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne
nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju
posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve
za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih
zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se na poplavnem območju
in izven njega ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti. |
(3) Če načrtovanje novih prostorskih
ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo
ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev
načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v
prostor. |
(4) Na poplavnih območjih, za katera
razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo
graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo
na vodni režim in stanje voda. |
(5) Ne glede na določbe drugega,
tretjega in četrtega odstavka tega člena so na poplavnem območju
dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti pod pogoji, ki jih
določajo predpisi o vodah. |
(6) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo
etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves
čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih
ukrepov se v Prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja,
karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti. |
|
84.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji za ureditve za obrambne potrebe) |
(1) V območjih izključne rabe prostora
za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na
področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za
potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in
odstranitev objektov) ter ostale ureditve za potrebe obrambe ne glede na
vrsto objektov glede na zahtevnost. Gradnja objektov in ureditev za
obrambne potrebe sta dopustni na območjih podrobnejše namenske rabe F in
f. |
(2) Posegi na območju možne izključne
rabe morajo omogočiti uporabo teh območij za obrambne potrebe v primeru
vojnega ali izrednega stanja, krize ter za usposabljanje oziroma so
posegi lahko takšni, da je možna takojšnja vzpostavitev uporabe območja
za obrambne potrebe. Za posege v prostor na območju možne izključne rabe
je treba predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za
obrambo. |
(3) Obrambne dejavnosti na teh
lokacijah morajo biti skladne z veljavno zakonodajo na področju varstva
okolja. |
|
85.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
(1) Za primer naravnih in drugih nesreč
se zagotavljajo površine za pokop večjega števila ljudi, kadavrov, za
odlaganje ruševin, območja za evakuacijo prebivalstva ter območja za
sprejemna, logistična, nastavitvena in druga mesta za delovanje sistema
in sil za zaščito, reševanje in pomoč. |
(2) Objekti morajo biti v skladu s cono
potresne ogroženosti protipotresno grajeni. |
(3) Na ureditvenih območjih mest in
drugih naselij se skladno z veljavno zakonodajo v objektih, določenih s
predpisi, gradijo zaklonišča osnovne zaščite. V vseh novih objektih je
potrebna ojačitev prve plošče. Za vsa nova zaklonišča in za posege v
obstoječa zaklonišča, za katera je treba pridobiti gradbeno dovoljenje,
je obvezna revizija projektne dokumentacije. |
(4) Vse zelene in druge javne odprte
površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih ali drugih nesreč
možna njihova uporaba za potrebe zaščite, reševanja in pomoči. |
|
86.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja in varstva pred
hrupom) |
(1) Ta odlok glede na občutljivost za
škodljive učinke hrupa določa stopnje varstva pred hrupom, ki so
opredeljene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne
površine. |
(2) Stopnje varstva okolja pred hrupom,
ki so določene za posamezne podrobnejše rabe na območjih poselitve glede
na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so določene s študijo
Določitev območij varstva pred hrupom za območja poselitve Občine Škofja
Loka. |
|
Podrobnejša namenska raba/stopnja varstva pred hrupom
|
I.
stopnja |
II.
stopnja |
III.
stopnja |
IV.
stopnja |
S –
OBMOČJA STANOVANJ |
SSs,
SB, SP |
|
●
|
|
|
SK,
SKj, SKk, SSa, SSv |
|
|
●
|
|
C –
OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU
|
|
|
●
|
|
CDi
|
|
|
●
|
|
CDc
|
|
|
●
|
|
CDz
|
|
|
●
|
|
IP
|
|
|
|
●
|
IG
|
|
|
|
●
|
IK
|
|
|
|
●
|
B –
POSEBNA OBMOČJA |
BT
|
|
|
●
|
|
BD
|
|
|
● |
|
Z –
OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS
|
|
|
●
|
|
ZP
|
|
|
●
|
|
ZD
|
|
|
●
|
|
ZK
|
|
|
●
|
|
ZV |
|
|
● |
|
P –
OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
●
|
E –
OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
●
|
O –
OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
●
|
A ,
A(SKk), A(CDc), A(BT), A(CDi) – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
|
|
●
|
|
|
(3) Na območjih podrobnejše namenske
rabe, kjer je navedena II. stopnja varstva pred hrupom, velja III.
stopnja varstva, dokler ta območja minister na podlagi pobude občine ne
razvrsti v II. območje varstva pred hrupom. |
(4) Območja podrobnejše rabe, ki ne
sodijo v območja poselitve (G, K1, K2, LN, VC), večinoma sodijo v IV.
stopnjo varstva pred hrupom. |
(5) Novi viri hrupa na posameznem
območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve
območja s hrupom. Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene
s posebnimi predpisi. |
(6) Za nove vire hrupa morajo biti
zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje
hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa. Pri
izbiri ukrepov varstva pred hrupom imajo prednost ukrepi zmanjšanja
emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa
v okolju. |
(7) Upravljavec vira hrupa je dolžan
zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira
hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje. |
(8) Pri načrtovanju dejavnosti na
območjih IV. stopnje varstva pred hrupom mora povzročitelj vira hrupa
predvideti ustrezne aktivne in pasivne ukrepe za zaščito življenjskega
okolja pred hrupom. Na območjih IG, IP, IK, ki mejijo na stanovanjske
objekte, naj bodo locirane servisne in skladiščne dejavnosti, predvsem
obrtnega značaja. Obratovanje dejavnosti ob navedenem mejnem robu naj
poteka le v dnevnem času. |
(9) Na območjih IV. stopnje varstva
pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali
urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred le-tem. |
(10) Zagotoviti je treba pasivne
protihrupne ukrepe za izpostavljene stanovanjske objekte v bližini
proizvodnih območij. Za protihrupne ukrepe naj se v sklopu dokumentacije
za gradbeno dovoljenje zagotovi tudi izdelava posebnega načrta
protihrupne zaščite. |
(11) Raven hrupa je lahko izjemoma
presežena na javnih prireditvah, javnih shodih ali drugih dogodkih, na
katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za kar je treba
pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca. |
|
87.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja pred elektromagnetnim
sevanjem) |
(1) Gradnja objektov ali naprav ter
razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, ne smeta
presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Viri elektromagnetnega sevanja so:
visokonapetostni transformator, razdelilna transformatorska postaja,
nadzemni ali podzemni vod za prenos električne energije, odprt oddajni
sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali televizijski oddajnik,
radar ali druga naprava ali objekt, katerega uporaba ali obratovanje
obremenjuje okolje. |
(3) Za gradnjo objektov, ki so viri
elektromagnetnega sevanja, je treba izdelati oceno vplivov na okolje in
pridobiti soglasje pristojne službe. |
(4) Pri načrtovanju, gradnji ali
rekonstrukciji vira sevanja mora investitor izbrati tehnične rešitve in
upoštevati dognanja in druge rešitve, ki zagotavljajo, da mejne
vrednosti elektromagnetnega polja, ki so določene v predpisih o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, niso
presežene, in hkrati omogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev
okolja zaradi sevanja. |
(5) Za vse objekte (novogradnje,
prizidave objektov, namenjenih za stalno oz. občasno prebivanje, ter za
pomožne objekte), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih
oz. predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin
elektromagnetnega sevanja. |
|
88.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja pred svetlobnim
onesnaženjem) |
Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati
ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo
predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja. Tipi svetilk in
drogov za svetilke se določijo enotno. Svetilke morajo biti razporejene
tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom
in standardom. Za razsvetljavo, ki je vir svetlobe svetlobnega
onesnaženja okolja po predpisih, se uporabljajo svetilke, katerih delež
svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. |
|
89.
člen |
(skupni
prostorski izvedbeni pogoji glede zagotavljanja higienskih in
zdravstvenih zahtev v zvezi z osončenjem) |
(1) Pri gradnji stanovanjskih objektov
je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in
druge zahteve v skladu s predpisi in tem odlokom. |
(2) Pri vseh stanovanjskih bivalnih
prostorih (bivalna kuhinja, dnevna soba, otroška soba) je treba
zagotoviti minimalno zahtevano osončenje, skladno z veljavno zakonodajo. |
(3) Orientacija novogradenj na način,
ki omogoča najboljšo izrabo sončne energije (naklon in orientacija
strehe mora omogočati optimalno izrabo sončne energije glede na vpadni
kot sončnih žarkov, predvsem v času, ko je toplotna energija potrebna,
torej v zimskih mesecih), kjer je to glede na urbanistične pogoje
gradnje (orientiranost strešin obstoječe gradnje) možno. |
|
3.3.2. POSEBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
|
|
90.
člen |
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora) |
(1) Dopustne vrste objektov so
opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer
velja: |
·
Dopustni zahtevni in manj zahtevni objekti so določeni za
posamezne podrobne namenske rabe. |
·
Vrste objektov so označene s šifro iz Uredbe o
klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena (Ur. l. RS, št.
109/2011). |
·
Če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti
določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le
konkretno našteti objekti. |
·
Če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega
objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost
objekta), to pomeni, da so dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki
ustrezajo pogoju iz oklepaja. |
·
(2) Dopustni nezahtevni in enostavni objekti so za
posamezne podrobne namenske rabe določeni v prilogi 1 Dopustni
nezahtevni in enostavni objekti tega odloka. |
|
91.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji na območjih podrobnejše namenske
rabe) |
Posebni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za vsa
območja podrobnejše namenske rabe na območju celotne občine (na celotnem
območju OPN, razen če ni s podrobnimi pogoji za posamezno enoto urejanja
prostora določeno drugače). |
|
92.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih
območjih) |
(1) Območja osnovne namenske rabe S so
območja stanovanj, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
SSs –
čiste stanovanjske površine – enostanovanjska strnjena gradnja |
Območja podrobne namenske rabe:
SS –
stanovanjske površine, namenjene bivanju brez dejavnosti. |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:
SSs –
enostanovanjska gradnja. |
Tipologija zazidave:
a, b |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja: pisarniške in dejavnosti
osebnih storitev ter druge storitvene dejavnosti, ki nimajo
povečanih negativnih vplivov na okolje do 50 % BEP posameznega
objekta. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
11100
enostanovanjske stavbe,
–
11210
dvostanovanjske stavbe,
–
1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, kadar zanje
Občina izkaže javni interes,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
tipi
objektov a:
FZ do
0,40
FOZP
nad 0,30 |
tipi
objektov b:
FZ do
0,40
FOZP
nad 0,25 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Objekti tipologije a: |
Tlorisni gabariti:
–
V
osnovi podolgovat tloris, razmerje med osnovnima stranicama je
najmanj 1 : 1,2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na
osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); prepovedana je
gradnja stolpičev, večkotnih izzidkov.
Višinski gabariti:
–
Višina
objektov: do (K) + P + 1 + M.
Strehe:
–
Sleme
mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Dopustne so
dvokapne strehe. Strehe morajo imeti naklon, ki ne sme odstopati
od naklona obstoječih objektov v oddaljenosti 50,00 m za več kot
10 % oziroma od 38 ° do 45
°.
–
Čopi so
dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na frčadah niso
dopustni.
–
Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,
vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 % tlorisa.
–
Za
osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,
enokapne (pravokotne oz. dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne
frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni
strehi imajo enako obliko.
–
Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine za
osvetljevanje mansard in podstrešij morajo biti odmaknjene od
kapi in slemen.
Fasade:
–
Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov
na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna,
slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. treba
smiselno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte
v prostorski enoti.
–
Pri
oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje obstoječih
stavb ob ulici ali v EUP, kjer se stavba gradi. Na fasadah se
dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru različnih
zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v močnejših
barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba
barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko
rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz.
turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z barvo
strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti
določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
–
V
primeru, da je zatrep delno ali v celoti obložen z lesom, mora
biti delitev med ometanim in lesenim delom izvedena vodoravno.
–
Fasade
so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali lesom. V
primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako
pobarvani. Plastične fasadne obloge niso dovoljene. |
Objekti tipologije b: |
Obvezna je poenotenost višin, naklonov in oblikovanosti streh in
strešnih odprtin, barve streh, oblikovanost fasad objektov v
nizih in vrstah.
Tlorisni gabariti:
–
V
osnovi podolgovat tloris niza, ki ga sestavljajo vsaj trije
objekti, dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na osnovni
podolgovat tloris. Gradnja večkotnih izzidkov in stolpičev ni
dovoljena.
Višinski gabariti:
–
Dopustna je etažnost do največ (K) + P + M. Na ravnem terenu je
dopustna popolnoma ali delno vkopana klet, na nagnjenem terenu
mora biti klet vsaj delno vkopana.
Drugi
pogoji:
–
Dozidave so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu
prostoru.
–
Dozidave so dopustne v primeru končnega objekta v nizu in ob
upoštevanju dopustne izrabe ter skupnih pogojev glede odmikov.
–
Dozidave na fasadi, ki je obrnjena proti javnemu prostoru, so
dopustne, če se skladnost ulične fasade niza s tem ne poslabša
in če se ne presega obstoječe gradbene meje ali gradbene linije.
–
Nadzidave so dopustne, če se uredijo na celotnem nizu, vrsti.
–
Zagotovi se skladna prenova niza, vrste oz. medsebojna
usklajenost posamičnih prenov v nizu.
–
Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov proti javnemu prostoru oz.
ulični strani ni dovoljena.
Strehe:
–
Dopustne so dvokapne strehe. Naklon dvokapnih streh je od 38 °
do 45 ° in je enak za celoten niz objektov.
–
Dovoljeno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,
vendar mora dvokapna streha prevladovati in obsegati več kot 50
% tlorisnega gabarita.
–
Za
osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,
enokapne (pravokotne oz. dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne
frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade v celotnem
nizu imajo enako obliko.
–
Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine za
osvetljevanje mansard in podstrešij morajo biti odmaknjene od
kapi in slemena. Odprtine za osvetljevanje mansard in podstrešij
so dopustne ob pogoju, da osnovna streha ostaja enaka drugim v
nizu in da so vse frčade v nizu poenoteno oblikovane. Kritina
celotnega niza je enotna in enake barve.
Fasade:
–
Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov
na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna,
slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd. treba
smiselno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte
v prostorski enoti.
–
Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru
različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v
močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je
uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena
z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora
biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
SSa –
stanovanjske površine z dejavnostmi – enostanovanjska gradnja |
Območja podrobne namenske rabe:
SS –
stanovanjske površine, namenjene bivanju s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:
SSa –
enostanovanjska gradnja z dopolnilnimi dejavnostmi. |
Tipologija zazidave: a, ac, c, dvojčki |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja:
–
Pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno,
dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge
dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti,
dejavnosti predšolske vzgoje, gostinstvo in turizem – za vse pod
pogojem, da nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje.
Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev:
–
Dovolj
velika gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih površin,
vključno z zadostnimi parkirnimi površinami (vendar število
potrebnih parkirnih mest ne sme presegati 10 PM) za potrebe
stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta; zagotovitev
potrebnih zelenih površin in drugih potrebnih površin za
nemoteno funkcioniranje objekta.
–
Sprememba namembnosti obstoječih stanovanjskih stavb za dopustne
dejavnosti do 50 % BEP stavbe. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
11100
enostanovanjske stavbe,
–
11210
dvostanovanjske stavbe,
–
1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, kadar zanje
Občina izkaže javni interes,.
Pogojno dopustne stavbe:
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice do 100 m2 BEP,
–
12301
trgovske stavbe do 100 m2 BEP,
–
12304
stavbe za druge storitvene dejavnosti do 100 m2 BEP,
–
12630
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (stavbe
za predšolsko vzgojo, jasli in vrtci),
–
12420
garažne stavbe,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
tipi
objektov a, ac, dvojčki :
FZ do
0,40
FOZP
nad 0,30 |
tipi
objektov c:
FZ do
0,40
FOZP
nad 0,25 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Merila in pogoji za oblikovanje tip objektov a, ac, dvojčki:
Tlorisni gabariti:
–
V
osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je
najmanj 1 : 1,2. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na
osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); gradnja večkotnih
izzidkov in stolpičev ni dovoljena.
Višinski gabariti:
–
Višina
objektov: do (K) + P + 1 + M.
–
Višina
objektov tip ac: do (K) + P + 1. Kota slemena do 11,00 m nad
raščenim terenom. Če je objekt na strmem terenu, se višina meri
od kote terena na nevkopani strani.
Strehe:
–
Sleme
mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju
stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira vzporedno s
plastnicami. Dopustne so dvokapne strehe. Strehe morajo imeti
naklon, ki ne sme odstopati od naklona obstoječih objektov v
oddaljenosti 50,00 m za več kot 10 % in mora biti v okviru
predpisanega naklona (od 38 ° do 45 °).
–
Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,
vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 % tlorisa.
Za osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,
enokapne (pravokotne oz. dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne
frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni
strehi imajo enako obliko odprtine.
–
Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine za
osvetljevanje mansard in podstrešij morajo biti odmaknjene od
kapi in slemen. Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3
zatrepa, na frčadah niso dopustni.
Fasade:
–
Pri
oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje obstoječih
stavb ob ulici, kjer se stavba gradi.
–
Fasade
so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali lesom. V
primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako
pobarvani.
–
Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru
različnih zemeljskih barv.
Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do
25 % fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v
prostoru izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena,
vijolična, živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno
modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe,
cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v
projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Objekti tipologije: c |
–
Višina
objektov tipa c: (K) + P.
–
Novogradnje tip objekta c so lahko oblikovane skladno s
programskimi zahtevami dejavnosti, a ne smejo imeti maksimalnega
tlorisnega gabarita in volumna večjega od ostalih stavb v enoti
ali podenoti urejanja prostora. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Objekti
tipa ac se lahko gradijo na gradbeni parceli stanovanjskega
objekta z dopolnilno dejavnostjo. V tem primeru morajo BEP,
namenjene stanovanjski dejavnosti, dosegati v obeh stavbah
skupaj vsaj 40 %.
–
Objekti
tipa c se lahko gradijo na gradbeni parceli stanovanjskega
objekta z dopolnilno dejavnostjo ali kot samostojni objekti z
lastno gradbeno parcelo. |
|
SSv –
stanovanjske površine – večstanovanjska gradnja |
Območja podrobne namenske rabe:
SS –
stanovanjske površine, namenjene bivanju in spremljajočim
dejavnostim. |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:
SSv –
stanovanjske površine z dopolnilnimi dejavnostmi –
večstanovanjska gradnja. |
Tipologija zazidave: av, bv, c |
Vrste
posegov v prostor in njihove namembnosti: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja:
– Pisarniške in poslovne dejavnosti, trgovina na drobno,
dejavnosti osebnih storitev, zdravstva, športne in druge
dejavnosti za prosti čas ter druge storitvene dejavnosti,
dejavnosti predšolske vzgoje - za vse pod pogojem, da nimajo
povečanih negativnih vplivov na okolje.
Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi
naslednjih pogojev:
– Dovolj velika gradbena parcela za zagotovitev vseh
potrebnih površin, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami
za potrebe zaposlenih in obiskovalcev večstanovanjskih objektov;
zagotovitev potrebnih zelenih površin in drugih potrebnih
površin za nemoteno funkcioniranje objekta.
– Neposredna navezanost na prometno infrastrukturo.
– Brez bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in
bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede
na obstoječe obremenitve.
– Dejavnosti, ki povzročajo obiskovalce, so dopustne v
pritličju stavb. Izjemoma so dejavnosti dopustne tudi v celotni
stavbi, če gre za dejavnosti, kot so pisarne, osebne storitve,
ambulante, izobraževanje, varstvo otrok, varstvo starejših oseb
ipd. |
Vrste
dopustnih stavb:
– 11220 tri- in večstanovanjske stavbe,
– 24122 drugi gradbeno-inženirski objekti za šport,
rekreacijo in prosti čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
– 12420 garažne stavbe,
– enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v
preglednici Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega
odloka. |
Dopustne gradnje in dela:
– Izravnava višin zakonito zgrajenih objektov, kadar
razlika v višinah objektov ni bila določena z enotno rešitvijo
gradnje.
– Nadomestne gradnje prej odstranjenih objektov.
– Preureditev podstrešij v stanovanja, kadar to omogoča
obstoječa zasnova objekta ob izpolnjevanju ostalih pogojev tega
odloka.
– Postavitev ograj atrijskih stanovanj, pod pogojem, da so
enotno oblikovane za celoten niz atrijskih stanovanj v posamezni
stavbi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo.
Če v osnovnem dokumentu h gradbenem dovoljenju ni bilo ustreznih
določb, so ograje lahko lesene ali žičnate in ozelenjene, višina
do 1,60 m. |
Velikost in zmogljivost objektov:
– Dopustne višine do višine najvišjih objektov v enoti ali
podenoti urejanja prostora za objekte av in bv; (K) + P oziroma
višina objektov največ 6,00 m za objekte tipa c. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele : |
FI do
1,10
FZ do
0,30
FOZP
nad 0,35 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
– Novogradnje objektov tipov av, bv so dopustne v primeru,
da je na območju glede na predpisano izrabo in pozidanost
gradnja mogoča.
– Nove stavbe tipov av, bv morajo imeti enake višinske in
tlorisne gabarite kakor obstoječi večstanovanjski objekti v
območju. Tlorisni gabariti lahko odstopajo +/– 10 %.
– Oblikovanje streh naj sledi oblikovanju obstoječih
objektov na območju. V primeru, da imajo obstoječe stavbe
dvokapnico, je možna izvedba ravne strehe ali terase. Dovoljena
je izvedba frčad, v kolikor so le-te poenotene v celotni enoti
urejanja.
– Izvedba zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko
izvajajo skladno s projektom za celovito ureditev stavbe ali
stavb na območju.
– Objekti tipa c so lahko oblikovani skladno s
funkcionalnimi zahtevami dejavnosti.
– Ob spremembi namembnosti podstrešij v stanovanjske
površine se za osvetljevanje uporabljajo strešna okna.
– Barve kritin morajo biti usklajene – enake.
– Nadstreški pri vhodih v objekte morajo upoštevati
določene gradbene meje ob cestah. Streha nadstreškov je lahko
ravna ali blagega naklona.
– Pri izvedbi rednih vzdrževalnih del (zamenjava stavbnega
pohištva, balkonskih ograj, obnova fasade in strehe) ali drugih
del, ki vplivajo na zunanjo podobo večstanovanjske stavbe, se
vgrajuje gradbene elemente in materiale, ki zagotavljajo enotno
in skladno podobo objekta (enake barve, materiali ipd.).
– Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v
spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki
v močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana
je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena
z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora
biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
– Dopustna je izvedba nadstrešnic za avtomobile v nizu,
oblikovanih kot en objekt. |
Ostala merila in pogoji: |
– Če so v območju obstoječi eno- in dvostanovanjski
objekti tipov a ali b ali drugi nestanovanjski objekti, ki niso
skladni z namembnostjo območja, so na teh objektih dopustne
rekonstrukcije (brez povečanja BEP objekta), vzdrževalna dela,
odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne
dejavnosti. |
|
SB –
stanovanjske površine za posebne namene |
Območja podrobne namenske rabe:
SB –
stanovanjske površine, namenjene za posebne namene. |
Tipologija zazidave: av, bv |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja: dejavnosti, ki dopolnjujejo
osnovno dejavnost območja in nimajo povečanih negativnih vplivov
na stanovanjsko okolje.
Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi naslednjih pogojev:
–
Dovolj
velika gradbena parcela za zagotovitev vseh potrebnih površin,
vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe
stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev objekta; zagotovitev
potrebnih zelenih površin in druge potrebne površine za nemoteno
funkcioniranje objekta.
–
Neposredna navezanost na prometno infrastrukturo.
–
Brez
bistveno povečanih negativnih vplivov na bivanje in bivalno
okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na
obstoječe obremenitve.
–
Dejavnosti, ki generirajo obiskovalce, so dopustne v pritličju
stavb. |
Vrsta
dopustnih stavb:
–
1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
–
24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
12420
garažne stavbe
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka |
Velikost in zmogljivost objektov:
Dopustne višine do višine najvišjih objektov v enoti ali
podenoti urejanja prostora za objekte tipov av in bv. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
tipi
objektov av, bv
FI do
1,10
FZ do
0,30
FOZP
nad 0,35 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
–
Novogradnje objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da je
na območju glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja
mogoča.
–
Oblikovanje streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov na
območju. V primeru, da imajo obstoječe stavbe dvokapnico, je
možna izvedba ravne strehe ali terase.
–
Izvedba
zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko izvajajo skladno
s projektom za celovito ureditev stavbe ali stavb na območju.
–
Ob
spremembi namembnosti podstrešij v stanovanjske površine se za
osvetljevanje uporabljajo strešna okna.
–
Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru
različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v
močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je
uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena
z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora
biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Velikost in oblika gradbene parcele:
–
Gradbena parcela se določi glede na dopustno izrabo zemljišča in
glede na ostale pogoje tega odloka. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Če so v
območju obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti tipov a ali b,
ali drugi nestanovanjski objekti, ki niso skladni z namembnostjo
območja, so na teh objektih dopustne rekonstrukcije (brez
povečanja BEP objekta), vzdrževalna dela, odstranitev objektov
in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti. |
|
SP –
površine počitniških hiš |
Območja podrobne namenske rabe:
SP –
površine počitniških hiš. |
Tipologija zazidave: a |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: začasno bivanje. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
11100
enostanovanjske stavbe (BEP počitniškega objekta dovoljena do 80
m2),
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,20
FOZP
nad 0,40 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Tlorisni gabariti:
–
V
osnovi podolgovat tloris (do največ 50 m2 uporabne
površine na etažo), razmerje med osnovnima stranicama je najmanj
1 : 1,2.
Višina objektov:
–
Do (K)
+ P + M.
–
Kota
slemena do 8,00 m. Če je objekt na strmem terenu, se višina meri
od kote terena na nevkopani strani.
Strehe:
–
Dopustne so simetrične dvokapnice z naklonom od 38 ° do 45 °.
–
Objekti
morajo imeti napušč.
–
Za
osvetlitev mansardnega dela ali podstrešja se uporabljajo
strešna okna, enokapne (pravokotne oz. dvignjene) frčade, lahko
tudi dvokapne frčade z enakim naklonom kot osnovna streha.
Frčade na eni strehi imajo enako obliko odprtine.
–
Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo. Odprtine za
osvetljevanje mansard in podstrešij morajo biti odmaknjene od
kapi in slemen. Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3
zatrepa, na frčadah niso dopustni.
Fasade:
–
Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad,
strukturiranje in postavitev fasadnih odprtin in oblikovanje
drugih fasadnih elementov se uskladijo s kakovostnimi oz.
značilnimi objekti v naseljih, poleg katerih nastaja počitniška
gradnja.
–
Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru
različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v
močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je
uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena
z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora
biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Velikost in oblika gradbene parcele: |
–
Velikosti in oblikovanje novih gradbenih parcel naj sledi
oblikam in velikosti obstoječih gradbenih parcel v enoti
urejanja prostora.
–
Gradbena parcela ne sme biti manjša od 300 m2 in
večja od 500 m2. |
|
SK –
površine podeželskega naselja – površine kmetij z dopolnilnimi
dejavnostmi in stanovanja |
Območja podrobne namenske rabe:
SK –
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
Tipologija zazidave:
a,
ac, c |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti:
–
Poleg
bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji še
spremljajoče dejavnosti: gostinstvo, turizem, trgovina, obrtne
in poslovne dejavnosti, dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Dejavnosti so dopustne pod pogojem, da nimajo povečanih
negativnih vplivov na okolje.
–
Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi dovolj velike gradbene
parcele za zagotovitev vseh potrebnih površin: zelene površine,
površine za potrebna parkirna mesta in druge potrebne površine
za nemoteno funkcioniranje objekta ali kmetije. Sprememba
namembnosti za dopustne dejavnosti do 50 % BEP stavbe oz.
stavbnega kompleksa v okviru enotne gradbene parcele. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
11100
enostanovanjske stavbe,
–
11210
dvostanovanjske stavbe,
–
1271
nestanovanjske kmetijske stavbe.
Pogojno dopustne stavbe:
–
1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, kadar zanje
Občina izkaže javni interes,
–
12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice,
–
12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
–
12630
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (stavbe
za predšolsko vzgojo, jasli in vrtci),
–
1220
poslovne in upravne stavbe,
–
12301
trgovske stavbe (velikost do 200 m2 BEP),
–
12304
stavbe za storitvene dejavnosti (do 200 m2 BEP),
–
12420
garažne stavbe,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje - samo gasilski domovi in
stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč s
spremljajočim programom,
–
12510
industrijske stavbe – delavnice za dopustne dejavnosti so
dovoljene do velikosti BEP 250 m2,
–
126
stavbe splošnega družbenega pomena,
–
12730
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
–
Na
območjih podrobne namenske rabe območja SK je dopustna izgradnja
do 2 parkirišč: za tovorna vozila, ki presegajo 3,5 t, avtobuse
ter priklopnike teh motornih vozil za potrebe opravljanja te
dejavnosti na območjih za stanovanja z dopustnimi dopolnilnimi
dejavnostmi. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,40,
FZOP
nad 0,30. |
Merila in pogoji za oblikovanje:
|
Tip
pozidave a, ac, c:
Tlorisni gabariti:
–
V
osnovi podolgovat tloris, razlika med osnovnima stranicama je
najmanj 1 : 1,4. Dopustno je dodajanje in odvzemanje volumnov na
osnovni podolgovat tloris (L, T ipd. oblike); gradnja večkotnih
izzidkov in stolpičev ni dovoljena.
Višina objektov:
–
Višina
objektov tipa a: (K) + P + M, (K) + P + 1 ali (K) + P + 1 + M.
Če je objekt na strmem terenu, se višina pritličja meri od kote
terena na nevkopani strani.
–
Višina
objektov tipa ac: do (K) + P + 1. Če stoji objekt na strmem
terenu, se višina pritličja meri od kote terena na nevkopani
strani.
–
Višina
objektov tipa c: (K) + P.
–
Velike
gospodarske objekte na samotnih kmetijah in farmah je treba
posebej skrbno obravnavati in jih čim manj moteče umestiti v
okolje (izkoristiti višinsko razgibanost terena za nevpadljivo
lokacijo velikih objektov, jih delno zasipati, uporabiti
avtohtono ozelenitev za vizualno bariero itd.)
–
Novogradnje objektov tipa c so lahko oblikovane skladno s
programskimi zahtevami dejavnosti, a ne smejo imeti maksimalnega
tlorisnega gabarita in volumna večjega od ostalih stavb v enoti
ali podenoti urejanja prostora.
Strehe:
–
Sleme
mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta. Pri umeščanju
stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira vzporedno s
plastnicami. Dopustne so dvokapne strehe. Strehe morajo imeti
naklon, ki ne sme odstopati od naklona obstoječih objektov v
oddaljenosti 50,00 m za več kot 10 % in morajo biti v okviru
dopustnih naklonov (od 38 ° do 45 °).
–
Kolenčni zid podstrešja objekta s simetrično dvokapnico streho
je skrit pod kapjo strehe.
–
Objekti
morajo imeti napušč.
–
Dopustno je kombiniranje dvokapnih streh z ravnimi strehami,
vendar mora dvokapna streha prevladovati – več kot 50 %
velikosti tlorisa.
–
Za
osvetlitev mansardnega dela se uporabljajo strešna okna,
enokapne (pravokotne oz. dvignjene) frčade, lahko tudi dvokapne
frčade z enakim naklonom kot osnovna streha. Frčade na eni
strehi imajo enako obliko odprtine in strehe.
–
Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo.
–
Odprtine za osvetljevanje mansard in podstrešij morajo biti
odmaknjene od kapi in slemena.
Fasade:
–
Pri
oblikovanju fasad je treba upoštevati oblikovanje obstoječih
stavb ob ulici, kjer se stavba gradi. Zidani deli fasad morajo
biti svetle ali nevsiljive sonaravne barve.
–
Fasade
so lahko ometane ali obložene z naravnim kamnom ali lesom. V
primeru obloge z lesom morajo biti vsi leseni deli enako
pobarvani. Plastične fasadne obloge niso dovoljene.
–
Pri
oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov
na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna,
slopi oz. stebri, nadstreški, balkoni, ograje, ipd., treba
smiselno upoštevati kakovostne oz. prevladujoče okoliške objekte
v prostorski enoti).
–
Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru
različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v
močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je
uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Nove poslikave fasad niso
dopustne, izjeme so gasilski domovi, objekti za kulturne
dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva fasade mora
biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva.
Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
SKj –
površine podeželskega naselja – območja historičnega jedra
naselja |
Območja podrobne namenske rabe:
SK –
površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij
z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju. |
Tipologija zazidave:j |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti
–
Poleg
bivanja, kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji še
spremljajoče dejavnosti: gostinstvo, turizem, trgovina, obrtne
in poslovne dejavnosti, dejavnosti vzgoje in izobraževanja.
Dejavnosti so dopustne pod pogojem, da nimajo povečanih
negativnih vplivov na okolje.
–
Dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi dovolj velike gradbene
parcele za zagotovitev vseh potrebnih površin: zelene površine,
površine za potrebna parkirna mesta in druge potrebne površine
za nemoteno funkcioniranje objekta ali kmetije. Sprememba
namembnosti za dopustne dejavnosti do 50 % BEP stavbe oz.
stavbnega kompleksa v okviru enotne gradbene parcele. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
11100
enostanovanjske stavbe,
–
11210
dvostanovanjske stavbe,
–
1271
nestanovanjske kmetijske stavbe.
Pogojno dopustne stavbe:
–
1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine, kadar zanje
Občina izkaže javni interes,
–
12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice,
–
12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
–
12630
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (stavbe
za predšolsko vzgojo, jasli in vrtci),
–
1220
poslovne in upravne stavbe,
–
12301
trgovine velikosti do 200 m2 BEP,
–
12304
stavbe za storitvene dejavnosti velikosti do 200 m2
BEP,
–
12420
garažne stavbe,
–
12510
industrijske stavbe – delavnice za dopustne dejavnosti so
dovoljene do velikosti BEP 250 m2,
–
12730
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti: |
FZ do
0,40
FOZP
nad 0,30 |
Merila in pogoji za oblikovanje:
|
Lega
objektov na parceli, regulacijske črte:
–
Lokacija objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno
strukturo naselja, upoštevanje gradbene linije, če jo ni, pa
gradbene meje (odmik od komunikacij). |
Tlorisni gabariti:
–
Podolgovat tloris z razmerjem stranic najmanj 1 : 1,4.
Višinski gabariti:
–
(K) + P
+ M, (K) + P + 1 ali (K) + P + 1 + M.
Strehe:
–
Sleme
mora biti vzporedno z daljšo stranico objekta.
–
Pri
umeščanju stavb v nagnjen teren se sleme novogradenj orientira
vzporedno s plastnicami.
–
Simetrične dvokapnice z nakloni 38 ° do 45 °, kritina opečna
rdeča.
–
Osvetlitev mansarde možna s klasično oblikovanimi frčadami ali
pultnimi okni.
–
Odprtine za osvetlitev mansarde ali podstrešja skupno ne smejo
presegati 30 % dolžine strehe, kjer se izvedejo.
–
Odprtine za osvetljevanje mansard in podstrešij morajo biti
odmaknjene od kapi in slemena.
–
Kolenčni zid podstrešja objekta s simetrično dvokapnico je skrit
pod kapjo strehe.
–
Objekti
morajo imeti napušč.
Fasade:
–
Balkoni
na delnih, ožjih fasadah načeloma niso dopustni; možna izvedba
po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank).
–
Okenske
in vratne odprtine morajo biti pokončne, pravokotne in
simetrično razporejene.
–
Okenska
stekla naj bodo deljena na šest pol.
–
Izvedba
v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barv v spektru
različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v
močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je
uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Nove poslikave fasad niso
dopustne, izjeme so gasilski domovi, objekti za kulturne
dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva fasade mora
biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva.
Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja.
–
Gradnja
večkotnih izzidkov ni dovoljena.
–
Pri
oblikovanju fasad naj se v čim večji meri uporabijo avtohtona
gradiva (les, kamen).
–
Oblikovanje objektov naj posnema kvalitetne objekte varovane
stavbne dediščine v območju.
Podrobnejše usmeritve v zvezi z varstvom stavbne dediščine so
še:
–
Pri
posegih v poti in ceste ni dopustno dviganje nivoja terena v
odnosu do stavbne dediščine.
–
Izvedba
plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oz. glavnih
fasadah ni dopustna (možna je izvedba v hodniku ali talna
izvedba).
–
Izvedba
satelitskih anten na vidnih mestih ni dopustna. Enako velja tudi
za postavljanje zunanjih enot klimatskih naprav.
–
V
historičnih jedrih naselij so dopustne dopolnilne gradnje in
nadomestne gradnje na isti lokaciji. Slednje naj bi sanirale
območja, zato tudi zanje veljajo navedene usmeritve, da bi skozi
čas vzpostavili enotno identiteto območja.
–
Transformatorska postaja naj se izogiba objektom in območjem
kulturne dediščine, če to ni možno, naj bo čim bolj neopazna,
umaknjena na rob in umaknjena iz smeri vedut na prostorske
dominante. |
|
SKk –
površine podeželskega naselja, izključno za kmetije in
nestanovanjske kmetijske objekte |
Območja podrobne namenske rabe:
SK –
površine podeželskega naselja, namenjene izključno kmetijam z
dopolnilnimi dejavnostmi. |
Tipologija zazidave: a, ac |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe:
SKk –
površine podeželskega naselja, namenjene izključno kmetijam.
|
Vrste
posegov v prostor in njihove namembnosti: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji so dopustne spremljajoče obrtne in
poslovne dejavnosti. Dejavnosti so dopustne pod pogojem, da
nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje.
Gradnja dopustnih stavb je dovoljena le v okviru kmetije oz.
kmetijskega gospodarstva. |
Vrsta
dopustnih stavb:
–
11100
enostanovanjske stavbe,
–
11210
dvostanovanjske stavbe,
–
1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
–
12304
stavbe za storitvene dejavnosti: poslovne in obrtne dejavnosti
do 200 m2 BEP,
–
12510
industrijske stavbe: delavnice za dopustne dejavnosti so
dovoljene do velikosti BEP 250 m2,
–
24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,30
FOZP
nad 0,30 |
Merila in pogoji za oblikovanje:
|
–
Lokacija objekta na parceli mora biti skladna z zazidalno
strukturo naselja.
–
Obvezno
je upoštevati gradbene linije ali gradbene meje (odmik od
komunikacij).
Tlorisni gabariti:
–
Podolžen tloris z razmerjem stranic najmanj 1 : 1,4. Gradnja
večkotnih izzidkov ni dovoljena.
Višinski gabariti:
–
Višina
objektov tipa a: (K) + P + M. (K) + P + 1 ali (K) + P + 1 + M.
Če je objekt na strmem terenu, se višina pritličja meri od kote
terena na nevkopani strani.
–
Višina
objektov tipa ac: do (K) + P + 1. Če stoji objekt na strmem
terenu, se višina pritličja meri od kote terena na nevkopani
strani.
–
Izjemoma se dopustijo gospodarski objekti večjih tlorisnih in
višinskih gabaritov, če so potrebni zaradi tehnoloških zahtev
dejavnosti ali prilagoditve zahtevam predpisov. V projektni
dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba
gradnjo takšnih objektov prostorsko preveriti. Takšna gradnja je
dopustna, kadar objekt ni vidno izpostavljen v širšem prostoru
oz. je zakrit z vegetacijo. Takšni objekti niso dovoljeni na
območjih varstva kulturne dediščine.
Strehe:
–
Simetrične dvokapnice z nakloni od 38 ° do 45 °, kritina opečna
rdeča. Čopi so dopustni na osnovni strešini do 1/3 zatrepa, na
frčadah niso dopustni.
–
Osvetlitev mansarde je možna s klasično oblikovanimi frčadami
ali pultnimi okni.
–
Kolenčni zid podstrešja objekta s simetrično dvokapnico je skrit
pod kapjo strehe.
–
Objekti
morajo imeti napušč.
Fasade:
–
Balkoni
na delnih, ožjih fasadah načeloma niso dopustni; možna je
izvedba po celotni dolžini vzdolžne fasade (lesen gank).
–
Izvedba
v zaglajenem ometu svetlih pastelnih barv ter barv v spektru
različnih zemeljskih barv.
–
Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25 %
fasadne površine. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (citronsko rumena, vijolična,
živo oz. travniško zelena, živo, temno oz. turkizno modra ipd.).
Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in
stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu
za pridobitev gradbenega dovoljenja.
–
Pri
oblikovanju fasad se uporabijo avtohtona gradiva (les, kamen).
|
Velikost in oblika gradbene parcele: |
–
Velikosti in oblikovanje novih gradbenih parcel kmetij so
odvisni od medsebojne razporeditve objektov kmetije, vrste
kmetijske proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in
potrebnega manipulacijskega prostora za kmetijsko mehanizacijo. |
Ostala merila in pogoji: |
–
12510
industrijske stavbe - obrtne delavnice za dopustne dejavnosti,
objekt tipa ac se lahko gradijo na gradbeni parceli kmetije z
dopolnilno dejavnostjo.
–
Za
obstoječe vrste stavb, ki na območju niso dopustne, so dovoljene
rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev objektov in
sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti. |
|
93.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na površinah razpršene
poselitve) |
(1) Območja osnovne namenske rabe A so
površine razpršene poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini,
nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov,
razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih
naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta
naselja). |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
A površine razpršene poselitve |
Območja podrobne namenske rabe:
Območja razpršene poselitve |
Tipologija zazidave: j |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost |
Vrste
dopustnih dejavnosti: bivanje, kmetijstvo in dopolnilne
dejavnosti na kmetiji ter spremljajoče dejavnosti: obrt,
gostinstvo in turizem. Dejavnosti so dopustne pod pogojem, da
nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
11100
enostanovanjske stavbe,
–
11210
dvostanovanjske stavbe,
–
1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
–
12510
industrijske stavbe - obrtne delavnice za dopustne dejavnosti do
200m2 BEP,
–
12730
kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene,
–
24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
Pogojno dopustne stavbe:
–
12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice,
–
12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
–
12304
stavbe za storitvene dejavnosti do 200m2 BEP. |
Stopnja izkoriščenosti: |
FZ do
0,60
|
Merila in pogoji za oblikovanje
|
Upoštevati je treba merila za oblikovanje za podrobnejšo
namensko rabo SK. |
Ostala merila in pogoji:
V
primerih, ko EUP delno ali v celoti obsega registrirano
dediščino, kjer veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine, je dopustna gradnja objektov do višinskega gabarita
max. (K) + P + M skladno s kulturnovarstvenimi pogoji in
soglasjem. |
|
A
(BT) površine razpršene poselitve za turizem |
Območja podrobne namenske rabe:
Površine za turizem, ki so namenjene planinskim domovom. |
Tipologija zazidave: a, b |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost |
Dopustne vrste dejavnosti: gostinstvo in turizem. |
Dopustne vrste stavb:
–
12111
hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev,
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice,
–
12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
–
24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,40
FZOP
nad 0,30 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
–
Višina
objektov ne sme presegati (K) + P + M. Kota slemena do 11,00 m
nad terenom. Če je objekt na strmem terenu, se višina meri od
kote terena na nevkopani strani.
–
Pri
gabaritih posameznih objektov (lovski, gozdarski ali planinski
domovi, ipd.) naj se upoštevajo predpisani gabariti za
oblikovanje stanovanjskih objektov v SK. |
|
A(CDc) površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti za
opravljanje verskih obredov |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
dopustnih dejavnosti: kulturne in verske dejavnosti ter
spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo
dodatnih prekomernih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
24204
pokopališča,
–
12721
stavbe za opravljanje verskih obredov,
–
12722
pokopališke stavbe,
–
24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
–
Ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve. |
–
Ostala
merila in pogoji: |
–
V
primerih, ko EUP delno ali v celoti obsega registrirano
dediščino veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne
dediščine. |
|
A(CDi) – površine razpršene poselitve za centralne dejavnosti za
izobraževanje |
Tipologija zazidave: c, j |
Vrste
dopustnih dejavnosti: izobraževanje, rekreacijske in športne
dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem
in nimajo dodatnih prekomernih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
1263
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
–
241
objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
–
11100
enostanovanjske stavbe,
–
11210
dvostanovanjske stavbe,
–
1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
–
24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Merila in pogoji za oblikovanje:
|
–
Ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.
–
Upoštevati je treba merila za oblikovanje za podrobnejšo
namensko rabo SK.
–
Dopustne višine objektov tipa c do višine obstoječega najvišjega
objekta v enoti urejanja prostora.
|
Ostala merila in pogoji: |
–
Če se v
območju A(CDi) nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti,
ki niso navedeni za podrobnejšo namensko rabo A(CDi), so na teh
objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,
odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne
dejavnosti. |
|
A(SKk) – površine razpršene poselitve izključno za kmetije |
Območja podrobne namenske rabe:
A(SKk) površine razpršene poselitve, namenjene izključno
kmetijam z dopolnilnimi dejavnostmi |
Tipologija zazidave: a, ac |
Vrste
posegov v prostor in njihove namembnosti: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja, kmetijstva in dopolnilnih
dejavnosti na kmetiji so dopustne spremljajoče obrtne in
poslovne dejavnosti. Dejavnosti so dopustne pod pogojem, da
nimajo povečanih negativnih vplivov na okolje. |
Vrsta
dopustnih stavb :
–
11100
enostanovanjske stavbe,
–
11210
dvostanovanjske stavbe,
–
1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
–
12510
industrijske stavbe - obrtne delavnice za dopustne dejavnosti do
100m2 BEP,
–
24122
drugi gradbeno inženirski objekti za šport rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednicah
enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,60 |
Merila in pogoji za oblikovanje : |
Upoštevati je treba merila za oblikovanje za podrobnejšo
namensko rabo SKk. |
Velikost in oblika gradbene parcele: |
–
Velikosti in oblikovanje novih gradbenih parcel kmetij je
odvisna od medsebojne razporeditve objektov kmetije, vrste
kmetijske proizvodnje in dopolnilnih dejavnosti na kmetiji in
potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo. |
|
94.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih
dejavnosti) |
(1) Območja osnovne namenske rabe C so
območja centralnih dejavnosti, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in
družbenim dejavnostim ter bivanju. Gradnja objektov, namenjenih bivanju,
je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi CU. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
CU –
osrednja območja centralnih dejavnosti |
Območja podrobne namenske rabe:
osrednja območja jeder, kjer gre za preplet trgovskih, oskrbnih,
storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih,
izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter
bivanja. |
Tipologija zazidave: c, av, bv
|
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti poleg bivanja: trgovina, storitvene
dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti,
dejavnosti javne uprave, vzgoja in izobraževanje, zdravstvo in
socialno varstvo, kulturne, verske, razvedrilne, rekreacijske in
športne dejavnosti. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
11221
tri- in večstanovanjske stavbe,
–
1130
stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,
–
121
gostinske stavbe,
–
122
poslovne in upravne stavbe,
–
12301
trgovske stavbe (do 1000 m2 BEP),
–
12304
stavbe za storitvene dejavnosti,
–
126
stavbe splošnega družbenega pomena,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
12721
stavbe za opravljanje verskih obredov,
–
12420
garažne stavbe,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, kadar Občina za njih
izkaže javni interes,
–
Enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
–
Delež
stanovanjskih BEP in BEP ostalih dejavnosti je v osrednjih
območjih centralnih dejavnosti največ 50 % za stanovanja in
najmanj 50 % za ostale dejavnosti.
–
V
stanovanjskih stavbah ob lokalnih zbirnih cestah in drugih
javnih površinah je treba zagotoviti javna pritličja.
–
Stanovanjske stavbe ne smejo presegati 50 % stavb na območju
enote ali podenote urejanja prostora.
–
Če se v
območju CU nahajajo obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti
tipov a in b, so na teh objektih dopustni rekonstrukcije,
nadomestna gradnja v istih gabaritih, vzdrževalna dela in
odstranitev objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih
objektov. Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi
tovrstnimi objekti, je izjemoma dopustna tudi dopolnilna gradnja
objektov tipa a in b. Gradnja teh objektov in nadomestna gradnja
sta dovoljeni pod pogoji za območja SSa, pogoji oblikovanja
objektov pa tipa a in b. |
Velikost in zmogljivost objektov:
|
–
Dopustne višine do višine najvišjih objektov v enoti ali
podenoti urejanja prostora. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FI do
2,00
FZ do
0,40
FOZP
nad 0,20 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Oblikovanje objektov c:
–
Oblikovanje objektov c je skladno s funkcionalnimi zahtevami
objekta, funkcijo in lego objekta v enoti. Gabariti in fasade
objektov naj bodo oblikovani skladno z njihovo funkcijo, pri tem
pa ne smejo presegati dovoljenih maksimalnih višinskih gabaritov
v enoti urejanja prostora.
Oblikovanje objektov av, bv:
–
Novogradnje objektov tipov av, bv so dopustne v primeru, da je
na območju glede na predpisano izrabo in pozidanost gradnja
mogoča.
–
Nove
stavbe morajo imeti enake višinske in tlorisne gabarite kot
obstoječi večstanovanjski objekti v območju.
–
Oblikovanje streh naj sledi oblikovanju obstoječih objektov na
območju. V primeru, da imajo obstoječe stavbe dvokapnico, je
možna izvedba ravne strehe ali terase.
–
Izvedba
zasteklitev balkonov, vzdrževalna dela se lahko izvajajo skladno
s projektom za celovito ureditev stavbe ali stavb na območju.
–
Ob
spremembi namembnosti podstrešij v stanovanjske površine se za
osvetljevanje uporabljajo strešna okna in frčade.
–
Nadstreški pri vhodih v objekte morajo upoštevati določene
gradbene meje ob cestah. Streha nadstreškov je lahko ravna ali
blagega naklona.
Višinska kota zemljišča:
–
Višinska kota zemljišča na meji z javno cesto ne sme biti nižja
od višinske kote te ceste.
Uvozi
in parkiranje:
–
Uvoz na
dvorišče se uredi z javne ceste.
Odprte površine v gradbenih parcelah:
–
Pri
namenu in ureditvi zunanjih prostorov objektov se upošteva, da
je prostor med stavbo in ulico ali trgom oziroma drugimi javnimi
prostori obravnavan skladno s pogoji urejanja in oblikovanja
ožje in širše okolice (ulice, trga ipd.). Če prostor med stavbo
in ulico ali trgom oziroma drugimi javnimi prostori ne obsega
več kot 2,00 m širokega pasu ob ulici ali trgu, ga je treba
tlakovati v poenotenem uličnem vzorcu. Dvoriščni del gradbenih
parcel oziroma zasebni del ob stranskih fasadah objektov se
uredi skladno s potrebami dejavnosti. Skladiščenje (vseh vrst)
mora biti v stavbah; skladiščenje na prostem ni dovoljeno.
Fasade:
–
Na
fasadah se dovoli uporaba svetlih barv ter barv v spektru
različnih zemeljskih barv. Dopustni so fasadni poudarki v
močnejših barvnih tonih do 25 % fasadne površine. Prepovedana je
uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone
(citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo,
temno oz. turkizno modra ipd.). Barva fasade mora biti usklajena
z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora
biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Območja
CU, ki so območja prenove, se urejajo skladno z OPPN (ZN, UN) na
podlagi konservatorskega načrta prenove.
–
Objekti
s strešnimi napušči ali drugimi stavbnimi elementi ne smejo
presegati parcelne meje.
–
Pomožni
in nezahtevni objekti morajo biti locirani v ozadju gradbene
enote.
–
V
celotnem območju urejanja ni dovoljeno postavljati novih
dominant v prostoru.
–
Za vse večje posege v
območju, kjer bo potrebna izdelava OPPN glede na določila 113.
in 114. člena tega odloka, je treba rešitve pridobiti z
variantnimi strokovnimi prostorskimi preveritvami oziroma
z javnimi natečaji in delavnicami glede na pogoje za posamezno
EUP. |
|
CD –
druga območja centralnih dejavnosti |
Območja podrobne namenske rabe:
druga
območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena
dejavnost, razen stanovanj. |
Nadaljnja delitev podrobne namenske rabe: |
CDi –
območje centralnih dejavnosti za izobraževanje |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
dopustnih dejavnosti: izobraževanje, rekreacijske in športne
dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem
in nimajo dodatnih prekomernih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
12630
stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo,
–
12650
stavbe za šport (kot sestavni del vzgojno-izobraževalnih
dejavnosti),
–
12620
muzeji in knjižnice,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas.
Vrste
pogojno dopustnih stavb:
–
12420
garažne stavbe,
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice do 50 m2 BEP,
–
12301
trgovske stavbe do 50 m2 BEP,
–
12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (hostel),
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Velikost in zmogljivost objektov:
|
Dopustne višine do višine najvišjih objektov v enoti ali
podenoti urejanja prostora.
Objekti tipa c:
–
FZ, FI,
FZOP skladno z normativi dejavnosti.
–
Gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s
tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki
veljajo za sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska
območja.
–
Če se v
območju CDi nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti. |
CDc –
območja centralnih dejavnosti za opravljanje verskih
obredov |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
dopustnih dejavnosti: kulturne, verske dejavnosti ter
spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo
dodatnih prekomernih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
11100
enostanovanjske stavbe kot spremljajoči objekt,
–
24204
pokopališča,
–
12721
stavbe za opravljanje verskih obredov,
–
12722
pokopališke stavbe,
–
12301
trgovske stavbe do 50 m2 BEP (kot sestavni del
dejavnosti v območju pokopališča),
–
12304
stavbe za storitvene dejavnosti (kot sestavni del dejavnosti v
območju pokopališča),
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
–
Ohranjajo se obstoječi kakovostni objekti in ureditve.
–
Gabariti niso predpisani, vendar se je treba s tlorisnimi in
vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki veljajo za
sosednja območja, posebej če mejijo na stanovanjska območja. To
ne velja za cerkve, ki se gradijo kot prostorski poudarki.
–
Strehe
in fasade: uredijo se skladno s tipologijo objekta in ob
upoštevanju pogojev varstva kulturne dediščine. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Če se v
območju CDc nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti. |
CDz –
območja centralnih dejavnosti za potrebe zdravstva |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti zdravstva in socialnega varstva
ter spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo
prekomernih dodatnih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
12640
stavbe za zdravstveno oskrbo,
–
12301
trgovske stavbe do 100 m2 BEP,
–
12420
garažne stavbe,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Oblikovanje stavb skladno s potrebami dejavnosti. Površine za
mirujoči promet se praviloma uredijo v garažni hiši.
–
Če se v
območju CDz nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti. |
|
95.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih
dejavnosti) |
(1) Območja osnovne namenske rabe I so
območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim,
proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
IP –
površine za industrijo |
Tipologija zazidave: e, f, ac, av |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: proizvodne in poslovne dejavnosti ter
spremljajoče dejavnosti: trgovina, prometne dejavnosti,
skladiščenje, strokovne, tehnične, znanstvene dejavnosti,
gostinstvo in druge dejavnosti, ki služijo območjem.
Izključujoči dejavnosti: bivanje, bioplinarne.
Prepovedane so dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega, kot jih določa področna
zakonodaja. Dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega so izjemoma dopustne zgolj v
enotah urejanja prostora, kjer je to dovoljeno s podrobnimi
prostorsko izvedbenimi pogoji.
Prepovedana je dejavnost predelave in odstranjevanja vseh vrst
odpadkov, kot jih določa področna zakonodaja razen, kadar se v
postopku izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta na
osnovi predložene strokovne ocene dokaže, da ta dejavnost ne
povzroča povečanega tveganja za požar, eksplozijo, okolje in
zdravje ljudi. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
125
industrijske stavbe in skladišča,
–
2223
cevovodi za odpadno vodo,
–
23020
energetski objekti, samo za izkoriščanje obnovljivih virov
energije,
–
24203
objekti za ravnanje z odpadki,
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju),
–
12203
druge poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,
–
12301
trgovske stavbe (do 300 m2 BEP),
–
12303
bencinski servisi,
–
12420
garažne stavbe,
–
odprta
parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki
presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih
vozil,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – samo gasilski domovi in
stavbe za nastanitev sil za zaščito, reševanje in pomoč s
spremljajočim programom,
–
21301
letališke steze in ploščadi (heliport – na podlagi pogojev in
soglasja pristojnih služb),
–
gradnja
objektov mobilne telefonije,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,60
FI do
1,20
FZOP
nad 0,10 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Višinski gabariti:
–
Višina
novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih objektov (je ne
presega) v enoti urejanja prostora, če tehnološki proces ne
zahteva drugače (tovarniški dimniki, silosi ipd.), kar mora biti
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja posebej
utemeljeno.
–
Višinska kota pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika
oziroma javnih cest (če pločnika ni), na katere meji zemljišče s
stavbo. Če višinska kota javnih cest variira, se kota pritličja
prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana glavna stran
objekta.
Fasade:
–
Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno.
–
Fasade
stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo kot
glavne fasade. Z njihovim oblikovanjem se zagotovijo kakovostni
javni in poljavni ambienti.
Strehe:
–
Za
stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne strehe
naklona do 20 º ali polkrožne strehe.
–
Ožje
stavbe imajo lahko streho nagnjeno tudi 40 º (+/–10 %); v tem
primeru mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico
objekta.
–
Drugačen naklon od ravnega ali od naklona 40 º (+/– 10 %) je
možen v primeru rekonstrukcije ali prizidave obstoječih stavb,
ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko
pomenil oblikovno neskladje, kar mora biti v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja posebej utemeljeno.
–
Na
objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha.
–
Pri
izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba omejiti
njihovo število na nujno potreben minimum. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj
se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge
proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov.
–
Zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo
najmanj 5 % območja.
–
Polovica zahtevane površine s FZOP se lahko zagotavlja na
ozelenjenih strehah.
–
Zasaditev drevoredov ob glavni dostopni cesti.
–
Parkirišča se praviloma zagotavljajo v garažni hiši, podzemnih
garažah, sicer se gradijo ozelenjena parkirišča.
–
Spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,
energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za
rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo
padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih
odpadkov.
–
Parcelna mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki razmeroma
pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene obstoječemu
reliefu in omrežju cest.
–
Če se v
območju IP nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti.
–
V
primeru neenotnega lastništva EUP, ko se območje ne ureja z
OPPNjem in je celovita komunalna opremljenost EUP neurejena je v
okviru projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za del EUP
potrebno izdelati prometno in infrastrukturno zasnovo za celotno
EUP, s katero se dokaže možnost neoviranega dostopa in
infrastrukturnega napajanja preostalega dela zemljišč. |
|
IG –
območje gospodarske cone |
Območja podrobne namenske rabe:
območje gospodarske cone je namenjeno obrtnim, skladiščnim,
prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim brez
stanovanj. |
Tipologija zazidave: e, f, av, ac |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: proizvodne, prometne, skladiščne, obrtne
in poslovne dejavnosti ter spremljajoče dejavnosti: trgovina,
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, izobraževanje,
gostinstvo in druge dejavnosti, ki služijo območjem.
Izključujoči dejavnosti: bivanje, bioplinarne.
Prepovedane so dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega, kot jih določa področna
zakonodaja. Dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega so izjemoma dopustne zgolj v
enotah urejanja prostora, kjer je to dovoljeno s podrobnimi
prostorsko izvedbenimi pogoji.
Prepovedana je dejavnost predelave in odstranjevanja vseh vrst
odpadkov, kot jih določa področna zakonodaja razen, kadar se v
postopku izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta na
osnovi predložene strokovne ocene dokaže, da ta dejavnost ne
povzroča povečanega tveganja za požar, eksplozijo, okolje in
zdravje ljudi. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
125
industrijske stavbe in skladišča,
–
12303
bencinski servisi,
–
12304
stavbe za storitvene dejavnosti v sklopu osnovne proizvodne
dejavnosti,
–
12203
druge poslovne stavbe v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti,
–
24203
objekti za ravnanje z odpadki,
–
12301
trgovske stavbe (do 1000 m2 BEP),
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju),
–
2223
cevovodi za odpadno vodo,
–
23020
elektrarne in drugi energetski objekti (samo za izkoriščanje
obnovljivih virov energije),
–
12420
garažne stavbe,
–
odprta
parkirišča: parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki
presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih
vozil,
–
21301
letališke steze in ploščadi (heliport na podlagi pogojev in
soglasja pristojnih služb),
–
gradnja
objektov mobilne telefonije,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, kadar zanje Občina izkaže
javni interes,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,60
FI do
1,00
FZOP
nad 0,10 |
Merila in pogoji za oblikovanje:
|
Višinski gabariti:
–
Višina
novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih objektov (je ne
presega) v enoti urejanja prostora, če tehnološki proces ne
zahteva drugače (tovarniški dimniki, silosi ipd.), kar mora biti
v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja posebej
utemeljeno.
–
Višinska kota pritličja ne sme biti nižja od nivoja pločnika
oziroma javnih cest (če pločnika ni), na katere meji zemljišče s
stavbo. Če višinska kota javnih cest variira, se kota pritličja
prilagodi tisti cesti, na katero je orientirana glavna stran
objekta.
Fasade:
–
Pretirano členjenje in drobljenje fasad ni dovoljeno.
–
Fasade
stavb, ki mejijo na javni mestni prostor, se oblikujejo kot
glavne fasade. Z njihovim oblikovanjem se zagotovijo kakovostni
javni in poljavni ambienti.
Strehe:
–
Za
stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne strehe
naklona do 20 ° ali polkrožne strehe.
–
Ožje
stavbe imajo lahko streho nagnjeno tudi 40 º (+/–10 %); v tem
primeru mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico
objekta.
–
Drugačen naklon od ravnega ali od naklona 40 º (+/–10 %) je
možen v primeru rekonstrukcije ali prizidave obstoječih stavb,
ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko
pomenil oblikovno neskladje, kar mora biti v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja posebej utemeljeno.
–
Na
objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha.
–
Pri
izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba omejiti
njihovo število na nujno potreben minimum. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj
se organizirajo predvsem ob javnem mestnem prostoru, druge
proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov.
–
Zagotovi se parkovne ali druge zelene površine, ki zavzemajo
najmanj 5 % območja.
–
Polovica zahtevane površine s FZOP se lahko zagotavlja na
ozelenjenih strehah.
–
Zasaditev drevoredov ob glavni dostopni cesti.
–
Parkirišča se praviloma zagotavljajo v garažni hiši, podzemnih
garažah, sicer se gradijo ozelenjena parkirišča.
–
Spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,
energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za
rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo
padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih
odpadkov.
–
Parcelna mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki razmeroma
pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene obstoječemu
reliefu in omrežju cest.
–
Če se v
območju IG nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti.
–
V
primeru neenotnega lastništva EUP, ko se območje ne ureja z
OPPNjem in je celovita komunalna opremljenost EUP neurejena je v
okviru projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za del EUP
potrebno izdelati prometno in infrastrukturno zasnovo za celotno
EUP, s katero se dokaže možnost neoviranega dostopa in
infrastrukturnega napajanja preostalega dela zemljišč. |
|
IK –
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Območja podrobne namenske rabe:
površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjeni
kmetijskim stavbam za intenzivno proizvodnjo. |
Tipologija zazidav: e, f, ac |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Dopustne vrste dejavnosti: kmetijska proizvodnja, reja živali
ter spremljajoče dejavnosti: trgovina, skladiščenje, strokovne,
znanstvene in tehnične dejavnosti in druge dejavnosti, ki
služijo območjem.
Izključujoči dejavnosti: bivanje, bioplinarne. |
Dopustne vrste stavb:
–
12301
trgovske stavbe za potrebe kmetijstva do 250 m2 BEP,
–
1271
nestanovanjske kmetijske stavbe,
–
22232
čistilne naprave,
–
24203
objekti za ravnanje z odpadki (zbirni center za odpadke),
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,60
FI do
1,00
FZOP
nad 0,20 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Tlorisni in višinski gabariti:
–
Tlorisni gabariti niso predpisani.
–
Višina
novih objektov se prilagaja višini že zgrajenih objektov v enoti
urejanja prostora, razen če tehnološki proces ne zahteva
drugače.
–
Višina
objektov do (K) + P + M. Kota slemena do 11,00 m nad koto
terena. Če je objekt na strmem terenu, se višina meri od kote
terena na nevkopani strani.
Strehe:
–
Za
stavbe večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, enokapne strehe
naklona do 20 °.
–
Strehe
rastlinjakov so lahko polkrožne.
–
Ožje
stavbe imajo lahko streho nagnjeno tudi 40 º (+/– 10 %); v tem
primeru mora biti sleme strehe vzporedno z daljšo stranico
objekta.
–
Drugačen naklon od ravnega ali od naklona 40 º (+/– 10 %) je
možen v primeru rekonstrukcije ali prizidave obstoječih stavb,
ko bi prizidek z drugačnim naklonom strehe od obstoječega lahko
pomenil oblikovno neskladje, kar mora biti v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja posebej utemeljeno.
–
Na
objektih z ravno streho se lahko uredi zelena streha.
–
Pri
izvedbi strešnih oken za osvetljevanje mansard je treba omejiti
njihovo število na nujno potreben minimum. |
Ostala merila in pogoji: |
Spodbujajo se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov,
energetsko varčna gradnja ter izvedba in namestitev naprav za
rabo obnovljivih virov energije, za zbiranje in uporabo
padavinske vode ter za kompostiranje biološko razgradljivih
odpadkov. Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd.
dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob dostopni cesti, druge
proizvodne dejavnosti pa v notranjosti kompleksov. |
|
96.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih) |
(1) Območja osnovne namenske rabe B so
posebna območja, ki so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so
območja za turizem, nakupovalna središča in podobno. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
BT –
površine za turizem |
Območja podrobne namenske rabe:
površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in
drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev. |
Tipologija zazidave: c, a ,b |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Dopustne vrste dejavnosti: gostinstvo in turizem, trgovina,
razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti.
Dopolnilna dejavnost:
poslovne dejavnosti, storitvene dejavnosti. |
Dopustne vrste stavb:
–
12420
garažne stavbe,
–
12111
hotelske in podobne gostinske stavbe,
–
12120
druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
–
12301
trgovske stavbe (do 100 m2 BEP),
–
24110
športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali
konjske dirke,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije,
–
12112
gostilne (do 250 m2 BEP), bifeji, točilnice, bari (do
50 m2 BEP),
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
Dopolnilna dejavnost: poslovne dejavnosti, storitvene
dejavnosti, ki služijo tem območjem v sklopu stavb osnovne
dejavnosti. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FZ do
0,40
FI do
1,00
FZOP
nad 0,30 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
–
Pri
gabaritih posameznih objektov (gostinski objekti, hoteli,
lovski, gozdarski ali planinski domovi ipd.), ki se urejajo
izven turističnih kompleksov, naj se upoštevajo predpisani
gabariti za oblikovanje stanovanjskih objektov v SK.
–
Objekti
na območju večjih turističnih kompleksov se oblikujejo tako, da
oblikujejo skladno celoto.
–
Posamezni novi objekti ne smejo oblikovati nove prostorske
dominante.
–
Manjši
objekti a, b naj se oblikujejo skladno z določili za SSa. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Če se v
območju BT nahajajo stanovanjske stavbe tipa a ali druge stavbe,
ki niso dovoljene za podrobno namensko rabo BT, so na teh
objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,
odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne
dejavnosti. |
|
BD –
površine drugih območij, namenjene zlasti nakupovalnim centrom |
Območja podrobne namenske rabe:
površine drugih območij, namenjene nakupovalnim centrom,
sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim
podobnim dejavnostim. |
Tipologija zazidave: e, f |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: trgovina, gostinstvo, storitvene
dejavnosti, poslovne dejavnosti, kulturne, verske, razvedrilne,
rekreacijske in športne dejavnosti. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
12203
druge poslovne stavbe,
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice (ki služijo temu območju),
–
1230
trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti,
–
12420
garažne stavbe,
–
12610
stavbe za kulturo in razvedrilo,
–
12650
stavbe za šport,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
21301
letališke steze in ploščadi (heliport na podlagi pogojev in
soglasja pristojnih služb),
–
objekti
mobilne telefonije,
–
24110
športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali
konjske dirke,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Stopnja izkoriščenosti gradbene parcele: |
FI do
1,00
FZ do
0,60
FZOP:
nad 0,20 |
Merila in pogoji za oblikovanje: |
Gabariti:
–
Gabariti niso poenoteno predpisani, vendar se je treba s
tlorisnimi in vertikalnimi gabariti prilagoditi pogojem, ki
veljajo za območja, na katera mejijo območja BD, posebej če
mejijo na stanovanjska območja.
Strehe:
–
Strehe
naj se oblikujejo na območju enote urejanja prostora poenoteno
tako, da se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno
kakovost.
–
Za
objekte večjih dimenzij so dopustne ravne strehe, lahko tudi
dvokapne ali enokapne strehe nizkega naklona; ravne strehe naj
bodo ozelenjene.
Fasade:
–
Horizontalna in vertikalna členitev fasad. Oblikovanje fasadnih
odprtin in drugih fasadnih elementov je enostavno in poenoteno
na celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Če se v
območju BD nahajajo stanovanjske stavbe tipa a ali druge stavbe,
ki niso dovoljene za podrobno namensko rabo BD, so na teh
objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,
odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne
dejavnosti.
–
Zagotovijo se parkovne in športne ali druge zelene površine,
namenjene javni rabi, ki zavzemajo najmanj 20 % območja, in
gradnja drevoredov ob glavni dostopni cesti.
–
Parkirišča se praviloma zagotovi v garažni hiši, podzemnih
garažah, če ne, se gradijo ozelenjena parkirišča.
–
Parcelna mreža in shema pozidave se zasnujeta v obliki razmeroma
pravilne, po možnosti ortogonalne mreže, prilagojene obstoječemu
reliefu in omrežju cest. |
|
97.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih
površin) |
(1) Območja osnovne namenske rabe Z so
območja zelenih površin, ki so namenjena preživljanju prostega časa,
predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti
bivanja. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
ZS –
površine za rekreacijo in šport |
Območja podrobne namenske rabe:
površine za oddih, rekreacijo in šport na prostem. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: rekreacija, šport, preživljanje prostega
časa z dopolnilnimi dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih objektov:
–
24110
športna igrišča: razen površin za avtomobilske, motoristične ali
konjske dirke,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije in
garderobe,
–
12112
gostilne (do 100 m2 BEP), bifeji, točilnice, bari (do
50 m2 BEP),
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,
–
objekti
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Če se v
območju ZS nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na teh objektih
dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela, odstranitev
objektov in sprememba namembnosti v dopustne dejavnosti.
–
Športne
površine se lahko uredijo v skladu z njihovim namenom ob
upoštevanju predpisov.
–
Nove
spremljajoče stavbe naj bodo pritlične.
–
Nove
stavbe naj bodo zgrajene z uporabo naravnih materialov (kamen,
les). Uporaba refleksnih stekel ter plastičnih ali kovinskih
plošč (z izjemo bakrene pločevine) na vidnih delih fasad ni
dovoljena.
–
Preostale zunanje površine se uredijo sonaravno z uporabo
avtohtonega zelenja.
–
Stavbe
(garderobe, sanitarije ipd.) ne smejo zasedati več kot 5 %
površine enote ali podenote urejanja prostora. |
|
ZP –
parki |
Območja podrobne namenske rabe:
parki
kot urejena območja odprtega prostora v naselju. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: preživljanje prostega časa z dopolnilnimi
dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas: otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije,
–
12112
gostilne, restavracije in točilnice, samo: bifeji, točilnice,
bari, kavarne (do 50 m2 BEP),
–
objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti,
–
gradnja
podzemnih garaž ni dopustna,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v
preglednici Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega
odloka. |
Merila in pogoji za oblikovanje območja: |
–
Oblikovanje novih objektov: paviljonska gradnja in
transparentnost objekta.
–
Velikost in urejanje zelenih površin: raščen travni teren z
grmovnicami, drevjem in drugimi zasaditvami mora pokrivati
najmanj 70 % površine parka. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Če se v
območju ZP nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti, ki
niso navedeni za podrobnejšo namensko rabo ZP, so na teh
objektih dopustni samo rekonstrukcije, vzdrževalna dela,
odstranitev objektov in sprememba namembnosti v dopustne
dejavnosti.
–
Ureditve, objekti, naprave in ograje morajo biti na celotnem
kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi
ureditvami stičnih območij. Na območjih niso dopustne
spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih
značilnosti območja (zlasti zemeljska dela), trajno izgubo
večjega deleža naravnih prvin in javne dostopnosti. Travnata ali
peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru
oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati,
samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih
zemeljskih del. Ureditve, ki zahtevajo trajnejše posege, se
lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. |
|
ZD –
druge urejene zelene površine |
Območja podrobne namenske rabe:
zeleni pasovi z zaščitno in drugo funkcijo. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
–
gradnja
podzemnih garaž na teh območjih ni dovoljena,
–
objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti,
–
gradbeno-inženirski objekti, če so namenjeni dejavnostim v
območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,
–
vse
vrste stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko vzdržujejo
ali odstranijo. |
|
ZK –
pokopališča |
Območja podrobne namenske rabe:
površine za pokop in spomin na mrtve. |
Tipologija zazidave: c |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: kulturne, verske dejavnosti ter
spremljajoče dejavnosti, ki služijo tem območjem in nimajo
dodatnih prekomernih vplivov na okolje. |
Vrste
dopustnih stavb:
–
24204
pokopališča,
–
12721
stavbe za opravljanje verskih obredov,
–
12722
pokopališke stavbe,
–
12301
trgovske stavbe do 50 m2 BEP (kot sestavni del
dejavnosti v območju pokopališča),
–
12304
stavbe za storitvene dejavnosti (kot sestavni del dejavnosti v
območju pokopališča),
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne gradnje in dela: |
–
Ograje
se lahko postavlja kot zaščitne ali varovalne ograje
pokopališča. Ograjevanje znotraj območja pokopališča ni
dovoljeno.
–
Vse
vrste stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko vzdržujejo in
odstranijo in spremenijo namembnost v dopustne dejavnosti. |
|
ZV –
površine za vrtičkarstvo |
Območja podrobne namenske rabe:
površine, namenjene prostočasni kmetijski dejavnosti –
vrtičkarstvo. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Dopustni nezahtevni in enostavni objekti:
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: javne sanitarije,
–
žičnate
ozelenjene ograje ali živa meja med komunikacijami in na robu
območja,
–
leseni
zaboji oziroma lope za shranjevanje orodja,
–
gradnja
vodovodnega priključka,
–
zbiralnik za kapnico,
–
parkirišča,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,
–
ureditev vrtičkov, namestitev klopi, ureditev počivališč,
–
dopustna je tudi gradnja gradbeno-inženirskih objektov, če so
namenjeni dejavnostim v območju. |
Merila in pogoji za oblikovanje območja: |
–
Enotno
oblikovani leseni zaboji in lesene lope do 6 m2 BEP
za shranjevanje orodja.
–
Ograja:
živa meja visoka največ 1,00 m.
–
Velikost vrtičkov: od 50 m2 do 250 m2.
|
Ostala merila in pogoji: |
–
Območje
mora biti priključeno na vodovod, imeti urejeno parkiranje in
enotno urejen način ravnanja z odpadki.
–
Vse
vrste stavb, ki na območju niso dopustne, se lahko vzdržujejo in
odstranijo. |
|
98.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometne
infrastrukture) |
(1) Območja osnovne namenske rabe P so
območja prometne infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja prometa. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
|
PC –
površine cest |
Območja podrobne namenske rabe:
površine cest |
Vrste posegov v prostor in njihova
namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih objektov:
–
21110
avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste,
–
21120
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice za potnike
na postajališčih,
–
214
mostovi, viadukti, predori in podhodi,
–
12303
bencinski servisi,
–
parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5
ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne gradnje in dela:
–
Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
–
Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s
področja prometne varnosti. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Na
cestah, ki imajo zagotovljene stranske zelenice (2 x 3,00 m), je
dopustno urediti drevorede.
–
Če se v
območju PC nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti, ki
niso navedeni kot vrsta dopustnih objektov, so na teh objektih
dopustni samo vzdrževalna dela in odstranitev objektov. |
|
PO –
ostale prometne površine |
Območja podrobne namenske rabe:
ostale prometne površine. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: mirujoči promet s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih objektov:
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – nadstrešnice za potnike
na avtobusnih postajališčih, javne sanitarije,
–
12420
garažne stavbe,
–
odprta
parkirišča: parkirne površine in garaže za osebna in tovorna
vozila, ki presegajo 3,5 ton, za avtobuse ter za priklopnike teh
motornih vozil,
–
21120
lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne gradnje in dela:
–
Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
–
Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s
področja prometne varnosti. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Če se v
območju nahajajo stanovanjski objekti ali drugi objekti, ki niso
navedeni kot dovoljeni, so na teh objektih dopustni samo
rekonstrukcije, vzdrževalna dela in odstranitev objektov ter je
zanje treba zagotoviti protihrupno zaščito za zagotavljanje
dovoljene ravni hrupa za stanovanjske objekte. |
|
PŽ –
površine železnic |
Območja podrobne namenske rabe:
površine železnic. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: promet, transport s spremljajočimi
dejavnostmi. |
Vrste
dopustnih objektov:
–
21210
glavne in regionalne železnice,
–
12410
postaje, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi
povezane stavbe,
–
214
mostovi, viadukti, predori in nadhodi,
–
parkirne površine in garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3,5
ton, za avtobuse ter za priklopnike teh motornih vozil,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Vrste
dovoljenih gradenj:
–
Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
–
Funkcionalna in oblikovna merila morajo upoštevati predpise s
področja varnosti v železniškem prometu. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Na
stavbah, ki se nahajajo v površinah železnice, so v soglasju z
upravljavcem železnice dovoljena vzdrževalna dela in
odstranitev.
–
Za
obstoječe stanovanjske objekte na območju je treba zgraditi
protihrupno zaščito za zagotavljanje dovoljene ravni hrupa s
strani povzročitelja hrupa. |
|
99.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske
infrastrukture) |
(1) Območja osnovne namenske rabe E so
območja energetske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje
dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
E –
območja energetske infrastrukture |
Območja podrobne namenske rabe:
območja energetske infrastrukture. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja energetike. |
Vrste
dopustnih stavb in objektov:
–
22140
daljinski prenosni elektroenergetski vodi,
–
22240
lokalni distribucijski elektroenergetski vodi in lokalna
dostopovna komunikacijska omrežja,
–
23020
elektrarne in drugi energetski objekti,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne gradnje in dela:
–
Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti.
–
Pri
oblikovanju objektov in površin so obvezni: upoštevanje
urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih značilnosti širšega
območja, oblikovna poenotenost, skladnost objektov in naprav. |
|
100.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske
infrastrukture) |
(1) Območja osnovne namenske rabe O so
območja okoljske infrastrukture, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti
gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter
ravnanja z odpadki. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
O –
območja okoljske infrastrukture |
Območja podrobne namenske rabe:
območja okoljske infrastrukture. |
Vrste
posegov v prostor in njihova namembnost: |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja okoljske
infrastrukture. |
Vrste
dopustnih stavb in objektov:
–
22221
lokalni vodovodi za pitno in tehnološko vodo,
–
22223
vodni stolpi, vodnjaki in hidranti,
–
2223
cevovodi za odpadno vodo,
–
12510
industrijske stavbe (za potrebe ravnanja z odpadki),
–
12520
rezervoarji, silosi in skladišča (za potrebe ravnanja z
odpadki),
–
23020
elektrarne in drugi energetski objekti (za potrebe ravnanja z
odpadki, lastna oskrba z električno energijo),
–
24203
objekti za ravnanje z odpadki: odlagališča za nenevarne odpadke
in inertne odpadke,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Dopustne gradnje in dela:
–
Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. |
|
101.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih
zemljiščih) |
Na območjih osnovne namenske rabe K, ki so območja
kmetijskih zemljišč, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni
pogoji: |
|
K1 –
najboljša kmetijska zemljišča, namenjena kmetijski proizvodnji
K2 –
druga kmetijska zemljišča, namenjena kmetijski proizvodnji |
Območja podrobne namenske rabe:
območja najboljših kmetijskih zemljišč,
območja drugih kmetijskih zemljišč |
Vrste
dopustnih dejavnosti: kmetijstvo in druge dejavnosti, ki služijo
tem območjem. |
Na
območju namenske rabe kmetijskih zemljišč se dopusti gradnjo
naslednjih objektov ali posegov v prostor:
-
agrarne
operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih
zemljišč,
-
enostavni in
nezahtevni objekti, v skladu z uredbo, ki ureja vrsto objektov
glede na zahtevnost ter v skladu s prilogo 1 tega odloka,
-
pomožna
kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, žična opora, opora za
mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za
pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade), poljsko pot,
premični tunel in nadkritje, zaščitno mrežo, lovsko prežo…
-
raziskovanje
podzemnih voda, raziskovanje mineralnih surovin in geotermičnega
energetskega vira,
-
začasni objekti
in začasni posegi in sicer za čas dogodka oz. v času sezone –
oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus,
če so šotor in drugi elementi montažni, začasna tribuna za
gledalce na prostem, premični objekt za rejo živali v leseni
izvedbi,
-
začasne
ureditve za potrebe obrambe, in varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami,
-
dostopi do
objektov, skladni s prostorskim aktom, če gre za objekt
-
ki ga je
dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih,
-
razpršene
gradnje,
-
ki ga je
dopustno graditi na površinah razpršene poselitve,
-
gradbeno
inženirski objekti, ki so po predpisih o uvedbi in uporabi
enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov
državnega pomena uvrščeni v skupini 22:
-
daljinski
cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in
daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi
objekti in priključki nanje in
-
lokalni
cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in
lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi
objekti in priključki nanje;
-
gradnja cest,
če so te predvidene v karti »Prikaz območij enot urejanja
prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture«,
-
rekonstrukcije
občinskih in državnih cest. Dopustni so tudi objekti, ki jih
pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita
čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in
podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje,
pomožni cestni objekti, urbana oprema) ter objekti gospodarske
javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi
ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste. |
|
102.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih
zemljiščih) |
Na območjih osnovne namenske rabe G, ki so območja
gozdnih zemljišč, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
G –
gozdna zemljišča |
Območja podrobne namenske rabe:
gozdna zemljišča |
Dopustne dejavnosti: gozdarstvo in druge dejavnosti, ki služijo
tem območjem. |
Dopustne gradnje:
Na
območju gozdov je v skladu z dovoljenjem pristojne
gozdnogospodarske ustanove možno izvajati dejavnosti
skladno s skupnimi prostorsko-izvedbenimi pogoji o vrstah
dopustnih gradenj in drugih del, hkrati pa še:
–
Gozdarsko-prostorsko-ureditvene operacije, skladno s predpisi o
gozdovih.
–
Gradnjo
objektov in naprav za potrebe prometne (razen parkirišč),
komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture, ki
bistveno ne zmanjša obdelovalnega potenciala gozdnih zemljišč,
ki je v lokalnem javnem interesu in kjer zaradi posebnih
lokacijskih zahtev ni možno določiti druge lokacije.
–
Sanacije nelegalnih površinskih kopov in cestnih usekov ter
nasipov.
–
Vzpostavitev kmetijskih zemljišč v skladu z mnenjem pristojne
javne gozdarske službe in zakonom o gozdovih.
–
Dopustno je raziskovanje mineralnih surovin, in sicer pod
pogojem, da raziskovanje trajno ne spreminja in ne poškoduje
naravnega stanja na površini in podtalju in da se po
raziskovanju zemljišča vrnejo v prejšnje stanje.
–
Dopustne so geološke in hidrološke raziskave za oskrbo s pitno
vodo.
–
Na
parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene
kot gozdne površine, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so
vpisane kot stavbišče, nadomestna gradnja, ki nima dovoljenj oz.
ustreznih dokazil, ni dopustna.
–
Enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Gradnje
morajo biti načrtovane tako, da omogoča lastnikom gozdov dostop
do gozdnih zemljišč.
–
Za vse
posege v 25,00 m širok pas ob gozdnem robu je treba pridobiti
predhodno mnenje pristojne javne gozdarske službe.
–
Posegi
so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z
gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo
osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi
gozdarstva in je zanje treba pridobiti ustrezno soglasje od
pristojne javne gozdarske službe.
–
Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov:
–
gozdna
cesta: v območjih kulturne dediščine je treba izdelati variante
tras,
–
gozdna
učna pot: v območjih kulturne dediščine je treba izdelati
celostno podobo učnih tabel,
–
gozdna
žičnica: naj se izogiba objektom in območjem kulturne dediščine. |
|
103.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih
voda) |
Na območjih osnovne namenske rabe VC, ki so območja
voda, veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
VC –
celinske vode |
Območja podrobne namenske rabe:
območja celinskih voda. |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja upravljanja in
izrabe voda in druge dopolnilne dejavnosti. |
Dopustni objekti in ureditve:
–
21410
mostovi in viadukti,
–
23020
elektrarne in drugi energetski objekti, samo male
hidroelektrarne do 10 MW,
–
urejanje strug, vodotokov, hudournikov, prodišč in ureditve za
preprečevanje poplav s strani pristojnih vodnogospodarskih
služb,
–
ureditve dostopov do vode in privezov za čolne na območjih, ki
so za to predvidena,
–
novogradnje mostov za javne ceste, poti in pešpoti, objektov v
sklopu nekdanjih mlinov, žag, objektov za potrebe
vodnogospodarskih ureditev, bazenov za ribogojnice,
–
dela, s
katerimi se v skladu s predpisi, ki urejajo geodetsko dejavnost,
postavijo geodetska izmeritvena znamenja za označitev točk
geodetskih mrež, geodetske oznake na geodetskih izmeritvenih
znamenjih in oprema za državno omrežje permanentnih postaj
svetovnega satelitskega navigacijskega sistema,
–
dela,
med katera sodijo redna kmečka, gozdarska, lovsko-gojitvena in
ribiška opravila,
–
vzdrževanje in rekonstrukcije namakalnih in osuševalnih
sistemov,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka.
Na
območjih vodotokov ni dovoljeno:
–
pridobivanje gramoza in proda,
–
utrjevanje brežin z gradnjo opornih zidov (razen kadar gre za
obnovo ali rekonstrukcijo zidov v sklopu nekdanjih mlinov ali
žag), betoniranje dostopov,
–
izvajati posegov, ki onemogočajo dostop do vodotoka,
–
odvzemati vode, če v strugi ni zagotovljen biološki minimum
oziroma ekološko sprejemljiv pretok.
Na
območjih vodotokov je dovoljena:
–
gradnja
objektov javne infrastrukture,
–
gradnja
objektov grajenega javnega dobra,
–
gradnja
objektov, potrebna za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami,
–
gradnja
objektov, namenjena za varstvo voda pred onesnaževanjem,
–
gradnja
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
Ostala merila in pogoji: |
–
Gradnja
na vodotokih, ki so skladno s kategorizacijo urejanja vodotokov
v 1. in 1.–2. razredu vodotokov ter na vplivnem območju povirnih
delih vodotokov, slapov, korit in ostalih naravnih vrednot, ni
dopustna.
–
Predhodno je treba obvezno izdelati presojo vplivov na okolje in
s strani strokovne organizacije določiti ekološko sprejemljiv
pretok, prav tako pa opredeliti ureditve in omilitvene ukrepe.
–
Vzdrževanje obstoječih objektov, zgrajenih z gradbenim
dovoljenjem.
–
Odstranitev obstoječih objektov.
–
Objekte
za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah
je dopustno graditi le v primeru vojne ali naravne ogroženosti. |
|
|
104.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih
mineralnih surovin) |
(1) Območja osnovne namenske rabe L so
območja mineralnih surovin, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja izkoriščanja mineralnih surovin. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
LN –
območja mineralnih surovin |
Območja podrobne namenske rabe:
območja mineralnih surovin. |
Vrste
dopustnih dejavnosti: rudarstvo in druge dejavnosti, ki služijo
tem območjem. |
Vrste
dopustnih objektov:
–
23010
objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka,
–
na
objektih, ki niso skladni z namembnostjo enote urejanja
prostora, so dopustni vzdrževalna dela in odstranitev objekta. |
|
|
105.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za
potrebe obrambe) |
(1) Območja osnovne namenske rabe f so
območja za potrebe obrambe, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s
področja obrambe zunaj naselij. |
(2) Na območjih iz prvega odstavka tega
člena veljajo naslednji posebni prostorski izvedbeni pogoji: |
|
f
– območja za potrebe obrambe izven naselij |
Območja podrobne namenske rabe:
območja za potrebe obrambe izven naselij (izključna raba). |
Vrste
dopustnih dejavnosti: dejavnosti s področja obrambe z
dopolnilnimi dejavnostmi izven območij naselij. |
Vrste
dopustnih objektov:
–
24201
obrambni objekti,
–
24122
drugi gradbeno-inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas, če so namenjeni dejavnostim v območju,
–
12410
postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij
ter z njimi povezane stavbe,
–
12740
druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: vojašnice ter drugi
objekti in naprave, ki so nujni za normalno funkcioniranje
območij za potrebe obrambe,
–
enostavni in nezahtevni objekti, ki so navedeni v preglednici
Enostavni in nezahtevni objekti v prilogi 1 tega odloka. |
|
|
106.
člen |
(posebni prostorski izvedbeni pogoji za objekte razpršene gradnje) |
Za obstoječe objekte razpršene gradnje, zgrajene na
podlagi dovoljenj s področja graditve objektov, ki niso vključeni v
naselje in niso opredeljeni kot razpršena poselitev, se smiselno
upoštevajo skupni prostorski izvedbeni pogoji za razpršeno gradnjo in
posebni prostorski izvedbeni pogoji, in sicer glede na namen objekta
razpršene gradnje (če ni drugače določeno, se za stanovanjske stavbe
upoštevajo posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko
rabo A, za kmetije posebni prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo
namensko rabo A, za počitniške stavbe posebni prostorski izvedbeni
pogoji za SP, za objekte kmetijske proizvodnje posebni prostorski
izvedbeni pogoji za A(SKk), za kmetijske stavbe posebni prostorski
izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A(SKk), za objekte
gospodarske javne infrastrukture posebni prostorski izvedbeni pogoji za
podrobnejšo namensko rabo P, E ali O, za kapelice in znamenja posebni
prostorski izvedbeni pogoji za podrobnejšo namensko rabo A(CDc). |
|
3.3.3. PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
|
|
107.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega
načrta Škofja Loka) |
|
|
OZNAKA IN IME EUP |
POD=
ROB=
NEJŠA
NAMEN=
SKA
RABA |
PODROBNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI
|
Vešter
ŠK-01/01 |
SSs |
–
Predvideni OPPN.
–
Dovoljena je prostostoječa individualna gradnja, lahko v
kombinaciji z dvojčki in vrstnimi hišami – do največ 4 hiše v
nizu.
–
Dovoljeni višinski gabarit do (K) + P + 1 + M.
–
Tlorisni gabarit prostostoječih objektov in dvojčkov morajo biti
v razmerju minimalno 1 : 1,20.
–
Daljša
stranica mora obvezno potekati vzporedno s potekom plastnic.
Sleme mora biti vzporedno z daljšo stranico.
–
Naklon
strešin od 38 ° do 45 °, dopustno je kombiniranje dvokapnih
streh z ravnimi strehami.
–
Kritina
objektov mora biti rdeče barve.
–
Ob
potoku se uredijo javne površine: otroško igrišče, sprehajalna
pot v navezavi na obstoječo pot, ki vodi proti kmetijskim
površinam.
–
Urediti
je treba prometno povezavo do državne ceste glede na predvidene
prometne obremenitve. |
ŠK-01/02 |
SK,
PC |
–
Tipologija stavb: a, ac.
–
Nadomestna zasaditev drevoreda ob državni cesti. |
Podlubnik
ŠK-04/01 |
SSa |
–
Višinski gabarit dovoljen do (K) + P + 2.
–
Objekti
naj imajo kritine rdeče barve.
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev drevoreda,
razen kjer zaradi prometne varnosti to ni izvedljivo.
–
Na
območju je predvidena gradnja zbirnega centra za ločene frakcije
komunalnih odpadkov. |
ŠK-04/02 |
SSv |
–
Posamezne stolpnice se prenovi v celoti.
–
Prizidave ter gradnje novih stavb niso dovoljene.
–
Zasteklitev in zapiranje balkonov in menjava oken morajo biti
enotni (materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih
oziroma polnih površin).
–
Dovoljena gradnja streh na obstoječih večstanovanjskih objektih.
–
Strehe
morajo biti oblikovane enotno.
–
Zgostitve območja niso dovoljene, razen za potrebe urejanja
parkirnih mest. Dopolnilne gradnje na prostih in javnih
površinah niso dovoljene.
–
Ohranjanje obstoječih zelenih površin.
–
Dovoljene gradnje podzemnih garažnih hiš z zeleno streho, v tem
primeru se lahko gradijo na obstoječih zelenih površinah. Plast
zemlje nad garažno hišo mora biti takšna, da je možna zasaditev
grmovnic.
–
Dovoljena gradnja nadzemne garažne hiše (regalna parkirna
mesta).
–
Stavbe
morajo ohranjati enotno podobo (strehe, oblikovanje fasad, barve
fasad). |
ŠK-04/03 |
CU |
–
Na
območju oskrbnega centra so možne gradnje za dopolnitev oskrbnih
dejavnosti območja, gradnja gasilskega doma, gradnja podzemne
garažne hiše z zeleno streho, ki omogoča zasaditev grmovnic in
ohranjanje zelenih površin.
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste zasaditev drevoreda, kjer to
dopuščajo prostorske možnosti.
–
Ohranjanje obstoječih drevoredov in zelenih površin. |
ŠK-04/04 |
SSs |
–
Dovoljene manjše dozidave za izboljšanje stanovanjskega
standarda obstoječih stanovanjskih enot, vendar ne ob dostopni
cesti, praviloma na vrtni strani.
–
Dopolnilne gradnje na prostih površinah niso dovoljene.
–
Dovoljene dopolnilne dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi
zadostnega števila parkirnih mest na posamezni gradbeni parceli.
–
Tip
gradnje a FZ do 0,40, FZOP nad 0,30.
–
Tip
gradnje b FZ do 0,50, FZOP nad 0,25.
–
Za
dvojčke, atrijske in vrstne hiše veljajo naslednji dodatni
pogoji:
–
Dovoljena je dozidava obstoječih končnih stanovanjskih stavb, če
velikost zemljišča gradbene parcele ustreza pogojem novogradnje
objektov. Prizidani objekt mora biti usklajen z objekti v nizu,
kjer se prizida v gabaritih objekta, v naklonu strehe in v
oblikovanju fasad, strehe, odprtin za osvetljevanje in barvi
fasade in kritine. Dovoljena gradnja enoramnih stopnišč na
končni fasadi objekta v nizu.
–
Obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v
nizih in vrstah.
–
Dozidave so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu
prostoru.
–
Nadzidave vrstnih in atrijskih hiš so dopustne, če se enotno
uredijo po celotnem nizu, vrsti in če se s tem ne preseže
faktorjev FZ ter FZOP.
–
Zagotovi se skladna prenova niza, vrste oz. medsebojna
usklajenost posamičnih prenov v nizu.
–
Postavljanje objektov za lastne potrebe naj upošteva gradbene
meje.
–
Ohranjanje obstoječih drevoredov, pešpoti za prehodnost območja. |
Selška Sora
ŠK-05 |
K1,
K2, G |
–
Ohranitev pešpoti za ohranjanje in vzpostavljanje peš povezave z
mestom in z zelenim zaledjem skozi območje ob vodotoku.
–
Na JZ
delu območja dovoljena ureditev enostavnega vadbenega objekta:
športno strelišče.
–
Postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov ni dovoljena.
–
Izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s
cest in tlakovanih površin.
–
Varovanje retencijskih (poplavnih) površin, zgraditev brvi za
pešce in kolesarje preko Selške Sore.
–
Ohranja
se naravna struktura dna vodotokov kot tudi bregov vodotokov in
obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo in pri izvajanju
kmetijske prakse se ohranja obrežna vegetacija v širini naravne
vrednote (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike) na
obeh straneh struge. Drevesne in grmovne obrežne vegetacije naj
se ne odstranjuje. Na območjih, kjer je obrežna vegetacija
odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone grmovne vrste.
–
Rekreacijske površine (poti, kolesarske steze) naj se umešča po
že obstoječih poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje v
odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne vrednote, ter
naj se jih ne asfaltira ali betonira.
–
Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne vrednote. |
ŠK-05 |
VC |
–
Ohranja
se naravna struktura dna vodotokov kot tudi bregov vodotokov in
obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo in pri izvajanju
kmetijske prakse se ohranja obrežna vegetacija v širini naravne
vrednote (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike) na
obeh straneh struge. Drevesne in grmovne obrežne vegetacije naj
se ne odstranjuje. Na območjih, kjer je obrežna vegetacija
odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone grmovne vrste.
–
Izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s
cest in tlakovanih površin.
–
Varovanje retencijskih (poplavnih) površin, zgraditev brvi za
pešce in kolesarje preko Selške Sore.
–
Rekreacijske površine (poti, kolesarske steze) naj se umešča po
že obstoječih poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje v
odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne vrednote, ter
naj se jih ne asfaltira ali betonira.
–
Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne vrednote. |
ŠK-05/01 |
E |
–
Območje
manjše elektrarne se ohranja. Dovoljeni so posegi za izboljšanje
njenega delovanja. |
ŠK-05/02 |
ZD |
–
Ohranja
se naravna struktura dna vodotokov kot tudi bregov vodotokov in
obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo in pri izvajanju
kmetijske prakse se ohranja obrežna vegetacija v širini naravne
vrednote (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike) na
obeh straneh struge. Drevesne in grmovne obrežne vegetacije naj
se ne odstranjuje. Na območjih, kjer je obrežna vegetacija
odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone grmovne vrste.
–
Rekreacijske površine (poti, kolesarske steze) naj se umešča po
že obstoječih poteh in kolovozih in naj se jih načrtuje v
odmiku, ki zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne vrednote, ter
se jih ne asfaltira ali betonira.
–
Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne vrednote. |
ŠK-05/03 |
ZS,
PC |
–
Ohranjajo se obstoječa teniška igrišča. Ureditev športnih igrišč
brez spreminjanja višine urejene kote terena. |
Vincarje
ŠK-06/01 |
BT |
–
Območje
družinskega hotela. Obstoječi stanovanjski objekti se ohranjajo,
zanje veljajo določila za podrobnejšo namensko rabo SSa. |
ŠK-06/02 |
SSa |
–
Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad
vodoravnico.
–
Zunanja
svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop
in izklop.
–
Ohranja
naj se drevesna in grmovna vegetacija gozdnega roba. Obstoječe
travišče naj se ohrani v čim večji meri. |
Del
Stare Loke, Binkelj, del Ceste talcev
ŠK-07/01 |
SSa,
PC |
–
Predvideni OPPN.
–
Do
sprejetja OPPN dovoljene rekonstrukcije in nadomestne gradnje
obstoječih stavb.
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev drevoreda,
razen kjer zaradi prometne varnosti to ni izvedljivo.
–
V delu
ob državni cesti umestitev objektov z dopolnilnimi dejavnostmi,
dovoljena višina objektov do (K) + P + 2. |
ŠK-07/03 |
SK |
–
Vrstne
hiše ob državni cesti: ob prenovi se ohranjajo enotna višina,
oblikovanje fasad in strehe in enotna barvna kritina.
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev drevoreda,
razen kjer zaradi prometne varnosti to ni izvedljivo. |
ŠK-07/04 |
SSs |
–
Tipologija stavb: a,b.
–
Dovoljene manjše dozidave za izboljšanje stanovanjskega
standarda obstoječih stanovanjskih enot, vendar ne ob dostopni
cesti, praviloma na vrtni strani.
–
Dopolnilne gradnje na prostih površinah niso dovoljene.
–
Dovoljene dopolnilne dejavnosti v obstoječih stavbah so
dovoljene ob zagotovitvi zadostnega števila parkirnih mest na
posamezni gradbeni parceli.
–
Tip
gradnje a: FZ do 0,40, FZOP nad 0,30.
–
Tip
gradnje b: FZ do 0,50, FZOP nad 0,25.
–
Za
dvojčke, atrijske in vrstne hiše veljajo naslednji dodatni
pogoji:
–
Dovoljena je dozidava obstoječih končnih stanovanjskih stavb, če
velikost zemljišča gradbene parcele ustreza pogojem novogradnje
objektov.
–
Prizidani objekt mora biti usklajen z objekti v nizu, kjer se
priziduje: v gabaritih objekta, v naklonu strehe in v
oblikovanju fasad, strehe, odprtin za osvetljevanje in barvi
fasade in kritine.
–
Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in vrstnih hiš so dovoljene,
če se enotno uredijo po celotnem nizu, vrsti in če se s tem ne
preseže faktorjev FZ ter FZOP.
–
Obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v
nizih in vrstah.
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste zasaditev drevoreda, kjer to
dopuščajo prostorske možnosti. |
ŠK-07/05 |
SSa |
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev drevoreda,
razen kjer zaradi prometne varnosti to ni izvedljivo. |
Stara
Loka
ŠK-08/01 |
SKj,
SK,
SSa,
CDc,
CDi |
–
Območje
Stare Loke se prenovi. Pri tem je potrebno upoštevati usmeritve
iz strokovne podlage ' Strokovna zasnova po 74. členu Zakona o
varstvu kulturne dediščine – Stara – Loka – Vaško jedro (EŠD
18165).
–
FZ do
0,50.
–
FZOP
nad 0,25.
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev drevoreda,
razen kjer zaradi prometne varnosti to ni izvedljivo.
–
Območje
cerkve s pokopališčem ter spremljajočimi objekti in parkiriščem
se prenovi.
–
Pokopališče se ohranja in nima možnosti širitve.
–
Na
območju možna umestitev dejavnosti izobraževanja. |
ŠK-08/02 |
SK |
–
Ohranjanje zelenega pasu ob cesti, ki poteka po vzhodnem robu
območja. |
ŠK-08/04 |
SB |
–
Prizidave doma za starejše občane niso dovoljene. |
ŠK-08/05 |
CDi |
–
Območje
Starološkega gradu se prenovi. Vanj je dovoljeno umeščanje
dejavnosti, ki so usklajene s pristojnim zavodom za varstvo
kulturne dediščine in občinsko strokovno službo s področja
urejanja prostora.
–
Območje
parka se ohranja.
–
Možno
je umeščanje dejavnosti šolskega programa, doma starejših
občanov, varovanih stanovanj, centra slepih in slabovidnih ter
invalidov.
–
Območja
gradbenih parcel enostanovanjskih objektov na območju se ureja
skladno z določili za območje SSa.
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev drevoreda,
razen kjer zaradi prometne varnosti to ni izvedljivo. |
ŠK-08/06 |
SSv |
–
Predvideni OPPN.
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev drevoreda,
razen kjer zaradi prometne varnosti to ni izvedljivo.
–
FI do
1,10.
–
FZ do
0,50.
–
FZOP
nad 0,30.
–
Dovoljena višina (K) + P + 3, parkirišča se uredijo v kletnih
etažah stavbe z izvozom na Kidričevo cesto.
–
Pri
urbanističnem urejanju (arhitekturne rešitve, vrste gradnje,
namembnost območja) se upošteva (na podlagi natečajne rešitve)
izdelana idejna zasnova Stanovanjska soseska Rezidenca Dolenčevi
vrtovi (Atelje S, d. o. o., Ljubljana). |
Območje srednješol=
skega
centra – Poden
ŠK-09 |
CDi |
–
Obstoječi vrtec južno od dostopne ceste se lahko odstrani in
zgradi nadomestni objekt. Osnovna šola se ohranja, z možnostjo
manjših prizidav za potrebe opravljanja šolskega programa.
–
Dijaški
dom je možno prizidati ali spremeniti namembnost za opravljanje
dejavnosti šolskega programa oziroma za potrebe izobraževalnih
dejavnosti.
–
Preveritev možnosti gradnje zimskega bazena.
–
Na
območju se ohranjajo in dograjujejo dejavnosti za šport in
rekreacijo, igrišča za potrebe vrtca, šole, srednješolskega
centra in medpodjetniškega izobraževalnega centra.
–
Dovoljena dejavnost manjšega gostinskega objekta do 50 m2
BEP.
–
Posegi
dovoljeni za posege enakovrstne namembnosti ob predhodno
izvedenih omilitvenih ukrepih in v skladu s smernicami in pogoji
vodnega soglasja. Zagotoviti je treba, da njihov vpliv na
prostor ni bistven.
–
Ob
rekonstrukciji državne ceste predvidena umestitev drevoreda,
razen kjer zaradi prometne varnosti to ni izvedljivo. |
Območje Vincarje LTH-Ulitki ŠK-10 |
SSv |
–
Predvideni OPPN.
–
Predvidena namembnost območja je stanovanjska.
–
Predvidena gradnja večstanovanjskih objektov z dopolnilnimi
dejavnostmi, ki bodo služile prebivalcem območja (predvidena
umestitev vrtca in ostalih dopolnilnih dejavnosti).
–
V
sklopu ureditve območja se del potrebnih zelenih površin
zagotavlja na območju otoka (Benetke).
–
Ob
ureditvi območja se uredi del Selške Sore ter premostitveni
objekt za novo povezovalno cesto.
–
Na
območju se predvidi podzemne garaže tudi za potrebe območja
naselbinskega spomenika.
–
Do
izdelave OPPN so dovoljene dejavnosti in naprave, ki lahko
povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega. |
Novi
svet ŠK-11
|
SSv |
–
Gradnje
novih objektov so dovoljene samo po predhodni odstranitvi
obstoječih.
–
Prizidave večstanovanjskih objektov niso dovoljene.
–
Pozidanost območja se ne sme povečati.
–
Posamezne stolpiče se prenovi v celoti. Zastekljevanje in
zapiranje balkonov in menjava oken morata biti enotna
(materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma
polnih površin).
–
Dovoljena gradnja večnivojskih garaž na območju parkirišč. |
Groharjevo naselje
ŠK-12/01 |
SSs |
–
Tipologija stavb: b.
–
Umeščanje dopolnilnih dejavnosti in prizidave niso dovoljene.
–
Dopolnilne gradnje na prostih površinah niso dovoljene.
–
Dovoljena je dozidava obstoječih končnih stanovanjskih stavb, če
velikost zemljišča gradbene parcele ustreza pogojem novogradnje
objektov. Dozidani objekt mora biti usklajen z objekti v nizu,
kjer se doziduje, v gabaritih objekta, v naklonu strehe in v
oblikovanju fasad, strehe, odprtin za osvetljevanje in barvi
fasade in kritine.
–
Nadzidave obstoječih atrijskih hiš in vrstnih hiš so dovoljene,
če se enotno uredijo po celotnem nizu, vrsti in če se s tem ne
preseže faktorjev FZ ter FZOP.
–
Obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v
nizih in vrstah.
–
Nezahtevne stavbe v nizu morajo biti oblikovane enotno in enotno
umeščene ob osnovni objekt.
–
FZ do
0,70.
–
FZOP
nad 0,25.
–
Za
obstoječe objekte tipa a sta dovoljeni rekonstrukcija in
nadomestna gradnja, vzdrževanje ter odstranitev objekta. Pri
rekonstrukciji in nadomestni gradnji teh objektov veljajo
določila za namensko rabo SSa.
–
Na
prostih površinah na jugu enote, ki niso neposredno vezane na
objekte tipa b (na parcelah 613/3, 613/10 in 617/28 vse k.o.
Stara Loka) so dovoljene gradnje in ureditve v skladu z določili
za namensko rabo SSa. |
ŠK-12/02 |
SSv |
–
Tipologija stavb: bv.
–
Gostota
območja je visoka in povečevanje ni dopustno.
–
Pozidanost območja se ne sme povečati.
–
Umeščanje dopolnilnih dejavnosti, prizidave niso dovoljeni.
–
Dopolnilne gradnje na prostih in javnih površinah niso
dovoljene.
–
Povečevanje obstoječih stavb za gradnjo novih stanovanjskih enot
in dejavnosti, ki so na območju dopustne, ni dovoljeno.
–
Dovoljene dopolnilne dejavnosti so dopustne ob zagotovitvi
zadostnega števila parkirnih mest na posamezni gradbeni parceli.
–
Posamezne bloke se prenovi v celoti. Zastekljevanje in zapiranje
balkonov in menjava oken morata biti enotna (materiali, barve,
oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma polnih površin).
–
Dovoljene so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
Kapucinsko predmestje in nekdanja vojašnica
ŠK-13/01 |
SB |
–
Veljavni OPPN. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
zahodni del vojašnice (Ur. l. RS, št. 75/10). |
ŠK-13/02 |
SSv |
–
Veljavni OPPN. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
zahodni del vojašnice (Ur. l. RS, št. 75/10). |
ŠK-13/03 |
ZP |
–
Veljavni OPPN (del): Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za zahodni del vojašnice (Ur. l. RS, št. 75/10).
–
Veljavni OPPN (del): Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za vzhodni del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, št.
49/13, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/16). |
ŠK-13/04 |
CU |
–
Veljavni OPPN. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
vzhodni del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, št. 49/13,
Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/16). |
ŠK-13/05
ŠK-13/07 |
SSv |
–
Tipologija stavb: av, a.
–
Območje
stolpnic ob Partizanski cesti se ohranja.
–
Dopolnilne gradnje in prizidave objektov tipa av na območju niso
dovoljene, razen urejanja parkirišč (večnivojske garažne hiše z
zeleno streho, kjer debelina humusa omogoča zasaditev grmovnic,
regalna parkirna mesta).
–
Za
obstoječe objekte tipa a sta dovoljeni rekonstrukcija in
nadomestna gradnja, vzdrževanje ter odstranitev objekta. Pri
rekonstrukciji in nadomestni gradnji teh objektov veljajo
določila za namensko rabo SSa.
–
Novi
objekti tipa a niso dovoljeni.
–
Zelene
površine na območju stolpnic se ne smejo zmanjševati.
–
Manjkajoča parkirna mesta zagotoviti ob izgradnji sosednjih
območij v novih parkirnih hišah.
–
Posamezne stolpnice in bloke se prenovi v celoti. Zastekljevanje
in zapiranje balkonov, menjava oken morajo biti enotni
(materiali, barve, oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma
polnih površin).
–
Ob
prenovi streh ni dovoljeno dvigovanje objekta, streha mora biti
ravna oziroma z naklonom do 8 °. Vse strehe morajo biti
prenovljene na isti način.
–
Ob
Partizanski cesti se ob rekonstrukciji ohranja obstoječi
drevored. |
ŠK-13/06 |
ZK |
–
Veljavni OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje – urejevalna celota II (Ur. l. RS, št. 95/07, popr.
85/10 in 16/13). |
ŠK-13/08 |
SSv |
–
Tipologija stavb: bv.
–
Območje
blokovne stanovanjske gradnje z dopolnilnimi dejavnostmi in
garažami ob Partizanski cesti se ohranja.
–
Dopolnilne gradnje in prizidave na območju niso dovoljene, razen
urejanja parkirišč (večnivojsko parkiranje), garažne hiše
(regalna parkirna mesta).
–
Dovoljena je izvedba frčad, oblikovno in velikostno usklajenih
na vseh objektih iste tipologije po celotni enoti urejanja
prostora.
–
Zelene
površine na območju se ne smejo zmanjševati.
–
Posamezne bloke se prenovi v celoti. Zastekljevanje in zapiranje
balkonov, menjava oken morajo biti enotni (materiali, barve,
oblikovanje in razdelitve steklenih oziroma polnih površin).
–
Ob
Partizanski cesti se ob rekonstrukciji ohranja obstoječi
drevored.
–
Ohranjanje prehodnosti območja za pešce.
–
Objekt
na parceli 102/12 k.o. Škofja Loka se lahko v celoti namenja
dejavnostim - pisarnam.
–
Objekt
na parceli 102/52 k.o. Škofja Loka je namenjen gradnjam in
ureditvam za potrebe turistično- informacijskega centra. |
ŠK-13/09 |
SSa |
–
Veljavni OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje – urejevalna celota II (Ur. l. RS, št. 95/07, popr.
85/10 in 16/13). |
ŠK-13/10 |
CDi |
–
Veljavni OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje – urejevalna celota II (Ur. l. RS, št. 95/07, popr.
85/10 in 16/13). |
ŠK-13/11 |
CU |
–
Veljavni OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje – urejevalna celota II (Ur. l. RS, št. 95/07, popr.
85/10 in 16/13). |
ŠK-13/12 |
CU |
–
Dejavnost osrednjih mestnih centralnih funkcij se ohranja.
–
Velikost trgovskih stavb: do 50 m2 BEP.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo.
|
ŠK-13/13 |
CU |
–
Ohranjanje obstoječih višinskih gabaritov in s tem vedutni
pogledi na staro mestno jedro. Dovoljena višina (K) + P + 2,
dvokapnice naklona od 40 ° do 45 °, kritina rdeče barve.
–
Ureditev mestnega trga pred vstopom v staro mestno jedro v
navezavi na Kapucinsko predmestje se izvede na podlagi javnega
natečaja.
–
Ureditev avtobusne postaje.
–
Ohranjanje in ureditev povezovalnih pešpoti ter ohranjanje
oziroma vzpostavljanje novih drevoredov. Velikost trgovskih
stavb do 150 m2 BEP.
–
Prepovedana gradnja vseh enostavnih in nezahtevnih objektov,
razen urbane opreme v delu med obstoječimi (predvidenimi)
objekti in regionalno cesto.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo.
|
ŠK-13/14 |
CU |
–
Veljavni OPPN. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kapucinsko
predmestje I – 1. faza (Ur. l. RS, št. 108/07, 14/09, popr.
85/10). |
ŠK-13/15 |
CU |
–
Predvideni OPPN.
–
Tipologija stavb: av, bv.
–
Območje
hotela se ohranja. Najprimernejša namembnost je hotelska
dejavnost, centralne, poslovne in zdravstvene dejavnosti ob
ureditvi zadostnega števila parkirnih mest. Zelene parkovne
površine v zaledju hotela se v celoti ohranja.
–
Spreminjanje namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov
v stanovanjsko dejavnost ni dovoljeno. Gradnja novih
stanovanjskih objektov ni dovoljena.
–
Dovoljena je izgradnja samo podzemnih garaž.
–
Ohranjanje in obnova drevoreda ob Kidričevi cesti.
–
Ob
prenovi preveriti možnost znižanja stavb za vsaj eno etažo,
višanje obstoječih stavb ob prenovi ali rekonstrukciji ni
dovoljeno.
–
Velikost trgovskih stavb do 250 m2 BEP. |
ŠK-13/16 |
CU |
–
Predvideni OPPN. Gradnja stavb ni dovoljena. |
ŠK-13/17 |
CU |
–
Predvideni OPPN.
–
Do
izvedbe OPPNja je dovoljena gradnja parkirišč, pri čemer je
potrebno pridobiti soglasje občinske strokovne službe s področja
urejanja prostora. |
Kamnitnik
ŠK-14 |
G, K2 |
–
Na
območju se ohranja primarna raba zemljišč, sonaravno se uredi
peš in kolesarsko povezavo med mestnim središčem in novim
stanovanjskim območjem Kamnitnik, možnost sonaravnega urejanja
smučarskih tekaških prog, plezališča v naravni steni ter
lokostrelskega poligona v naravi.
–
Ohranja
se morfologija naravne vrednote, posegi se omejijo na najmanjšo
možno mero. |
ŠK-14/01 |
O |
–
Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo.
–
Posegi
v območju naravne vrednote naj se omejijo na najmanjšo možno
mero.
–
Ohranja
naj se morfologija naravne vrednote. |
ŠK-14/02 |
O |
–
Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo.
–
Posegi
v območju naravne vrednote naj se omejijo na najmanjšo možno
mero.
–
Ohranja
naj se morfologija naravne vrednote. |
ŠK-14/03 |
K2 |
–
Območje
za lokostrelce, možno izvajanje dejavnosti v obstoječih okvirih. |
ŠK-14/04 |
ZS |
–
Območje
opuščenega kamnoloma se sanira v površine za šport in rekreacijo
(plezanje, lokostrelstvo itd.). |
Grajski hrib
ŠK-15/01 |
ZP |
–
Območje
parkirnih površin, namenjenih prebivalcem starega mestnega
jedra.
–
Objekt
oranžerije se ohranja in se prenovi za potrebe gostinske
dejavnosti.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo.
|
ŠK-15/02
|
ZD
|
–
Ohranja
se primarna raba, gospodarjenje z gozdovi. Gradnja nezahtevnih
in enostavnih objektov razen pomožnih infrastrukturnih objektov,
urbane opreme in sprehajalnih poti ni dopustna.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne površine grajskega
kompleksa« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-15/03 |
ZP |
–
Območje
grajskih vrtov, urejanje vrtov, ureditev otroškega igrišča,
urbana oprema.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne površine grajskega
kompleksa« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-15/04 |
CU |
–
Območje
gradu, prenova objekta.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne površine grajskega
kompleksa« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-15/05 |
ZD |
–
V
naravi kmetijska zemljišča. Preprečevanje zaraščanja. Ohranja se
primarna raba.
–
Urejanje pešpoti, postavitev urbane opreme, spominska obeležja.
–
Dovoljena gradnja podzemne garažne hiše.
–
Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih poti ni
dopustna.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne površine grajskega
kompleksa« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu z
natečajno rešitvijo. |
ŠK-15/06 |
ZD
|
–
Ohranja
se primarna raba, gospodarjenje z gozdovi. Gradnja nezahtevnih
in enostavnih objektov razen pomožnih infrastrukturnih objektov,
urbane opreme in sprehajalnih poti ni dopustna. |
Staro
mestno jedro
ŠK-16/01 |
CU |
–
Predvidena izdelava OPPN. Do sprejetja OPPN velja Odlok o
spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu prenove
starega mestnega jedra Škofje Loke (Ur. l. RS, št. 92/2003).
–
Za
območje klavnice je sprejet izvedbeni akt, ki določa časovni
okvir za preselitev klavnice izven območja mestnega jedra. Na
tem mestu se zgradijo mestna tržnica in peš povezava (brv) z
območjem Tehnik, manjše otroško igrišče z zelenimi površinami in
prireditveni prostor s parkirišči.
–
OPPN se
izdela na podlagi izbrane rešitve javnega natečaja.
–
Posebno
pozornost je treba posvetiti urejanju brežin Sore. Kjer je to
mogoče, se uredi dostop do Sore.
–
Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo.
|
ŠK-16/02
|
CU |
–
Predvidena izdelava OPPN. Do sprejetja OPPN velja Odlok o
zazidalnem načrtu prenove starega mestnega jedra Škofje Loke
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84, Ur. l. RS, št. 92/03,
94/08).
–
Na
območju se ohranja in umešča trgovske, oskrbne, storitvene,
upravne, socialne, kulturne, verske in podobne dejavnosti, prav
tako je to območje namenjeno tudi bivanju.
–
Ureja
se brežine Sore. Kjer je to mogoče, se uredi dostop do Sore.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne površine starega
mestnega jedra« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu
z natečajno rešitvijo.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v idejnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – del ob Blaževi ulici« (2013), se
natečajna rešitev smiselno povzame. |
ŠK-16/03 |
CU |
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – odprte javne površine starega
mestnega jedra« (2013), se prostorske ureditve izvajajo v skladu
z natečajno rešitvijo. |
Nekdanje Karlovško predmestje ŠK-17 |
SSa |
–
Območje
se delno prenovi s prenovo komunalne in prometne infrastrukture.
–
Pri
gradnjah je treba upoštevati prostorsko integriteto in
pričevalnost ter dominantnost dediščine. Glede oblikovanja se
upoštevajo določila posebnih prostorsko-izvedbenih pogojev za
varovana in zavarovana območja – jedra.
–
Območje
ostaja pretežno stanovanjsko s posameznimi dopolnilnimi
dejavnostmi. Namenjeno je predvsem individualni stanovanjski
gradnji.
–
Dovoljena je gradnja parkirišč in parkirne hiše, pri čemer je
potrebno pridobiti soglasje občinske strokovne službe s področja
urejanja prostora. Dovoljena je nadomestna gradnja.
–
Oblikovanje objektov naj upošteva oblikovanje fasad stavbne
dediščine v razporeditvi oken oziroma fasadnih odprtin.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v idejnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – območje Pogorišča na Pepetovem
klancu« (2013), se natečajna rešitev smiselno povzame. |
Krancelj
ŠK-18
|
K2,
G |
–
Ohranjanje primarne rabe.
–
Ureditev območja z ureditvijo pešpoti in kolesarskih poti,
razgledišč, ki naj bodo urejeni sonaravno, trim steze,
telovadnice na prostem in podobnih sonaravnih ureditev.
–
Gradnja
majhnih stavb in stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave ni
dovoljena. Gradnja pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, kot
so rastlinjaki, kozolci, seniki, ni dovoljena. Gradnja
čebelnjakov je dovoljena samo na neizpostavljenih delih, ki niso
v vedutnem pasu starega mestnega jedra in gradu. |
Ob
Poljanski Sori
ŠK-020
ŠK-021
|
K1,
K2, G |
–
Ob
vodotoku se sonaravno uredi pešpot in kolesarsko stezo.
–
Varuje
se obstoječi obrežni vegetacijski pas ob Poljanski Sori, na
predelih brez vegetacijskega pasu pa naj se ga vzpostavi.
–
V
brežine in strugo Poljanske Sore naj se ne posega.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
–
Dopustno je oblikovanje piknik prostorov ob vodotoku.
–
Dopustni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: kozolec, poljske
poti.
–
Ohranjata se obrežna vegetacija in morfologija struge.
–
Na
območju ni dovoljeno dvigovati urejene kote terena.
–
Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki zagotavlja
ohranjanje lastnosti naravne vrednote. |
ŠK-20/01 |
O |
–
Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
ŠK-20/02 |
ZS |
–
Manjše
območje površin za šport in rekreacijo. Obstoječe nogometno
igrišče se ohranja.
–
Ureditev športnih igrišč je dovoljena brez spreminjanja višine
urejene kote terena.
–
Znotraj
območja se po predhodno izvedenih omilitvenih protipoplavnih
ukrepih lahko uredita avtokamp in parkirišče za avtodome.
–
Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki zagotavlja
ohranjanje lastnosti naravne vrednote. |
Žovšče
ŠK-22
|
K1,
G, K2 |
–
Na
območjih, ki se ohranjajo v primarni namenski rabi, je dovoljeno
urejanje pešpoti in kolesarskih poti. Na gozdnih površinah so
dopustni gospodarjenje z gozdovi, gradnja gozdnih cest, grajenih
gozdnih vlak in gozdnih učnih poti. |
ŠK-22/03 |
SSa |
–
OPPN v
izdelavi.
–
Proste
površine za individualno stanovanjsko gradnjo.
–
Gradnja
je dovoljena po predhodni ureditvi prometnega dostopa in
ureditvi druge javne gospodarske infrastrukture.
–
Na
območju za individualno stanovanjsko gradnjo se mora urediti
potrebne površine za otroško igrišče.
–
Predvidene ureditve:
–
ureditev zahodnega roba,
–
ureditev peš povezav z zelenim zaledjem,
–
ureditev dostopa z južne obvoznice,
–
rob ob
predvideni južni obvoznici se ustrezno krajinsko uredi.
–
Priporočena tipologija:
–
Predlaga se stanovanjska gradnja nižjih oz. srednjih gostot,
primerna je gosta nizka zazidava v obliki prostostoječih
individualnih hiš oz. vrstnih hiš. |
Kopališče Sora
ŠK-23 |
K1 |
–
Območja
se ohranjajo v primarni namenski rabi. Urejanje pešpoti in
kolesarskih poti. Na gozdnih površinah dopustno gospodarjenje z
gozdovi, gradnja gozdnih cest, grajena gozdna vlaka, gozdna učna
pot.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo. |
ŠK-23/01
ŠK-23/06
ŠK-23/07 |
ZD
|
–
Zeleni
pas ob vodotoku in vodotok se ohranja, sonaravno se ureja
brežine vodotoka, ohranjata se obrežna vegetacija in morfologija
struge, urejajo se pešpoti in dostopi do vode.
–
Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih poti ni
dopustna.
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE,
lokacije, kjer so v preteklosti stali mlini, žage ali kovačije
ter objekte MHE v gradnji. |
ŠK-23/02
ŠK-23/05 |
ZD |
–
Zeleni
pas ob vodotoku in vodotok se ohranjata, sonaravno se ureja
brežine vodotoka, ohranja se obrežna vegetacija in morfologija
struge.
–
Urejanje novih vrtičkov mora biti skladno s predpisom občine iz
59. člena. Vse ureditve in gradnje za potrebe obstoječih in
novih vrtičkov, se urejajo na podlagi prostorsko izvedbenih
pogojev predpisanih za namensko rabo ZV.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo. |
ŠK-23/03 |
ZS |
–
Obstoječe nogometno igrišče se ohranja, kota urejenega terena se
ne sme spreminjati. Znotraj območja se po predhodno izvedenih
omilitvenih protipoplavnih ukrepih lahko zgradijo dopolnilni
objekti. |
ŠK-23/04 |
PO |
–
Obstoječe parkirišče se razširi in uredi, kota urejenega terena
se ne sme spreminjati. Gradnja objektov možna po predhodno
izvedenih omilitvenih protipoplavnih ukrepih.
–
Parkirišče se ne sme širiti v naravno vrednoto.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo. |
ŠK-23/08 |
ZS |
–
Znotraj
območja se po predhodno izvedenih omilitvenih protipoplavnih
ukrepih prenovi oziroma uredi območje letnega kopališča, preveri
možnost umestitve zimskega bazena. Sprejme se vrsto ukrepov za
vzpostavitev in zagotavljanje ustrezne kakovosti vode Poljanske
Sore in opredeli območje kopalnih voda.
–
Na
območju je dopustna gradnja gostinskega lokala, v okviru
katerega je možna postavitev kegljišča. Na območju se lahko
uredi avtokamp in parkirišče za avtodome.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v idejnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – kopalno območje v Puštalu« (2013),
se natečajna rešitev smiselno povzame. |
Puštal
ŠK-24/01 |
SSa |
–
Omejitev višine objektov na največ 9,00 m.
–
Oblikovanje streh: dvokapnice naklona 38 ° do 45 ° z rdečo
kritino.
–
V enoti
je dovoljena gradnja industrijskih stavb do velikosti 250m2. |
ŠK-24/02 |
CDc |
–
Vse
obstoječe zelene površine se v celoti ohranja. |
ŠK-24/04 |
CU |
–
Območje
Puštalskega gradu.
–
Umeščanje proizvodnih in obrtnih dejavnosti ni dovoljeno.
–
Ohranjanje gradbene linije.
–
Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov: majhnih stavb in majhnih
stavb kot dopolnitev obstoječe pozidave ni dovoljena.
–
Velikost trgovskih stavb do 50 m2 BEP. |
ŠK-24/05 |
SSa |
–
Na
poplavnem delu območja so gradnje možne po predhodno izvedenih
omilitvenih protipoplavnih ukrepih.
–
Omejitev višine objektov na največ 9,00 m.
–
Oblikovanje streh: dvokapnice naklona 38 ° do 45 °. |
ŠK-24/06 |
ZS |
–
Poleg
ureditev za potrebe dejavnosti na ZS je možna tudi ureditev
parkirišč za enoto urejanja prostora ŠK 023/08 po predhodno
izvedenih omilitvenih protipoplavnih ukrepih. |
Selška Sora center
ŠK-25 |
VC |
–
Ohranjanje primarne namenske rabe.
–
Zelene
površine je treba ohranjati v največji možni meri.
–
Kjer je
to mogoče, naj se vzpostavi stik z vodo.
–
Pri
urejanju brežin, ki se jih ne more urejati sonaravno, se
uporablja naravne materiale.
–
V delu
enote, ki je obravnavana v projektnem delu natečaja »Ureditev
odprtih javnih površin starega mestnega jedra Škofje Loke ter
ureditev obrežja obeh Sor – obrežje obeh Sor« (2013), se
prostorske ureditve izvajajo v skladu z natečajno rešitvijo. |
ŠK-25/01
|
ZD |
–
Zelene
površine je treba ohranjati v največji možni meri.
–
Kjer je
to mogoče, naj se vzpostavi stik z vodo.
–
Pri
urejanju brežin, ki se jih ne more urejati sonaravno, se
uporablja naravne materiale.
–
Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih poti ni
dovoljena.
–
Urejanje novih vrtičkov mora biti skladno s predpisom občine iz
59. člena. Vse ureditve in gradnje za potrebe obstoječih in
novih vrtičkov, se urejajo na podlagi prostorsko izvedbenih
pogojev predpisanih za namensko rabo ZV. |
ŠK-25/02
ŠK-25/03
ŠK-25/04
ŠK-25/05
ŠK-25/06
ŠK-25/07 |
ZD |
–
Zelene
površine je treba ohranjati v največji možni meri.
–
Kjer je
to mogoče, naj se vzpostavi stik z vodo.
–
Pri
urejanju brežin, ki se jih ne more urejati sonaravno, se
uporablja naravne materiale.
–
Gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov razen pomožnih
infrastrukturnih objektov, urbane opreme in sprehajalnih poti ni
dovoljena. |
Med
Kidričevo cesto in Soro
ŠK-26/01 |
SSa |
–
Območje
obstoječe enostanovanjske gradnje.
–
Na
območju do izvedbe omilitvenih protipoplavnih ukrepov dovoljene
rekonstrukcije, spremembe namembnosti legalno zgrajenih
objektov. |
ŠK-26/02 |
SSa |
–
Območje
obstoječe enostanovanjske gradnje.
–
FZ do
0,50.
–
FZOP
nad 0,30.
–
Posamezne nadzidave obstoječih vrstnih hiš niso dovoljene.
–
Obvezna
je poenotenost osnovnih gabaritov, streh in fasad objektov v
nizih in vrstah.
–
Drugi
pogoji:
–
Dozidave so dopustne na fasadi, ki ni obrnjena proti javnemu
prostoru, v primeru končnega objekta v nizu in ob upoštevanju
dopustne izrabe ter skupnih pogojev glede odmikov.
–
Nadzidave so dopustne, če se uredijo po celotnem nizu, vrsti in
če se s tem ne preseže faktorjev FZ in FZOP.
–
Zagotovi se skladna prenova niza, vrste oz. medsebojna
usklajenost posamičnih prenov v nizu. |
ŠK-26/03
|
CDz |
–
Območje
zdravstvenega doma se ohranja.
–
Dovoljena gradnja in urejanje podzemnih parkirišč, garažne hiše
za rešitev problema parkiranja. |
ŠK-26/04 |
CU |
–
Ohranjanje obstoječih višinskih gabaritov in s tem vedutni
pogledi na staro mestno jedro.
–
Umestitev drevoreda, razen kjer zaradi prometne varnosti to ni
izvedljivo.
–
Dovoljeni višinski gabarit (K) + P + 1.
–
Dovoljena je gradnja bencinskega servisa.
–
Velikost trgovskih stavb ne sme presegati 150 m2 BEP. |
ŠK-26/05 |
SSa |
–
Tipologija objektov: a, b, ac.
–
Območje
obstoječe enostanovanjske gradnje. |
ŠK-26/06 |
SSs |
–
Novogradnje manj zahtevnih objektov niso dovoljene, dovoljeni
sta samo rekonstrukcija, in nadomestna gradnja, ki morata biti
oblikovno usklajeni z okoliškimi objekti v enoti urejanja
prostora ter vzdrževanje.
–
Ohranjajo se gradbene linije, ki jih tvorijo obstoječi objekti.
–
Znotraj
posameznih karejev se ohranjajo zelene površine in površine za
potrebe intervencije.
–
FZ je
do 0,6.
–
Določila za minimalno gradbeno parcelo ne veljajo.
–
Parcelacija obstoječih zemljiških parcel ni dovoljena.
–
Predvidena plinifikacija območja.
–
Parceli
1000/141 in 1000/150 sta namenjeni zelenim površinam in
umestitvi otroškega igrišča.
–
Na
parcelah 1000/152, 1000/153, 1000/154, 1003/1, 1003/2, 1003/4,
1003/6, 1278 so dovoljene odstranitve objektov, gradnje novih
objektov, dozidave za potrebe stanovanjske gradnje ali sprememba
namembnosti za potrebe stanovanj ali kmetije, dopolnilne
dejavnosti, katerih vplivno območje ne sega izven meja gradbene
parcele.
–
Na
parcelah 1000/93, 977/3 in 977/7 so možne ureditve zemljišča za
potrebe sosednjih objektov in novo oblikovanje gradbenih parcel.
|
ŠK-26/08 |
SK |
–
Na
parcelah št. 930/4, 930/5, 930/6, 928/5, 928/6, 928/7, 928/8 in
928/9 k.o. Suha se upoštevajo določila za vrsto posegov v
prostor in njihovo namembnost ter stopnja izkoriščenosti
gradbene parcele za namensko rabo IG. Ostala določila se
upoštevajo v skladu z opredeljeno namensko rabo. |
ŠK-26/09 |
SSs |
–
Dovoljene so odstranitve obstoječih objektov, gradnja novih
objektov za potrebe enodružinske stanovanjske gradnje na mestu
odstranjenih objektov, prizidave, dozidave in sprememba
namembnosti za potrebe stanovanj ali kmetije in dopolnilne
dejavnosti, katerih vplivno območje ne sega izven meje gradbene
parcele.
–
Večstanovanjski objekt se preoblikuje celovito, oziroma se ob
gradnji balkonov ali drugih preoblikovanjih fasade le to
predvidi oblikovno celovito za celoten objekt. |
Kamnitnik I ŠK-27 |
|
–
Gradnja
na tem območju se izvaja fazno:
1. faza izgradnje – OLN Kamnitnik I in II (ŠK-27/11)
(veljavna OPPN),
2. faza izgradnje območja ŠK-27/08, ŠK-27/09, ŠK-27/07,
ŠK-27/04, ŠK-27/10,
3. faza izgradnje območje ŠK-27/01,
4. faza izgradnje območje ŠK 28/02. |
ŠK-27/01 |
CU |
–
Predvideni OPPN.
–
Predvidena podrobnejša namenska raba in dopustne dejavnosti:
centralne dejavnosti (šola, vrtec, dom za starejše, zdravstvo po
potrebi), oskrbne dejavnosti za potrebe območja, večstanovanjska
gradnja, površine za šport in rekreacijo, parkovne površine,
enostanovanjska strnjena gradnja na robovih območja, otroško
igrišče.
–
Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se preveri
obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem otroško
varstvo, varstvo starejših in osnovno šolstvo). Če se izkaže
potreba po izgradnji novih kapacitet posameznih družbenih
dejavnosti, se te umesti znotraj območja. Gradnja na območju je
dovoljena po zagotovitvi ustreznih kapacitet družbenih
dejavnosti. Če posamezne družbene dejavnosti niso že
zagotovljene znotraj območij ŠK-27/08, ŠK-27/09, se jih umesti
znotraj tega območja.
–
Faznost
pozidave:
–
Možna
je fazna pozidava območja. V tem primeru se lahko izdela več
OPPN, a je potrebna predhodna skupna strokovna podlaga v smislu
skupnih usmeritev glede reševanja prometnega napajanja celotnega
območja Kamnitnik in celotnega območja s podrobnejšo namensko
rabo CU, oblikovanjem peš in kolesarskih povezav, reševanjem
komunalne infrastrukture za celotno območje. V strokovni podlagi
se obdela tudi izvedba prej navedenih vsebin v posamezni fazi.
–
Za
oblikovanje območja je treba izvesti javni natečaj.
–
Promet:
–
Območje
se prometno navezuje na novo mestno napajalno cesto, ki se bo
navezovala na predvideni križišči severne obvoznice. Cesta naj
ima vozišča za motorni promet široka 3,00 m, kolesarsko stezo in
pločnik. Ob cesti se zasadi vsaj enostranski drevored.
–
Čez
območje poteka peš povezava iz smeri Kamnitnika čez predvideno
severno obvoznico do območja zelenih površin Sušce in Gorajt.
Pešpot mora biti povezana s predvideno peš povezavo čez hrib
Kamnitnik do Kidričeve ceste.
–
Na
območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe vseh
starostnih skupin otrok.
–
Oblikovanje območja:
–
Na
območju se oblikuje osrednja javna površina (trg, aleja itd.),
na katero se navezuje družbene dejavnosti.
–
Potrebne družbene dejavnosti naj se umesti na jugozahodnem delu
območja proti Kamnitniku. Na ta del se umesti tudi površine za
šport in rekreacijo. V primeru izgradnje osnovne šole na območju
se te površine umesti v sklopu površin šole.
–
V
primeru, da se s strokovno podlago, kjer se preveri obstoječe
kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem otroško varstvo,
varstvo starejših in osnovno šolstvo) ugotovi, da so vse te
vrste družbenih dejavnosti na širšem obravnavanem območju ŠK- 27
že zagotovljene, se površine, namenjene posameznim družbenim
dejavnostim, lahko namenijo večstanovanjski gradnji. V primeru,
da se na območju zgradi dom za starejše občane, se lahko
površine, namenjene posameznim družbenim dejavnostim, namenijo
varovanim stanovanjem.
–
Večstanovanjsko gradnjo se umesti v delu med obvoznico in mestno
napajalno cesto.
–
Vzhodno
od mestne napajalne ceste se umesti strnjeno individualno
gradnjo.
–
Oblikovanje objektov:
–
Tipologija objektov av – manjši podolgovati bloki, lahko
dupleksi, višina objektov od (K) + P + 3 ob obvoznici do (K) + P
+ 2 ob mestni napajalni cesti. Oblikovanje objektov mora biti
enotno za celotno območje.
–
Parkirišča – garaže naj se zgradijo v kletnih etažah. Pritlične
etaže ob mestni napajalni cesti naj imajo javni program.
–
Tipologija objektov b – območje strnjene individualne gradnje.
Lega, oblikovanje in tip strnjene gradnje naj upoštevajo
izoblikovanost reliefa, osončenost. Višinski gabariti največ (K)
+ P + 1.
–
Tipologija objektov c – oblikovanje objektov družbenih
dejavnosti naj bo za celotno območje skladno.
–
Izraba
območja: FI 0,80 do 1,00.
–
Predvidena gostota pozidave na območju individualne gradnje prb.
100 preb./ha, na območju večstanovanjske gradnje pa do 150
preb./ha. |
ŠK-27/02 |
SSa |
–
Območje
se navezuje na obstoječe prometnice, katere je potrebno pri
prometnem urejanju celotnega območja obravnave navezati na novo
prometno omrežje.
–
Višinski gabarit ne sme presegati višine obstoječih objektov.
|
ŠK-27/03 |
ZD |
–
Območje
zelenih površin, ki obsega najbolj izpostavljen del hriba
Kamnitnik in se povezuje z območjem zelenih površin ob Sušci.
–
Na
območju naj se ohranjajo obstoječa raba zemljišč in obstoječa
drevesna in grmovna vegetacija.
–
Zahodni
robni del naj bo zasajen z visoko drevesno vegetacijo, ki bo
ločila grajene strukture od odprtega prostora. Dovoljene le
parterne ureditve.
–
Preko
območja naj se uredijo peš povezovalne poti posameznih območij
Kamnitnika kot celote in povezave z območji, na katere meji
obravnavano območje.
–
Pešpoti
naj se izvedejo v peščeni površini s potrebno urbano opremo,
klopmi, koši za smeti, prostori za posedanje z razgledom. Na
območju se lahko uredijo tudi površine za otroško igrišče ob
območju SSv/3.
–
Promet:
–
Čez
območje ali ob območju je možno speljati primarno mestno
napajalno cesto, ki pa naj bo v primeru prečkanja območja
speljana tako, da je na najvišjem delu hriba Kamnitnik vkopana
oziroma je možen nivojski peš prehod čez cesto.
–
Čez
območje poteka peš povezava iz smeri Kamnitnika čez predvideno
severno obvoznico do območja zelenih površin Sušce in Gorajt.
Pešpot mora biti povezana s predvideno peš povezavo čez hrib
Kamnitnik do Kidričeve ceste. |
ŠK-27/04 |
SSv |
–
Predvideni OPPN.Predvidena podrobnejša namenska raba:
večstanovanjska gradnja.
–
Usmeritve za izdelavo OPPN:
–
Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se preveri
obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem otroško
varstvo, varstvo starejših in osnovno šolstvo) za celotno 2.
fazo gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po
izgradnji novih kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, je
gradnja na območju dovoljena po zagotovitvi ustreznih kapacitet.
–
Gradnja
na območju ob navezavi na obstoječe prometno omrežje ni pogojena
z izgradnjo novega prometnega omrežja na obravnavanem območju.
–
Dopustne dejavnosti poleg bivanja: nemoteče spremljajoče
storitvene dejavnosti v pritličju.
–
Oblikovanje območja:
–
Prometni dostop do območja se lahko uredi preko obstoječih
prometnic (Tavčarjeva ulica) ali pa s predvidene mestne
napajalne ceste, če se odloči za tovrstno prometno urejanje
območja.
–
Oblikovanje objektov: tipologija objektov: av – manjši
podolgovati bloki, lahko dupleksi, višina za eno etažo manjša
kot pri obstoječih večstanovanjskih blokih na jugu. Višina
objektov se niža od juga proti severu za eno etažo. Od (K) + P +
3 do (K) + P + 2 na severu.
–
Oblikovanje objektov mora biti enotno za celotno območje in
upoštevati oblikovanje obstoječih večstanovanjskih objektov.
–
Parkirišča – garaže naj se zgradijo v kletnih etažah.
–
Predvidena gostota pozidave prb. 150 preb./ha. |
ŠK-27/06 |
SSa |
–
Umestitev drevoreda ob Kidričevi cesti, razen, kjer zaradi
prometne varnosti to ni izvedljivo. |
ŠK-27/07 |
SSv |
–
Predvideni OPPN.
–
Predvidena podrobnejša namenska raba: večstanovanjska gradnja.
–
Usmeritve za izdelavo OPPN:
–
Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se preveri
obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem otroško
varstvo, varstvo starejših in osnovno šolstvo) za celotno 2.
fazo gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po
izgradnji novih kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, je
gradnja na območju dovoljena po zagotovitvi ustreznih kapacitet.
–
Gradnja
na območju ob navezavi na obstoječe prometno omrežje ni pogojena
z izgradnjo novega prometnega omrežja na obravnavanem območju.
–
Dopustne dejavnosti poleg bivanja: nemoteče spremljajoče
storitvene dejavnosti v pritličju stavb.
–
Na
območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe vseh
starostnih skupin otrok, če v bližini oziroma znotraj območja
obstoječega OLN Kamnitnik I in II ni umeščenega otroškega
igrišča.
–
Oblikovanje območja:
–
Območje
se oblikuje tako, da se znotraj celotnega območja predvidi
manjši center z osrednjimi javnimi površinami.
–
Pomembnejše dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m,
kolesarske steze in pločnike. Kolesarski promet je lahko na
vozišču za motorni promet, če so za to izpolnjeni pogoji.
–
Ob
pomembnejših dostopnih cestah je obvezno predvideti enostranski
drevored.
–
Čez
območje je treba predvideti peš povezave proti območjem zelenih
površin (hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.)
–
Oblikovanje objektov: tipologija objektov: av – manjši bloki
enake višine, kakršna je predvidena za večstanovanjsko gradnjo
na območju OLN Kamnitnik I.
–
Oblikovanje objektov mora biti enotno za celotno območje.
–
Parkirišča – garaže naj se zgradijo v kletnih etažah.
–
Lega
objektov in oblikovanje objektov naj sledi legi in oblikovanju
objektov predvidenih večstanovanjskih objektov na območju OLN
Kamnitnik I.
–
Izraba
območja:
–
FSI do
1,00.
–
Predvidena gostota pozidave prb. 100 preb./ha. |
ŠK-27/08 |
SSs |
–
Predvideni način urejanja: OPPN.
–
Predvidena podrobnejša namenska raba: strnjena enostanovanjska
gradnja z dopolnilnimi oskrbnimi dejavnostmi samo za potrebe
območja.
–
Usmeritve za izdelavo OPPN:
–
Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se preveri
obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem otroško
varstvo, varstvo starejših in osnovno šolstvo) za celotno 2.
fazo gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po
izgradnji novih kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, se te
lahko umesti znotraj območja. Dovoljena umestitev ene
dejavnosti.
–
Možna
je fazna pozidava območja, v tem primeru se lahko izdela več
OPPN, a je potrebna predhodna skupna strokovna podlaga v smislu
skupnih usmeritev glede reševanja prometnega napajanja celotnega
območja Kamnitnik, oblikovanja peš in kolesarskih povezav in
reševanja komunalne infrastrukture za celotno območje. V
strokovni podlagi se obdela tudi izvedba prej navedenih vsebin v
posamezni fazi.
–
Dopustne dejavnosti poleg bivanja, otroškega varstva, osnovnega
šolstva in varstva starejših občanov so še nemoteče spremljajoče
storitvene dejavnosti, manjše trgovine za oskrbo območja in
manjši gostinski lokali.
–
Na
območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe vseh
starostnih skupin otrok.
–
Otroško
igrišče se predvidi za potrebe območij ŠK-27/08 in ŠK-27/09 ali
samo območje ŠK-27/08.
–
Oblikovanje območja:
–
Območje
se oblikuje tako, da se znotraj celotnega območja predvidi
manjši center z osrednjimi javnimi površinami.
–
Pomembnejše dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m,
kolesarske steze in pločnike. Kolesarski promet je lahko na
vozišču za motorni promet, če so za to pogoji.
–
Ob
pomembnejših dostopnih cestah je obvezno predvideti enostranski
drevored.
–
Čez
območje je treba predvideti peš povezave proti območjem zelenih
površin (hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.).
–
Oblikovanje objektov
–
b –
objekti manjšega merila v nizu, vrstne hiše, dvojčki ali druge
oblike strnjene individualne gradnje višine do 3 etaže (K) + P +
1 do (K) + P + 1 + M.
–
Lega
objektov naj poudarjeno sledi topografiji območja (daljše
stranice vzporedno s plastnicami).
–
Na
posameznem zaključenem območju naj bo tipologija
enostanovanjskih objektov enotna.
–
Izraba
območja:
–
Pozidava območij, ki bi bila namenjena družbenim dejavnostim, se
oblikuje tudi skladno z normativi posamezne dejavnosti.
–
Predvidena gostota pozidave prb. 80–100 preb./ha.
|
ŠK-27/09 |
SSs |
–
Predvideni OPPN.
–
Predvidena podrobnejša namenska raba: strnjena enostanovanjska
gradnja. Na delu ob Sušci je možno predvideti prostostoječe
enostanovanjske objekte.
–
Faznost
pozidave:
–
Gradnja
na območju je možna skupaj z območjem ŠK-27/08 ali v kasnejši
fazi glede na opremljenost z dopolnilnimi dejavnostmi, kar
pomeni, da se potrebne dopolnilne družbene dejavnosti umešča na
območju ŠK-27/08 z upoštevanjem kapacitet za območje ŠK-27/09.
–
Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se preveri
obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem otroško
varstvo, varstvo starejših in osnovno šolstvo) za celotno 2.
fazo gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po
izgradnji novih kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, se te
lahko umesti znotraj območja ŠK-27/08.
–
Dopustne dejavnosti poleg bivanja so še nemoteče spremljajoče
storitvene dejavnosti, manjše trgovine za oskrbo območja in
manjši gostinski lokali.
–
Na
območje se umesti otroško igrišče, ki upošteva potrebe vseh
starostnih skupin otrok. Lahko pa se otroško igrišče zgradi na
območju ŠK-27/08 z upoštevanjem potreb območja ŠK-27/09.
–
Oblikovanje območja:
–
Območje
se oblikuje tako, da se znotraj celotnega območja predvidi
manjši center z osrednjimi javnimi površinami.
–
Pomembnejše dostopne ceste imajo širino vozišča 2,75 m,
kolesarske steze in pločnike. Kolesarski promet je lahko na
vozišču za motorni promet, če so za to pogoji.
–
Ob
pomembnejših dostopnih cestah je obvezno predvideti enostranski
drevored.
–
Čez
območje je treba predvideti peš povezave proti območjem zelenih
površin (hrib Kamnitnik, območje Sušce itd.).
–
Oblikovanje objektov
–
Tipologija objektov b – objekti manjšega merila v nizu, vrstne
hiše, dvojčki ali druge oblike strnjene individualne gradnje
višine do 3 etaže (K) + P + 1 do (K) + P + 1 + M.
–
Tipologija objektov a – na delu območja ob Sušci višine do 3
etaže (K) + P + 1 do (K) + P + 1 + M.
–
Lega
objektov naj poudarjeno sledi topografiji območja (daljše
stranice vzporedno s plastnicami).
–
Na
posameznem zaključenem območju naj bo tipologija
enostanovanjskih objektov enotna.
–
Če se
ob delu ob Sušci predvidi izgradnja prostostoječih
enostanovanjskih objektov, morajo biti ti oblikovani skladno z
oblikovanjem objektov znotraj posameznega območja (nakloni in
oblikovanje streh, barve streh, višinski gabariti, oblikovanje
gabarita objekta, barve itd.).
–
Izraba
območja:
–
Predvidena gostota pozidave prb. 80 preb./ha.
|
ŠK-27/10 |
SSv |
–
Predvideni OPPN.
–
Predvidena podrobnejša namenska raba: večstanovanjska gradnja.
–
Usmeritve za izdelavo OPPN:
–
Pred
izdelavo OPPN izdelati strokovne podlage, kjer se preveri
obstoječe kapacitete družbenih dejavnosti (predvsem otroško
varstvo, varstvo starejših in osnovno šolstvo) za celotno 2.
fazo gradnje območja ŠK-27 Kamnitnik I. Če se izkaže potreba po
izgradnji novih kapacitet posameznih družbenih dejavnosti, je
gradnja na območju dovoljena po zagotovitvi ustreznih kapacitet.
–
Gradnja
na območju je pogojena z izgradnjo novega prometnega omrežja na
obravnavanem območju.
–
Dopustne dejavnosti poleg bivanja: nemoteče spremljajoče
storitvene dejavnosti v pritličju.
–
Oblikovanje območja:
–
Prometni dostop do območja se uredi s predvidene mestne
napajalne ceste.
–
Oblikovanje objektov: tipologija objektov: av – manjši
podolgovati bloki, lahko dupleksi, višina za eno etažo manjša
kot pri večstanovanjskih blokih na jugu. Višina objektov se niža
od juga proti severu za eno etažo. Od (K) + P + 3 do (K) + P + 2
na severu.
–
Oblikovanje objektov mora biti enotno za celotno območje in
upoštevati oblikovanje obstoječih večstanovanjskih objektov.
–
Parkirišča – garaže naj se zgradijo v kletnih etažah.
–
Predvidena gostota pozidave prb. 150 preb./ha.
|
ŠK-27/11 |
SSa |
–
Veljavna OPPN: Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko
naselje Kamnitnik I (Uradni list RS, št. 7/06, popr. 84/09,
50/14) in Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Kamnitnik II (Ur.
l. RS, št. 99/07). |
Kamnitnik II
ŠK-28/01 |
SSa,
PC |
–
Veljavni OPPN – Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
»Za Kamnitnikom« v Škofji Loki (Ur. l. RS, št. 29/08, popr.
40/09, 60/10 in 81/12). |
ŠK-28/02 |
SS,
PC |
–
Predvideni OPPN. Območje je predvideno za dolgoročne širitve.
–
Nepozidane površine so namenjene stanovanjski izgradnji, tako
individualni kot večstanovanjski z dopolnilnimi dejavnostmi za
potrebe območja Kamnitnik.
–
Pred
izdelavo OPPN je na območju možno urediti začasne površine za
vrtičkarstvo v skladu s pogoji za podrobnejšo namensko rabo ZV
in v skladu s posebnim predpisom občine ali OPPN. |
Sušca
ŠK-29/01
|
ZD,
PC |
–
Območje
se ohranja v sonaravni obliki. Služi urbanemu zaledju s
sonaravnimi ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti, kolesarske
poti itd.
–
Ohranja
se vsa obrežna vegetacija.
–
Dopustne so naslednje ureditve:
–
Sonaravno urejanje vodotoka.
–
Izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s
cest in tlakovanih površin.
–
Ureditev zadrževanja visoke vode vodotoka z varovanjem
retencijskih površin.
–
Ureditev peš povezav z mestom in z zelenim zaledjem preko
območja in skozi območje ob vodotoku.
–
Ureditev več brvi za pešce in kolesarje preko potoka Suha.
–
Ureditev prostora za piknike in druženja.
–
Obvezna
izhodišča:
–
Zasnova
naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v zeleno) ter
geomorfološke in hidrološke značilnosti prostora.
–
Vse
ureditve ne smejo spreminjati obstoječe kote terena.
–
Možnost
izgradnje sanitarij po predhodno izvedenih omilitvenih
protipoplavnih ukrepih.
–
V
območje naravne vrednote Suha naj se ne posega.
–
Premostitve naj se izvedejo v sklopu urbanih površin in ob
predvidenih in obstoječih cestnih povezavah čez naravno
vrednoto.
–
Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne vrednote.
–
Kolesarske poti in pešpoti naj se umeščajo po obstoječih poteh
in kolovozih ter se ne smejo asfaltirati ali betonirati. |
ŠK-29 |
K1,
K2, G |
–
Območje
se ohranja v sonaravni obliki. Služi urbanemu zaledju s
sonaravnimi ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti, kolesarske
poti itd.
–
Ohranja
se vsa obrežna vegetacija.
–
Dopustne so naslednje ureditve:
–
Sonaravno urejanje vodotoka.
–
Izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s
cest in tlakovanih površin.
–
Ureditev zadrževanja visoke vode vodotoka z varovanjem
retencijskih površin.
–
Ureditev peš povezav z mestom in z zelenim zaledjem preko
območja in skozi območje ob vodotoku.
–
Obvezna
izhodišča:
–
Zasnova
naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v zeleno) ter
geomorfološke in hidrološke značilnosti prostora.
–
Vse
ureditve ne smejo spreminjati obstoječe kote terena.
–
V
območje naravne vrednote Suha naj se ne posega.
–
Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne vrednote.
–
Kolesarske poti in pešpoti naj se umeščajo po obstoječih poteh
in kolovozih ter se ne smejo asfaltirati ali betonirati. |
Poslovna cona Grenc
ŠK-30/01 |
BD |
–
Predvideni OPPN.
–
Dovoljene dejavnosti nakupovalnih centrov, poslovne dejavnosti,
bencinska črpalka in druge dejavnosti, ki sodijo v posebna
območja, vključno z zabaviščnimi, športnimi dejavnostmi, zimski
bazen itd.
–
Zasaditev drevoreda ob regionalni cesti.
–
Umestitev zelene bariere proti stanovanjskemu območju.
|
ŠK-30/02 |
BD,
PC |
–
V
sklopu obstoječih parkirnih površin trgovskih objektov je
dovoljeno umestiti malo samopostrežno bencinsko črpalko.
–
Na
zunanjih skladiščnih površinah obstoječih trgovskih objektov je
dovoljeno umestiti večje nadstreške za potrebe skladiščenja,
tudi kot manj zahtevne objekte.
–
Upoštevati je potrebno program opremljanja za to EUP.
–
Z
vidika prometne ureditve je potrebno upoštevati veljavni OPPN na
EUP ŠK-34: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za
severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne
ceste R2-403/1076 Češnjica-Škofja Loka skozi Škofjo Loko (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 13/2018). |
ŠK-30/03 |
BT,
PC |
–
Predvideni OPPN.
–
Poleg
dejavnosti v posebnih prostorskih izvedbenih pogojih umestitev
turističnih dejavnosti ob robu zelenega koridorja (wellnes
center, bazen itd.).
–
V
obstoječih objektih so prepovedane dejavnosti in naprave, ki
lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, kot jih
določa področna zakonodaja ter dejavnost predelave in
odstranjevanja vseh vrst odpadkov, kot jih določa področna
zakonodaja.
–
Za
dejavnosti v obstoječih objektih je zaradi neurejene celovite
komunalne opremljenosti EUP v primeru neenotnega lastništva
potrebno za celotno EUP izdelati in upoštevati prometno in
infrastrukturno zasnovo, s katero se dokaže možnost neoviranega
dostopa in infrastrukturnega napajanja celotno EUP. |
ŠK-30/04 |
BD |
–
Dovoljene dejavnosti nakupovalnih centrov, poslovne dejavnosti,
bencinska črpalka.
–
Zasaditev drevoreda ob regionalni cesti.
–
Dovoljena etažnost objektov je P.
–
Umestitev zelene bariere proti stanovanjskemu območju.
–
Celotna
EUP ŠK-30/04 se mora na regionalno cesto priključevati preko
skupnega obstoječega priključka. |
ŠK-30/05 |
BD,
K2 |
–
Predvideni OPPN
–
Umestitev zelene bariere proti stanovanjskemu območju.
|
ŠK-31 |
CU |
–
Poslovne in centralne dejavnosti, klinika za male živali,
dvokapnice strmega naklona, višina (K) + P + 1. |
Gorajte ŠK-32 |
K1,
G, K2 |
–
Območje
služi kot rekreacijsko zaledje Škofje Loke in združenih naselij
od Grenca do Form.
–
Območje
se razvija v smislu sonaravno urejenega turistično-rekreativnega
območja.
–
Na
območju ima urejanje rekreacijske infrastrukture prednost pred
izkoriščanjem gozda.
–
Dovoljeno je izvajanje paintballa.
–
Urejanje peš in kolesarskih poti ter prostočasnih dejavnosti
brez posebne infrastrukture. Dovoljena je postavitev začasnih
objektov v času zimskih prireditev (montažna sanitarna enota,
večnamenski kiosk, montažni šotor).
–
Ohranjanje gozdnih in kmetijskih površin s primarno rabo.
Dopustne gradnje enostavnih in nezahtevnih kmetijsko-gozdarskih
objektov, ki služijo gospodarjenju z gozdom, in sicer: gozdne
ceste, grajena gozdna vlaka, gozdna učna pot, poljska pot. |
ŠK-32/02 |
ZS |
–
Ureditev športno-rekreacijskih površin, objekta za garderobe in
sanitarije ter parkirnih mest za enoto ŠK 32/02 in ŠK 32. V
obstoječih objektih dovoljena ureditev dejavnosti za fitnes.
–
Na
območje se lahko umesti tudi otroška igrišča in program
paintball.
–
Gozd in
posamezna drevesa na območju predvidenih športno-rekreativnih
površin se ohranjajo v čim večji meri. Ohranja se obstoječi
gozdni sestoj, in sicer predvsem v severnem, severovzhodnem in
severozahodnem delu območja.
–
Popoln
posek gozda na območju naj se ne izvaja.
–
Ohranjati se mora gozdni rob, oziroma se ga mora po posegih
ponovno vzpostaviti.
–
Ohranja
se naravna struktura dna in bregov vodotokov in obrežne
vegetacije.
–
Pri
posegih v strugo in pri izvajanju kmetijske prakse se ohranja
obrežna vegetacija v širini vsaj 5 m od vrha struge (predvsem
drevesa, grmičevje in visoke steblike) na obeh straneh struge.
|
Sušca
ŠK-32/03 |
ZD |
–
Območje
se ohranja v sonaravni obliki. Služi urbanemu zaledju s
sonaravnimi ureditvami pasivne rekreacije: pešpoti, kolesarske
poti itd.
–
Ohranja
se vsa obrežna vegetacija.
–
Dopustne so naslednje ureditve:
–
Sonaravno urejanje vodotoka.
–
Izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s
cest in tlakovanih površin.
–
Ureditev zadrževanja visoke vode vodotoka z varovanjem
retencijskih površin.
–
Ureditev peš povezav z mestom in z zelenim zaledjem preko
območja in skozi območje ob vodotoku.
–
Ureditev več brvi za pešce in kolesarje preko potoka Suha.
–
Ureditev prostora za piknike in druženja.
–
Obvezna
izhodišča:
–
Zasnova
naj upošteva prostorske danosti (pogledi, prehodi v zeleno) ter
geomorfološke in hidrološke značilnosti prostora.
–
Vse
ureditve ne smejo spreminjati obstoječe kote terena.
–
Možnost
izgradnje sanitarij po predhodno izvedenih omilitvenih
protipoplavnih ukrepih.
–
V
območje naravne vrednote Suha naj se ne posega.
–
Premostitve naj se izvedejo v sklopu urbanih površin in ob
predvidenih in obstoječih cestnih povezavah čez naravno
vrednoto.
–
Suhi
zadrževalniki se izvedejo tako, da se ne okrni naravne vrednote.
–
Kolesarske poti in pešpoti naj se umeščajo po obstoječih poteh
in kolovozih ter se ne smejo asfaltirati ali betonirati. |
Grenc, Virmaše, Sv. Duh, Forme
ŠK-33/01 |
IK |
–
Območje
vrtnarskega centra. |
ŠK-33/02
ŠK-33/04 |
ZP |
–
Dovoljeni le posegi za prenovo parka. |
ŠK-33/03 |
SB |
–
Tipologija c.
–
Na
območju Ajmanovega gradu se ohranja samostan z vrtom. |
ŠK-33/06 |
SSa |
–
Predvideni OPPN.
–
Območje
se prometno navezuje na lokalno cesto. |
ŠK-33/07
ŠK-33/10
ŠK-33/11
ŠK-33/13
ŠK-33/15 |
SKk |
–
Območja, namenjena kmetijam in funkcionalnim območjem posameznih
kmetij.
–
Dovoljene so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
ŠK-33/08
ŠK-33/18 |
SK |
–
Na
prostih zemljiščih je poleg stanovanj dovoljeno umestiti
spremljajoče družbene dejavnosti: otroški vrtec, športna
igrišča, otroška igrišča za potrebe območja.
–
V
obcestnem pasu ceste Kranj–Škofja Loka umeščati dejavnosti z
večjim obiskom strank.
–
Višina
objektov največ 11,00 m. |
ŠK-33/16 |
SSs |
–
Veljavni OPPN.Odlok o zazidalnem načrtu za stanovanjsko-obrtno
cono Virmaše (SO1) (Uradni list RS, št. 41/04, 67/07, Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 10/17) |
ŠK-33/17 |
SSa |
–
Območje
obstoječe enostanovanjske gradnje. Prizidave objektov niso
dovoljene.
–
Novogradnja manj zahtevnih objektov je dovoljena zgolj na
parcelah 502/35, 502/36, 502/37, 502/38, 502/39, 513/8, 513/9,
513/10 vse k.o. Stari Dvor, pri čemer je potrebno zagotoviti
skupno opremljanje in priključevanje na gospodarsko javno
infrastrukturo. |
Severna obvoznica ŠK-34
|
PC,
SK,
SS,
SSa,
SSv,
CU,
BT,
BD,
ZD,
K1,
K2,
G |
-
Veljavni OPPN:
Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za severno
obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne ceste
R2-403/1076 Češnjica-Škofja Loka skozi Škofjo Loko (Uradno
glasilo slovenskih občin, št. 13/2018).
-
Do izgradnje
obvozne ceste so dovoljene gradnje, s katerimi se izboljšuje
komunalna in druga infrastruktura. |
Stari
Dvor ŠK-35/01 |
SSa |
–
Višina
objektov maksimalno (K) + P + 1.
–
Dovoljen FZ do 0,30, FZOP nad 0,35.
–
Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji Kidričeve ceste.
–
Velikost trgovskih stavb do 200 m2 BEP. |
ŠK-35/02
|
CU |
–
Višina
objektov maksimalno (K) + P + 1.
–
Pri
oblikovanju streh se upoštevajo usmeritve za podrobnejšo
namensko rabo SSa.
–
Dovoljena pozidanost do 0,30.
–
FI do
0,60, FZOP nad 0,35.
–
Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji Kidričeve ceste.
–
Velikost trgovskih stavb do 200 m2 BEP. |
ŠK-35/03 |
SK |
–
Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji Kidričeve ceste. |
ŠK-35/04 |
SSa |
–
Umestitev drevoreda ob rekonstrukciji Kidričeve ceste. |
Frankovo in Hafnerjevo naselje
ŠK-37 |
K1 |
–
Zeleni
pas med cesto in stanovanjskim območjem. Gradnja enostavnih in
nezahtevnih kmetijsko gozdarskih objektov ni dovoljena. |
ŠK-37/01 |
SSv |
–
Gostota
izrabe območja je visoka in povečevanje pozidanosti, razen za
potrebe urejanja parkirišč ni dopustno. Nujno je ohranjanje
obstoječih nepozidanih zelenih površin.
–
Dovoljena gradnja 126 stavb splošnega družbenega pomena, kadar
zanje Občina izkaže javni interes, pri čemer je dovoljeno
zagotavljanje zahtevanih parkirnih mest tudi v sklopu EUP
ŠK-39/02.
–
Dovoljena je gradnja 1130 stanovanjskih stavb za posebne
družbene skupine, kadar zanje Občina izkaže javni interes,
–
Dopolnilne gradnje in prizidave na območju niso dovoljene, razen
urejanja parkirišč (večnivojsko parkiranje), garažne hiše
(regalna parkirna mesta).
–
Dovoljena gradnja streh na obstoječih večstanovanjskih objektih.
Strehe morajo biti oblikovane enotno.
–
Parkirne površine se zagotovi v enoti urejanja prostora
ŠK-40/06.
–
Posamezne stolpnice in bloke ter nize blokov se prenovi v
celoti. Zastekljevanje in zapiranje balkonov, menjava oken
morajo biti enotni (materiali, barve, oblikovanje in razdelitve
steklenih oziroma polnih površin). Izvede se energetska sanacija
objektov. |
ŠK-37/03 |
SSs |
–
Dovoljene manjše dozidave za izboljšanje stanovanjskega
standarda obstoječih stanovanjskih enot, a ne ob dostopni cesti,
praviloma na vrtni strani.
–
Dopolnilne gradnje na prostih površinah niso dovoljene.
–
Na
območjih individualne gradnje z dopolnilnimi dejavnostmi ni
dovoljeno preseganje dopustne pozidanosti, treba je zagotoviti
potrebne zelene površine glede na podrobno namensko rabo.
Dopustne dopolnilne dejavnosti so dovoljene ob zagotovitvi
zadostnega števila parkirnih mest na posamezni gradbeni parceli.
–
Ureditev dodatnih stanovanjskih površin je dovoljena le z
ureditvijo mansardnih stanovanj v celotnem nizu.
–
Ob
dozidavah za dovoljen namen se ohranja potrebne zunanje zelene
površine glede na podrobno namensko rabo. |
Centralna čistilna
naprava ŠK-38 |
O |
–
Enota
je namenjena centralni čistilni napravi.
–
Dovoljena je gradnja objektov in ureditev za potrebe čistilne
naprave ter njenih spremljajočih objektov in ureditev.
–
Predvidene manjše širitve.
–
Pri
načrtovanju izgradnje je treba izdelati hidrološko-hidravlično
analizo prevodnosti vodotoka.
–
Gradnje
in ureditve na območju voda in priobalnega zemljišča niso
dovoljene. |
Šolski kompleks Trata
ŠK-39/01 |
ZP |
–
Zelene
parkovne površine se uredijo kot osrednji park naselja.
–
Gozd se
ohranja. Obolelo, poškodovano in staro drevje se nadomesti z
novo avtohtono posaditvijo dreves (hrast).
–
Ohranjanje in urejanje obstoječih zelenih površin z urbano
opremo ter ureditve otroških igrišč.
–
Gradnja
parkirišč ni dovoljena. |
ŠK-39/02 |
CDi |
–
Območje
družbenih dejavnosti: osnovna šola, vrtec, območje športne
dvorane in športnih igrišč ter manjšega gostinskega objekta do
50 m2 BEP.
–
Dovoljeno je umeščanje stavb za zdravstveno oskrbo s soglasjem
občinske strokovne službe s področja urejanja prostora.
–
Del
območja se lahko nameni za vrtičke, ki se urejajo v skladu z
določili za podrobnejšo namensko rabo ZV. |
ŠK-39/04 |
E |
–
Območje
RTP se ohranja in se ne širi. |
Industrijska cona I
ŠK-40/01 |
CU |
–
Dovoljeni FI do 0,40.
–
Oblikovanje objektov mora biti skladno z določili za oblikovanje
objektov za podrobnejšo namensko rabo SSa.
–
Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP.
–
Na
območju je dovoljena enostanovanjska gradnja z dopolnilnimi
dejavnostmi. Kadar gre za zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi
stanovanjskimi objekti, je dopustna dopolnilna gradnja
enostanovanjskih objektov brez dopolnilne dejavnosti. |
ŠK-40/02 |
IP |
–
Dovoljene so rekonstrukcije obstoječih objektov, nadomestna
gradnja, odstranitve obstoječih objektov in gradnja novih
objektov do obstoječe stopnje pozidanosti.
–
Poleg
dejavnosti predvidenih za IP je dopustna tudi dejavnost
izobraževanja.
–
Na
gradbenih parcelah obstoječih objektov je prepovedana gradnja
prefabrikatov.
–
Na
parc. št. 679/17, k.o. Stari Dvor je dovoljena gradnja novih
objektov in prefabrikatov.
–
Dostopnost do gradbenih parcel znotraj območja je potrebno
zagotavljati preko obstoječih uvozov.
–
Na
območju EUP se uporabljajo le (skupni) obstoječi uvozi oz. uvozi
predvideni v skladu s strokovnimi podlagami: Prometna študija z
IDZ prometnega omrežja za potrebe izdelave OPPN »Jelovica«, pri
čemer so dopustna manjša odstopanja oz. rekonstrukcije le-teh v
primeru prilagajanja morebitnim novim zunanjim ureditvam
predvidenih objektov znotraj območja.
–
Novi
priključki na lokalno cesto z oznako LZ 402041, ki poteka južno
od območja, niso dovoljeni.
–
Dolgoročno je treba vzpostaviti notranjo napajalno, povezovalno
cesto v skladu z navedenimi strokovnimi podlagami.
–
Parkirna mesta za potrebe gradbenih parcel znotraj območja se
lahko zagotavlja tudi v sosednjih EUP, ki mejijo na to EUP, v
oddaljenosti do 500 m.
–
Znotraj
območja je možno urediti tudi skupna parkirišča v skladu z
izhodišči, podanimi v navedenih strokovnih podlagah.
–
V
kolikor ni možno zagotavljati min. deleža zelenih površin (FZOP)
na raščenem terenu v skladu s posebnimi prostorskimi izvedbenimi
pogoji, je ta delež možno zagotoviti tudi z ozelenjenimi
strehami.
–
Ob
Kidričevi cesti je potrebno ob rekonstrukciji ceste umestiti
drevored oziroma ohranjati obstoječi drevored.
–
V
primeru drobljenja lastništva parcel je v okviru projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno dokazati možnost
neoviranega dostopa in infrastrukturnega napajanja preostalega
dela zemljišč. |
ŠK-40/03 |
IP |
–
Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored
oziroma ohranja obstoječi drevored.
–
Gradnja
novih samostojnih trgovskih ali poslovnih objektov, namenjenih
izključno pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. Trgovine in
pisarniški prostori so dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne
dejavnosti. |
ŠK-40/04 |
IG |
–
Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored.
–
Gradnja
novih samostojnih poslovnih objektov, namenjenih izključno
pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški prostori so
dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti.
–
Velikost trgovskih stavb je dovoljena do 2000 m2 BEP. |
ŠK-40/05 |
IG
|
–
Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored.
–
Gradnja
novih samostojnih poslovnih objektov, namenjenih izključno
pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški prostori so
dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti. |
ŠK-40/06 |
PO |
–
Urejanje garaž, parkirišč in nadstreškov. |
ŠK-40/07 |
IG |
–
Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored
oziroma ohranja obstoječi drevored.
–
Gradnja
novih samostojnih poslovnih objektov, namenjenih izključno
pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški prostori so
dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti.
–
Dovoljene so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
ŠK-40/08 |
CU |
–
Dovoljeni FI do 0,40.
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov je največ (K) + P + 1.
–
Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP.
|
ŠK-40/09 |
PO |
–
Ureditev parkirišč. |
ŠK-40/10 |
IG |
–
Gradnja
novih samostojnih poslovnih objektov, namenjenih izključno
pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. Pisarniški prostori so
dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne dejavnosti. |
ŠK-40/11 |
CU |
–
Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored.
–
Dopolnilna gradnja objektov tipov a in b, tudi kadar gre za
zapolnitev vrzeli med že zgrajenimi tovrstnimi objekti, ni
dopustna.
–
Dopustna velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP. |
ŠK-40/12 |
ZD |
–
Obstoječe zelene površine na delih proti stanovanjskim območjem
se ohranjajo; zelene površine, ki se jih uredi kot široke
drevesne in grmovne pasove ali z drevjem bogato porasla
parkirišča. |
ŠK-40/13 |
IP |
–
Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored
oziroma ohranja obstoječi drevored.
–
Gradnja
novih samostojnih trgovskih ali poslovnih objektov, namenjenih
izključno pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. Trgovine in
pisarniški prostori so dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne
dejavnosti.
–
Novi
objekti morajo biti v celoti orientirani v industrijsko cono.
–
Na robu
industrijske cone, kjer ta meji preko zelenega pasu na
stanovanjske objekte, mora biti zagotovljena raven hrupa za
stanovanjske površine. |
ŠK-40/14 |
PO |
–
Dovoljeni ureditev parkirišč, ureditev območja podvoza in
oblikovanje javne površine nove železniške postaje.
–
Na
severnem delu je treba urediti protihrupno, protiprašno bariero,
ki naj bo primerno vizualno oblikovana oziroma ozelenjena z
visokodebelnimi drevesi. |
ŠK-40/15 |
PC |
–
Veljavni OPPN. Odlok o lokacijskem načrtu za občinsko cesto za
potrebe industrijske cone Trata (Ur. l. RS, št. 74/06). |
ŠK-40/16 |
IP |
–
Gradnja
novih samostojnih trgovskih ali poslovnih objektov, namenjenih
izključno pisarniški dejavnosti, ni dovoljena. Trgovine in
pisarniški prostori so dovoljeni v sklopu osnovne proizvodne
dejavnosti. |
ŠK-40/17 |
IG |
–
Ob
Kidričevi cesti naj se ob rekonstrukciji ceste umesti drevored.
–
Dovoljene stavbe za šport (12650) ter plesne dvorane.
|
ŠK-40/18 |
IG |
–
Veljavni OPPN: Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata
kot del ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica,
Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98, 43/03, 21/07, 111/13,
Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/16). |
ŠK-40/19 |
IP |
–
Veljavni OPPN: Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono Trata
kot del ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica,
Lokateks, EGP (Uradni list RS, št. 44/98, 43/03, 21/07, 111/13,
Uradno glasilo slovenskih občin št. 27/16). |
Trata
ŠK-41/01 |
SK |
–
Ureditev prometnega dostopa čez železniško progo. |
ŠK-41/02 |
ZD |
–
Ob
predvideni cesti proti vasi Trata se zasadi drevored.
–
Območje
gradbene parcele obstoječega stanovanjskega objekta se ureja
skladno z določili za podrobnejšo namensko rabo SSa. |
Knauf
Insulation Industrijska cona II
ŠK-42/01 |
IP |
–
Predvideni OPPN.
–
Območje
je s strani Sorškega polja močno izpostavljeno, zato se ob
dostopni cesti zasadi drevored in uredi z drevjem ozelenjena
parkirišča, s čimer se izboljša vizualna podoba mesta iz smeri
Sorškega polja.
–
Z
ureditvijo občinske ceste v EUP ŠK-40/15 se uredi problem
prometnega dostopa do industrijske cone II.
–
Dovoljene so dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega. |
ŠK-42/02 |
IP |
–
Podjetje proizvaja viške toplote, ki bi jih bilo smiselno
izkoristiti za ogrevanje stanovanjskih in industrijskih območij
v bližini. Območje je s strani Sorškega polja močno
izpostavljeno, zato se ob dostopni cesti zasadi drevored in
uredi z drevjem ozelenjena parkirišča, s čimer se izboljša
vizualna podoba mesta iz smeri Sorškega polja.
–
Na
delu, kjer območje meji na obstoječe območje za stanovanja, je
treba urediti protihrupno, protiprašno bariero, ki naj bo
vizualno primerno oblikovana oziroma ozelenjena z
visokodebelnimi drevesi.
–
Z
ureditvijo občinske ceste v EUP ŠK-40/15 se uredi problem
prometnega dostopa do industrijske cone II.
–
Dovoljene so dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega. |
ŠK-42/03 |
PO |
–
Dovoljena ureditev parkirišč.
–
Na
delu, kjer območje meji na obstoječe območje za stanovanja, je
treba urediti protihrupno, protiprašno bariero, ki naj bo
vizualno primerno oblikovana oziroma ozelenjena z
visokodebelnimi drevesi. |
Južna
obvoznica ŠK-43
|
PC,
CDi |
–
Stanovanjski objekt Ljubljanska cesta 18 na parc. št. *151 in
859/2 k.o. Suha je objekt predviden za rušenje ali za spremembo
namembnosti za potrebe gasilcev. V primeru spremembe namembnosti
je potrebno predhodno izdelati monitoring za PM10 delce,
padavinske vode in hrup.
–
Stanovanjski objekt Puštal 50 na parc. št. 964 in 965 k.o.
Puštal je predviden za rušenje ali za spremembo namembnosti za
potrebe drugih nestanovanjskih stavb. V primeru spremembe
namembnosti je potrebno predhodno izdelati monitoring za PM10
delce, padavinske vode in hrup.
–
Stanovanjski objekt Ljubljanska cesta 23 na parc. št. *132 in
98/2 k.o. Stari dvor je predviden za rušenje.
–
Na
celotni EUP so dovoljene zgolj ureditve za potrebe namenske rabe
PC oz. za ureditve v skladu 1. in 2. alinejo tega odstavka.
|
Južna
obvoznica ŠK-44
|
PC,
SSa |
–
Stanovanjski objekt Puštal 115 na parc. št. 153/4 in 153/11 k.o.
Puštal je predviden za rušenje ali za spremembo namembnosti za
potrebe drugih nestanovanjskih stavb. V primeru spremembe
namembnosti je potrebno predhodno izdelati monitoring za PM10
delce, padavinske vode in hrup.
–
Stanovanjski in gospodarski objekt Puštal 83 na parc. št. *4,
k.o. Puštal sta predvidena za rušenje.
–
Na
celotni EUP so dovoljene zgolj ureditve za potrebe namenske rabe
PC oz. za ureditve v skladu 1. alinejo tega odstavka. |
Traški graben
ŠK-46/01
ŠK-46/03
ŠK-46/04 |
ZD |
–
Zeleni
pas Traškega grabna se ohranja. Ščiti vodotok in predstavlja
zaščitni pas in vizualno bariero med naseljem Trata in
industrijsko cono.
–
Dovoljene ureditve:
–
Sonaravno urejanje vodotoka.
–
Izgradnja zadrževalnikov za meteorne vode skupaj z ureditvami
(rastlinski sistemi) za dodatno čiščenje odpadne meteorne vode s
cest in tlakovanih površin.
–
Ureditve brvi za pešce in kolesarje preko potoka.
–
Obvezna
izhodišča:
–
Zasnova
naj upošteva geomorfološke in hidrološke značilnosti prostora.
–
Drevesna živica in grmovje se ohranjata. |
ŠK-46/02 |
PC |
–
Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem načrtu za občinsko cesto za
potrebe industrijske cone Trata (Ur. l. RS, št. 74/06). |
Železnica
ŠK-47/01 |
PO |
–
Predvideni OPPN.
–
Na delu
območja se uredita parkirišče za tovornjake in avtobuse ter
zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov. |
ŠK-47/02 |
PO |
–
Na delu
območja se uredi parkirišče sistema parkiraj in se pelji za
osebne avtomobile. |
ŠK-47/03 |
PŽ |
–
Predvideni OPPN.
–
Območje
železniške proge.
–
Izgradnja drugega tira Ljubljana–Jesenice (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana).
–
Uredijo
se: območje železniške postaje, podvoz in podhod za osebni
promet. Uredi se tudi tovorni terminal. Na območju se uredijo
parkirišča sistema parkiraj in se pelji. |
Industrijska cona III ŠK-48 |
G |
–
Območje
se do predhodnih arheoloških raziskav prepušča naravnemu
razvoju, dolgoročno se vzpostavi gozd. |
ŠK-48/01
|
IP |
–
Predvideni OPPN.
–
Obvezna
organizacija prostora je od ceste proti notranjosti:
1. cesta,
2. zeleni pas z drevoredom,
3. vsaj ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za
obiskovalce),
4. poslovni objekt oz. del,
5. proizvodni, skladiščni, storitveni del,
6. manipulativno dvorišče.
–
Dostop
na območje se vrši preko severne in južne ceste.
–
Dopustna je ureditev manipulativnega dvorišča oz. površin okrog
vseh proizvodnih objektov.
–
Parkirna mesta so lahko razporejena tudi kjerkoli na parceli
(obvezna pa so ob cesti).
–
V
primeru panoge, ki se ne deli na klasične
prostorsko-funkcionalne dele, je dopustna tudi drugačna
ureditev, vendar mora slediti pravilu, da je na cesto orientiran
najbolj reprezentativni del. Zeleni pas in prva vrsta parkiranja
sta obvezna tudi za takšne dejavnosti.
–
Stranice vseh objektov morajo biti vzporedne s severno oz.
vzhodno cesto. Stranice objektov ob železniški progi so lahko
tudi vzporedne z železniško progo.
–
V
primeru, da objekt meji na dve cesti, mora biti orientiran
vzporedno z vzhodno cesto.
–
Najvišja dopustna višina objektov je 20,00 m. Objekti imajo
lahko do tri etaže pod nivojem terena oz. najgloblje do 2,00 m
nad nivojem talne vode.
–
Strehe
objektov morajo biti ravne oz. z naklonom do 10 °.
–
Fasade
objektov morajo biti oblikovane tako, da vizualno čim manj
izstopajo iz krajinske slike širšega območja. Fasade objektov,
ki so daljše kot 50,00 m, višje kot 7,00 m ali imajo površino
večjo od 230 m2, morajo biti zasnovane bodisi
arhitekturno bodisi vsaj vizualno členjene ali vsaj delno
ozelenjene.
–
Ob
robovih občinskih cest je obvezna ozelenitev. Minimalna širina
zelenega pasu je 4,00 m. Pas mora teči vzporedno s cestiščem. V
tem pasu mora biti zasajen enojen drevored.
–
Če je
neposredno ob občinski cesti urejeno parkiranje, je dopustno
zeleni pas zožiti na minimalno 2,50 m širine zelenega pasu,
vendar mora biti v tem primeru namesto vsakega četrtega
parkirnega mesta urejena ozelenitev enakih dimenzij, kot so
sosednja parkirna mesta. Zeleni pas ob cesti je dopustno
prekiniti zaradi uvoza/izvoza.
–
Na
gradbeni parceli poslovne stavbe je treba zagotoviti zeleno
površino v ne manj kot polovični tlorisni površini poslovne
stavbe in ne manj kot 25 % BEP poslovne stavbe brez kleti. |
ŠK-48/03
ŠK-48/07
ŠK-48/09
ŠK-48/10
|
IP |
–
Obvezna
organizacija prostora je od ceste proti notranjosti:
1. cesta,
2. zeleni pas z drevoredom,
3. vsaj ena vrsta parkiranja (oz. vsaj parkiranje za
obiskovalce),
4. poslovni objekt oz. del,
5. proizvodni, skladiščni, storitveni del,
6. manipulativno dvorišče.
–
Dopustna je ureditev manipulativnega dvorišča oz. površin okrog
vseh proizvodnih objektov.
–
Parkirna mesta so lahko razporejena tudi kjerkoli na parceli
(obvezna pa so ob cesti).
–
V
primeru panoge, ki se ne deli na klasične
prostorsko-funkcionalne dele, je dopustna tudi drugačna
ureditev, vendar mora slediti pravilu, da je na cesto orientiran
najbolj reprezentativni del. Zeleni pas in prva vrsta parkiranja
sta obvezna tudi za takšne dejavnosti.
–
Stranice vseh objektov morajo biti vzporedne s severno oz.
vzhodno cesto. Stranice objektov ob železniški progi so lahko
tudi vzporedne z železniško progo.
–
V
primeru, da objekt meji na dve cesti, mora biti orientiran
vzporedno z vzhodno cesto.
–
Najvišja dopustna višina objektov je 20,00 m. Objekti imajo
lahko do tri etaže pod nivojem terena oz. najgloblje do 2,00 m
nad nivojem talne vode.
–
Strehe
objektov morajo biti ravne oz. z naklonom do 10 °.
–
Fasade
objektov morajo biti oblikovane tako, da vizualno čim manj
izstopajo iz krajinske slike širšega območja. Fasade objektov,
ki so daljše kot 50,00 m, višje kot 7,00 m ali imajo površino
večjo od 230 m2, morajo biti zasnovane bodisi
arhitekturno bodisi vsaj vizualno členjene ali vsaj delno
ozelenjene.
–
Ob
robovih občinskih cest je obvezna ozelenitev. Minimalna širina
zelenega pasu je 4,00 m. Pas mora teči vzporedno s cestiščem. V
tem pasu mora biti zasajen enojen drevored.
–
Če je
neposredno ob občinski cesti urejeno parkiranje, je dopustno
zeleni pas zožiti na minimalno 2,50 m širine zelenega pasu,
vendar mora biti v tem primeru namesto vsakega četrtega
parkirnega mesta urejena ozelenitev enakih dimenzij, kot so
sosednja parkirna mesta. Zeleni pas ob cesti je dopustno
prekiniti zaradi uvoza/izvoza.
–
Na
gradbeni parceli poslovne stavbe je treba zagotoviti zeleno
površino v ne manj kot polovični tlorisni površini poslovne
stavbe in ne manj kot 25 % BEP poslovne stavbe brez kleti. |
ŠK-48/02
ŠK-48/04
ŠK-48/08
ŠK-48/11 |
IP |
–
Veljavni OPPN: Odlok o lokacijskem načrtu za industrijsko cono
Trata (Uradni list RS, št. 122/06, popr. 31/10 in 49/14, 53/14).
–
Dovoljene so dejavnosti in naprave, ki lahko povzročajo
onesnaževanje okolja večjega obsega. |
ŠK-48/05 |
PC |
–
Veljavni OPPN – Odlok o lokacijskem načrtu za občinsko cesto za
potrebe industrijske cone Trata (Ur. l. RS, št. 74/06). |
ŠK-48/06 |
E |
–
Predvidena gradnja nove RTP 110/20kV Trata. |
Pokopališče Lipica ŠK-50/01 |
PO |
–
Obstoječe parkirišče.
–
Parkirišče se ozeleni z vsaj 1 drevesom na 4 PM. Drevesa morajo
biti enakomerno razporejena. |
ŠK-50/02 |
ZK |
–
Veljavni OPPN – Odlok o ureditvenem načrtu za širitev
centralnega pokopališča Lipica v Škofji Loki (Ur. l. RS, št.
83/02). |
Kmetija ŠK-51 |
SKk |
–
Območje
za preselitev kmetije. |
Industrijska čistilna naprava ŠK-52
|
O |
–
Enota
je namenjena industrijski čistilni napravi.
–
Dovoljena je gradnja objektov in ureditev za potrebe čistilne
naprave ter njenih spremljajočih objektov in ureditev.
–
V
strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi posegi,
razen v delih, kjer je to nujno potrebno za izvedbo iztokov iz
čistilne naprave, zadrževalnega bazena in razbremenilnika. Tu
naj se posegi omejijo na najmanjšo možno mero.
–
Struga
in brežine vodotoka naj se ne nasipujejo ali zasipajo z odkopnim
in gradbenim materialom.
–
Morebitni odpadni gradbeni material in zemeljski višek ter
ostale odpadke naj investitor oz. izvajalec del odpelje izven
posebnega varstvenega območja.
–
V
obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem in
redčenjem, razen v delih, kjer je to nujno potrebno za potrebe
izvedbe iztokov. Posegi v vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo
možno mero. Po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi
z avtohtono vegetacijo. |
ŠK-53
|
K1,
K2, G, BD, CU, SK, IP |
–
Predvideni OPPN.
–
Na
območjih stavbnih zemljišč so dovoljeni naslednji posegi:
–
redno
vzdrževanje obstoječih objektov,
–
gradnja
nezahtevnih in enostavnih objektov na gradbenih parcelah
obstoječih objektov: majhne stavbe in postavitev ograj,
–
odstranitve obstoječih objektov,
–
gradnja
nezahtevnih in enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
–
gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske
javne infrastrukture in drugih omrežij ter objektov v javni
rabi,
–
gradnja
objektov za potrebe obrambe in zaščite ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
–
raziskovalna dela za evidentiranje stanja in določitev
varstvenih režimov.
-
Na kmetijskih
zemljiščih so dovoljeni naslednji posegi:
–
odstranitve obstoječih objektov,
–
gradnja
nezahtevnih in enostavnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
–
gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske
javne infrastrukture in drugih omrežij ter objektov v javni
rabi,
–
gradnja
objektov za potrebe obrambe in zaščite ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
–
raziskovalna dela za evidentiranje stanja in določitev
varstvenih režimov. |
Krožišče Stari Dvor ŠK-54 |
PC |
–
Predvideni OPPN. Predvidena rekonstrukcija ceste. |
ŠK-57 |
K1,
K2, VC |
–
Gradnja
enostavnih in nezahtevnih objektov ni dovoljena. |
ŠK-58 |
O |
–
Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
|
108.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območju urbanističnega
načrta Reteče) |
|
OZNAKA IN IME EUP |
OZNAKA POD=
ENOTE |
PODROBNI PROSTORSKO IZVEDBENI POGOJI
|
Reteče sever
RE-01/01 |
SSa |
–
Ureditev prometnega in komunalnega omrežja.
–
Obstoječe prometno omrežje se rekonstruira tako, da se
vzpostavijo pomembnejše dostopne ceste s pločniki (kjer je to
možno), ki se navežejo na mestno zbirno cesto oziroma regionalno
cesto Jeprca–Škofja Loka in se nadaljujejo na južni del naselja.
–
Ob
mestni zbirni cesti (regionalni cesti) se umesti drevored, kjer
to dopuščajo prostorske možnosti.
–
Območje
obstoječe stanovanjske gradnje se ohranja kot območje
individualne stanovanjske gradnje z nemotečimi dopolnilnimi
dejavnostmi. V obcestnem pasu se lahko umešča oskrbne,
dopolnilne dejavnosti, vezane na obisk strank.
–
Pri
zgoščevanju območja je treba upoštevati potrebo po
rekonstrukciji obstoječih prometnic.
–
Upoštevati je treba dovoljeno pozidanost FZ do 0,40 ter delež
potrebnih zunanjih zelenih površin nad 0,40.
–
Znotraj
posameznega zemljišča, kjer stoji objekt, je treba zagotoviti
dovolj parkirnih mest. |
RE-01/02 |
SSa |
–
Območje
predvidene stanovanjske gradnje se nameni individualni gradnji
do gostote 80 preb./ha oziroma do 40 stanovanj/ha.
–
Ob
mestni zbirni cesti se umesti strnjena individualna gradnja ali
manjši večstanovanjski objekti do gabarita (K) + P + 2, proti
severu pa prehaja v nižje gostote individualne gradnje.
–
Rob
pozidave ob mestni zbirni cesti (regionalni cesti) se oblikuje v
smislu oblikovanja urbanega robu. Ob tej cesti se na območju
zasadi drevored ter zgradi pločnik.
–
V prvem
nizu stavb ob regionalni cesti se lahko celotna površina objekta
namenja dejavnostim. |
RE-01/03 |
SSa |
–
Veljavni OPPN: Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
Reteče - EUP RE 01/03 – Z del. (Ur. g. slo. občin št. 45/2017.
–
Priključek na regionalno cesto, predviden z OPPN za zahodni del
zadošča izključno potrebam objektov predvidenih s tem OPPN in
obstoječih objektov, ki se nahajajo severno od območja urejanja.
V primeru širitve gradenj na EUP RE 01/04 je potrebno v skladu z
zahtevami upravljavca regionalne ceste izvesti nov priključek na
regionalno cesto, priključek predviden z OPPN za zahodni del pa
se ukine. |
RE-01/04 |
SSa |
–
Predviden OPPN.
–
Območje
predvidene stanovanjske gradnje se nameni predvsem individualni
gradnji.
–
Ob
mestni zbirni cesti se umesti strnjena individualna gradnja ali
manjši večstanovanjski objekti do gabarita (K) + P + 2, proti
severu pa prehaja v nižje gostote individualne gradnje.
–
Rob
pozidave ob mestni zbirni cesti (regionalni cesti) se oblikuje v
smislu oblikovanja urbanega robu. Ob tej cesti se na območju
zasadi drevored ter zgradi pločnik.
–
Na
območju se umesti otroško igrišče
–
Obstoječe strokovne podlage za RE-01/03 naj se smiselno
upoštevajo pri pripravi OPPN za enoto urejanja prostora
RE-01/04.
–
Priključek na regionalno cesto, predviden z OPPN za RE-01/03
zadošča izključno potrebam objektov predvidenih s tem OPPN in
obstoječih objektov, ki se nahajajo severno od območja urejanja.
V primeru širitve gradenj na EUP RE 01/04 je potrebno v skladu z
zahtevami upravljavca regionalne ceste izvesti nov priključek na
regionalno cesto, priključek predviden z OPPN za RE-01/03 pa se
ukine. |
Reteče center
RE-02/01 |
CDc |
–
Dovoljena sta širitev pokopališča in gradnja mrliške vežice.
–
Širitev
pokopališča se izvede v dveh fazah:
–
1. faza
širitve: vzhodno od parcele št. 15/2 in 13/7– na območje parcel
13/6, 11/8 in 11/10 vse k.o. Reteče proti vzhodu, do parcelnih
mej.
–
2. faza
širitve: južno od parcele št. 13/7 in 13/6, na delu parcele št.
13/5.
–
Druga
faza je namenjena dolgoročni širitvi pokopališča, do realizacije
se ohranja dejanska raba zemljišč.
–
V prvi
fazi se izdela zasnova ureditve pokopališča za celotno območje
pokopališča vključno z 2. fazo; v zasnovi se predvidi možnost
komunikacije proti jugu, kjer se ohranja prostor nepozidan. |
RE-02/02 |
SSa |
–
Dovoljene so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji.
–
Na
parceli št. 13/2 k.o. Reteče veljajo pogoji za namensko rabo
CDc. |
RE-02/03 |
CDi |
–
Na
območju je predvidena širitev izobraževalnih dejavnosti: šola in
vrtec s spremljajočimi igrišči.
–
Predvidena je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana). |
RE-02/04 |
CU |
–
Dovoljena tipologija objektov: a, b, c.
–
Na
celotnem območju se ob regionalni cesti oblikuje rob območja z
umeščanjem drevoredne poteze in izgradnjo pločnika, kjer to
dopuščajo prostorske možnosti. Na še nepozidanih površinah ob
cesti so novi objekti lahko visoki do (K) + P + 2 oziroma
maksimalno 9,00 m do kapi.
–
Rob
pozidave ob mestni zbirni cesti (regionalni cesti) se oblikuje v
smislu oblikovanja urbanega robu.
–
Ob
železniški progi je treba z zaščitnimi ukrepi zagotavljati
varstvo pred hrupom za družbene dejavnosti in stanovanjske
objekte.
–
Na
območju je dovoljena gradnja trgovskih stavb do 150 m2 BEP. |
RE-02/05 |
CU |
–
Predvideni OPPN.
–
Do
sprejetja OPPN se proizvodna dejavnost ohranja. Dovoljene so
rekonstrukcije obstoječih objektov, odstranitve obstoječih
objektov, gradnja novih objektov do obstoječe stopnje
pozidanosti, in sicer z upoštevanjem naslednjih usmeritev:
–
Širitev
objektov proti stanovanjskim območjem ni dovoljena, na teh
območjih se lahko uredijo z drevjem ozelenjena parkirišča.
–
Na
območju je treba zagotoviti varstvo pred hrupom za bližnja
stanovanjska območja.
–
Pri
gradnji objektov se upoštevajo pogoji za oblikovanje za
podrobnejšo namensko rabo IG.
–
Višinski gabariti objektov se ne smejo povečati.
–
10 %
površine gradbene parcele se nameni zelenim parkovnim površinam,
kamor ne sodijo ozelenjena parkirišča.
–
Na
območju se lahko umesti zbirni center za ločene frakcije
komunalnih odpadkov za območje naselij Reteče in Gorenja
vas-Reteče.
–
Predvidena je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana). |
RE-02/06 |
CU |
–
Predvideni OPPN.
–
Na
območju je predvidena umestitev poslovno-stanovanjskih objektov,
centralnih funkcij ali poslovnih dejavnosti, vezanih na večji
obisk strank.
–
Ob
regionalni cesti se oblikuje rob območja z umeščanjem drevoredne
poteze in izgradnjo pločnika, kjer to dopuščajo prostorske
možnosti. Ob cesti so objekti lahko višine do (K) + P + 2
oziroma maksimalno 9,00 m do kapi. Predvidena gradnja napajalne
ceste, ohranjanje koridorja.
–
Stanovanjska gradnja je dopustna samo v kombinaciji z javnim
programom, predvsem v pritličju.
–
Na
območju je dovoljena gradnja trgovskih stavb do 250 m2 BEP.
–
Predvidena je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana). |
RE-02/07 |
ZD |
–
Ohranjanje primarne rabe z zaščitno funkcijo. |
Reteče jug
RE-03/01 |
SSa |
–
Območje
ob zadrževalniku deževnih vod se lahko uredi kot igrišče ali
parkirne površine. |
RE-03/02 |
SSa |
–
Predvidena je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana). Ob umestitvi 2. tira je treba
ustrezno urediti dostop do stanovanjskih objektov ob železniški
progi ter varstvo pred hrupom.
–
Urediti
prometne navezave na predvideno novo napajalno cesto. |
RE-03/03 |
SSs |
–
Predvideni OPPN.
–
Predvidena je umestitev drugega tira železniške proge
Ljubljana–Kranj (nova železniška proga
Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo na Letališče
Jožeta Pučnika Ljubljana). Ob načrtovanju nove pozidave s
prostorskimi in urbanističnimi rešitvami zagotoviti ustrezno
varstvo pred hrupom.
–
Območje
se prometno navezuje na predvideno novo napajalno cesto, ki jo
je treba zgraditi pred pričetkom gradnje na območju.
–
Predvidi se pozidava z individualnimi stanovanjskimi objekti.
Predvidena gostota do 80 preb./ha.
–
Območje
se pozida s prostostoječo ali strnjeno individualno stanovanjsko
gradnjo.
–
Objekti
naj se oblikujejo skladno s tipologijo, značilno za območje
Reteč, višinski gabarit do (K) + P + 1.
–
Upošteva naj se geomorfološke značilnosti območja.
–
Izraba
posameznih zemljišč za gradnjo:
–
Individualna prostostoječa pozidava:
–
Pozidanost FZ do 0,40,
–
delež
zunanjih zelenih površin nad 0,40.
–
Strnjena individualna pozidava:
–
Pozidanost FZ do 0,40,
–
delež
zunanjih zelenih površin nad 0,30.
–
Upoštevati se mora potrebe po parkirnih mestih skladno z
določili OPN.
–
V gozd
in gozdni rob in varovana območja narave naj se ne posega. |
RE-03/05 |
SSa |
–
Na
območju se ob gradnjah dovoli pozidanost FZ do 0,25, delež
zunanjih zelenih površin najmanj 0,50. S tem se ohranjata
redkejša pozidava robu nad teraso in postopen prehod v zeleno.
–
V gozd
in gozdni rob in varovana območja narave naj se ne posega. |
Stare
Reteče
RE-04/01 |
SK |
–
Na delu
območja izven območja vaškega jedra za individualno stanovanjsko
gradnjo je dovoljeno:
–
Pozidanost FZ do 0,50,
–
delež
zunanjih zelenih površin nad 0,30.
–
Območja
kmetij:
–
pozidanost do 0,40,
–
delež
zunanjih zelenih površin nad 0,30.
–
Upoštevati se mora potrebo po manipulacijskih površinah v okviru
posamezne kmetije.
–
Stanovanjski objekti naj imajo daljšo stranico vzporedno z
napajalno cesto.
–
V gozd
in gozdni rob in varovana območja narave naj se ne posega.
–
Preprečuje se svetlobno onesnaževanje. |
RE-04/02 |
SKk |
–
Območje, namenjeno izključno za potrebe kmetije.
–
Stanovanjski objekt se lahko zgradi samo na mestu prej
odstranjenega obstoječega objekta. |
RE-04/03 |
SKj |
–
Ob
gradnjah se ohranja oblikovanost kvalitetnih elementov objektov
kulturne dediščine. Lega objektov mora ohranjati obstoječo lego
pravokotno na komunikacijo, ohranjati obstoječo gradbeno linijo
in ne sme presegati višine (K) + P + 1. Naklon strešin mora biti
od 40 ° do 45 °. |
Zeleni pas RE-05 |
ZD |
–
Ohranja
se kmetijska raba. Dovoljena urejanje poljskih poti in gradnja
predvidene napajalne ceste.
–
Ob
regionalni cesti zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo
prostorske možnosti. |
Rob
trase ob Sori
RE-06
|
G, K2 |
–
Znotraj
območja se ohranja primarna namenska raba in se urejajo dostopi
do reke za pešce in kolesarje. |
Gorenja vas
RE-07/01 |
SK |
–
Obstoječi stanovanjski objekti ob regionalni cesti se ne smejo
širiti na območje obcestnega pasu.
–
Ob
regionalni cesti zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo
prostorske možnosti. |
RE-07/02 |
SKj |
–
Območje
vaškega jedra se ohranja. |
RE-07/03 |
SKk |
–
Območje, namenjeno izključno za potrebe kmetije.
|
RE-08
|
SK |
–
Gradnje
na območju dovoljene v okviru obstoječih stavbnih zemljišč.
–
Obstoječi objekti ob regionalni cesti se ne smejo širiti na
območje obcestnega pasu.
–
Ob
regionalni cesti zasaditev drevoreda, kjer to dopuščajo
prostorske možnosti. |
Čistilna naprava
RE-09 |
O |
–
Območje
namenjeno čistilni napravi.
–
Dovoljena je gradnja objektov in ureditev za potrebe čistilne
naprave ter njenih spremljajočih objektov in ureditev.
–
Med
gradbenimi deli naj se zagotovijo vsi tehnični in drugi ukrepi
za preprečitev kakršnegakoli onesnaženja vode, struge in brežin
vodotoka Sore.
–
V
strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi posegi,
razen v delih, kjer je to nujno potrebno za izvedbo iztokov iz
čistilne naprave, zadrževalnega bazena in razbremenilnika. Tu
naj se posegi omejijo na najmanjšo možno mero. Struga in brežine
vodotoka naj se ne nasipajo, utrjujejo ali zasipajo z odkopnim
in gradbenim materialom. Morebitni odpadni gradbeni material in
zemeljski višek ter ostale odpadke naj investitor oz. izvajalec
del odpelje izven posebnega varstvenega območja.
–
V
obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekovanjem in
redčenjem, razen v delih, kjer je to nujno potrebno za potrebe
izvedbe iztokov. Posegi v vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo
možno mero. Po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi
z avtohtono vegetacijo. |
|
109.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za EUP na območjih drugih naselij) |
|
OZNAKA IN IME NASELJA |
OZNAKA PODENOTE |
PODROBNI PROSTORSKO IZVEDBENII POGOJI
|
Bukovščica BA-01 |
SK |
–
Za
objekte tipa ac je dovoljen tlorisni gabarit v razmerju stranic
najmanj 1 : 1,8.
–
Dovoljene strehe naklona od 40 ° do 45 °, kritina sive barve.
–
Dovoljena višina objektov od (K) + P do (K) + P + 1 glede na
lego v prostoru. Objekti na strmem terenu naj bodo gabarita (K)
+ P. Višina novih objektov v slemenu ne sme presegati višine
obstoječih objektov.
–
Gradnja
na vzhodnem strmem nepozidanem delu mora upoštevati erozijsko
občutljivo območje. |
BA-03 |
CDi |
–
Objekt
naj ob prizidavah ohranja obstoječi naklon strešine in sivo
barvo strehe. Največja dovoljena višina objekta do 7,00 m. |
Brode
BD-01
|
SP |
–
Upoštevanje obstoječe gradbene linije.
–
Prizidave obstoječih objektov niso dovoljene.
–
V
obstoječih objektih je dovoljeno stalno bivanje.
–
V enoti
se ohranja značilen strm naklon strešine. |
BD-02 |
SK |
–
Največja dovoljena višina objektov (K) + P + 1, dovoljena je
siva kritina. |
BD-03
|
SKj |
–
Upoštevanje gradbene linije ob cesti skozi območje. |
Bukovica
BK-01 |
SK |
–
Višina
novih objektov v slemenu ne sme presegati višine 9,00 m oziroma
(K) + P + 1. |
BK-02 |
SKj |
–
Upoštevanje gradbene linije ob cesti.
–
Dovoljeni višinski gabarit (K) + P + 1, praviloma postavljen z
daljšo stranico pravokotno na cesto. |
BK-03 |
SK |
–
Višina
novih objektov v slemenu ne sme presegati višine 9,00 m oziroma
(K) + P + 1. |
BK-04 |
CU |
–
Velikost trgovskih stavb do 250 m2 BEP.
–
Na
območju je ob športnih objektih dopustna gradnja manjšega
gostinskega lokala do 50 m2 BEP. |
BK-05 |
SSa |
–
Predvideni OPPN.
–
Dovoljeni višinski gabarit do (K) + P + 1.
–
Odmik
stavb od roba gozda za višino gozdnega sestoja.
–
Obvezna
je ureditev skupnega prometnega dostopa. |
BK-06 |
SSa |
–
Višina
novih objektov v slemenu ne sme presegati višine 9,00 m oziroma
(K) + P + 1.
–
Dovoljene so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
BK-07
|
SKk |
–
Dovoljena tipologija objektov a in ac.
–
Dovoljeni višinski gabarit do P + M. |
Bodovlje
BO-02 |
SKk |
–
Dovoljene gradnje samo za kmetijske nestanovanjske objekte.
|
BO-05 |
IG |
–
Območje
je namenjeno pretežno obrtnim dejavnostim. |
Breznica pod Lubnikom
BR-01
|
SKj |
–
Dovoljena je gradnja objektov na parcelah št. 767 in 737/1, obe
k. o. Sopotnica za potrebe širitve kmetije.
–
Prizidave obstoječih objektov niso dovoljene.
–
Dovoljena višina objektov je do (K) + P + M.
–
Dopustne so simetrične dvokapnice z naklonom 45 °, kritina sive
barve – raster špičaka.
–
Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad
vodoravnico.
–
Zunanja
svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za samodejni vklop
in izklop. |
Bukov
vrh
BU-01 |
f |
–
Območje
izključne rabe za potrebe obrambe. |
Crngrob
CR-02
|
f |
–
Območje
izključne rabe za potrebe obrambe. |
Dorfarje
DO-01 |
SK |
–
Dovoljeni višinski gabarit do (K) + P + 1.
–
Ohranjanje lege obstoječih objektov. |
DO-02 |
CU |
–
Oblikovanje javnih površin – manjšega trga.
–
FI do
0,75.
–
Velikost trgovskih stavb do 250 m2 BEP. |
DO-03 |
SSa |
–
Višinski gabarit objektov največ do (K) + P + 1. |
DO 04 |
CDc |
–
Kakršnikoli posegi v zemeljske plasti na območju zelenih površin
niso dovoljeni. |
DO-05 |
IK |
–
Višina
objektov do 8,00 m, obvezna zasaditev proti odprtim površinam.
–
Dovoljena gradnja hladilnic in specializiranih skladišč za
potrebe stavb za rastlinsko pridelavo.
–
Dovoljena je gradnja industrijskih stavb do velikosti 250m2, ki
služijo izključno predelavi pridelkov. Drevesna in grmovna
vegetacija se v celoti ohranja.
–
Ohrani
se morfologija občasnega vodotoka.
–
Ohranijo se travnate površine ob občasnem vodotoku.
–
Na
območju se ne sme nasipati.
–
Hidrološki režim območja se ne sme spreminjati. |
Draga
DR-01
|
O |
–
Območje
deponije Draga se še naprej namenja dejavnosti varstva okolja.
Zapolnjen odlagalni prostor (območje odlagališča nenevarnih
odpadkov Draga) je saniran skladno s predpisi in je v mirovanju.
Na tem območju so dovoljeni vsi posegi, ki zagotavljajo
upravljanje zaprtega odlagališča in izvajanja določb
okoljevarstvenega dovoljenja za objekt.
–
Območje
obstoječega zbirnega centra ločenih frakcij komunalnih odpadkov
se nadgradi (razširi za sprejem novih frakcij) in se uporablja
skladno z namenom. Ob njem se uredita sortirnica odpadkov in
prekladalna postaja za komunalne odpadke in ločeno zbrane
frakcije, ki se vozijo izven območja občine.
–
Preostalo območje deponije Draga se predvidi za dejavnosti
varstva okolja in za infrastrukturo sorodnih dejavnosti, del
območja pa se spremeni v travne in gozdne površine, kjer se
lahko izvajajo rekreacijske aktivnosti.
–
Na
območju se lahko zgradita kompostarna in obrat za sortiranje ali
pripravo ločenih frakcij za nadaljnjo predelavo.
–
V
postopku sanacijskih del je predvidena postavitev nove ograje.
Le-ta bo na posameznih odsekih nadomeščena oziroma obnovljena.
Trasa ograje poteka po zahodni in severni strani odlagališča, ob
servisni cesti. Ograja bo višine 2,00 metra, na armirano
betonskih stebrih, postavljenih na medsebojni razdalji 2,50 m.
–
Pri
izgradnji ograje se vrbovja, jelševje in jesenovje ohrani v
obstoječem stanju. Če se izgradnja ograje (gradnja AB stebrov)
približa rastišču dreves, se mora izkop izvajati ročno, tako da
se zmanjša možnost poškodovanja koreninskega sistema dreves.
Življenjske razmere na rastišču dreves naj se ohranja
nespremenjene, zato naj se ne odstranjuje zemlje, razkriva
korenin, zasipava debel ali rastišča oz. površine nad
koreninami. |
DR-02
|
SK |
–
Dovoljeni objekti višinskega gabarita do (K) + P + 1 + M.
–
Smer
slemena sledi legi objekta (vzdolžno s cesto, vzporedno z
oblikovanostjo terena).
–
Naklon
strehe od 40 ° do 45 ° in sive barve kritine.
–
Strehe
morajo biti brez čopov.
–
Zatrep
nestanovanjskih kmetijskih objektov naj bo lesen. |
DR-03
|
SKj |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
–
Dovoljeni naklon strešin od 40 ° do 45 °.
–
Dovoljena je siva kritina.
–
Ohranjati se morajo gradbene linije okoli osrednje površine, ki
se ohranja nepozidana.
–
Obvezne
so strehe dvokapnice, oblikovane brez čopov. |
DR-04
|
SK |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
–
Dovoljene strehe z naklonom od 40 ° do 45 °.
|
DR-05
DR-06 |
O |
–
Enoti
sta namenjeni objektom za oskrbo z vodo. |
Forme
FO-01
|
IK |
–
Območje
se nahaja znotraj območja za možno izključno rabo za potrebe
obrambe. Dovoljeni so vzdrževanje in uporaba objektov za
obstoječe dejavnosti na tem območju ter posegi, skladno s
splošnimi PIP za območja IK, z izjemo omejitve programa bivanja,
že vzpostavljenega v obstoječem območju. |
Gabrk
GA-01
|
CU |
–
Dovoljen FI do 0,60.
–
Velikost trgovskih stavb do 150 m2 BEP.
|
GA-02
GA-03
|
SK |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
–
Dovoljeni naklon strehe od 40 ° do 45 °.
–
Dovoljena je siva kritina. |
GA-04/1 |
SKk |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
–
Dovoljeni naklon strehe od 40 ° do 45 °.
–
Dovoljena je siva kritina. |
GA-04/02
|
SK |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
–
Dovoljeni naklon strehe od 40 ° do 45 °.
–
Dovoljena je siva kritina. |
Gabrška Gora
GB-02 |
SP |
–
Na
območju gradbene parcele domačije dovoljene gradnje skladno s
podrobnejšo namensko rabo SK. |
Godešič
GD-02
|
SKj |
–
Obvezno
je ohranjanje obstoječe oblike parcelacije.
–
Obvezno
je ohranjanje gradbene linije ob cesti.
–
Lega
objektov: daljša stranica mora biti pravokotna na cesto.
–
Dovoljeni višinski gabarit do: (K) + P + M.
–
Dovoljene so strehe z naklonom od 40 ° do 45 °.
–
Dovoljena kritina sive barve. |
Godešič
GD-04
|
SSa |
–
Ob
rekonstrukciji ali prizidavi naj se objekt z obstoječimi
centralnimi funkcijami preoblikuje z upoštevanjem naslednjih
usmeritev:
–
Streha
naj bo ob ohranjanju funkcije ravna ali kombinacija ravnih
strešin in strešin z naklonom od 30 ° do 40 °.
–
Ob
regionalni cesti se oblikuje rob območja z umeščanjem drevoredne
poteze in izgradnjo pločnika, kjer to dopuščajo prostorske
možnosti.
–
Dovoljeni višinski gabarit objekta do (K) + P + 2 oziroma
maksimalno 9,00 m do kapi. |
GD-05 |
SK |
–
Ob
regionalni cesti se oblikuje rob območja z umeščanjem drevoredne
poteze in izgradnjo pločnika, kjer to dopuščajo prostorske
možnosti.
–
Dovoljene so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
GD-06 |
ZS |
–
Ob
ureditvi območja za šport in rekreacijo dovoljena izgradnja
objekta do 50 m2 BEP za potrebe garderob in manjšega gostinskega
lokala. |
GD-07 |
SSa |
–
Obvezna
je izgradnja pločnika ob regionalni cesti. |
GD-08 |
P |
–
Predvideni OPPN.
–
Predvidena izgradnja parkirišča ob železniški progi. Parkirišče
naj se ozeleni z drevesi. |
GD-09 |
ZD |
–
Ureditev zelenega zaščitnega pasu (vizualne bariere) na robu
območja proti obstoječi stanovanjski gradnji, kjer je možno
organizirati parkirišča, ozelenjena z visokodebelnimi drevesi. |
GD-11 |
SSa |
–
Lega
objektov: daljša stranica mora biti pravokotna na cesto.
–
Dovoljen višinski gabarit objektov do (K) + P + 1. |
GD-12 |
O |
–
Enota
je namenjena območju za pokop kadavrov. Gradnja objektov je
prepovedana.
–
Drevesna grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani.
–
Ohranja
naj se obrežna vegetacija. Ohrani naj se morfologija vodotoka.
Hidrološki režim območja naj se ne spreminja. Ohranijo naj se
mokrotne travnate površine ob vodotoku. |
GD-13 |
ZS |
–
Obrečno
vrbovje, jelševje in jesenovje (mehkolesne loke) naj se ne
poškoduje; drevesa naj se ohranjajo v obstoječem stanju.
Drevesna in grmovna vegetacija naj se v celoti ohrani.
–
Rastišče dreves naj se ne zasipava. Hidrološki režima območja
naj se ne spreminja.
–
Območje
naj se ne zasipava. |
Gorenja vas-Reteče
GO-01 |
BT |
–
Ob
cesti Kranj–Ljubljana, rekreacijske dejavnosti, počivališče ob
cesti, gostišče.
–
Dovoljena gradnja manjših namestitvenih objektov vertikalnega
gabarita do P + M, horizontalni gabarit največ 7,00 m x 10,00 m.
Vsaj 30 % površin se nameni površinam za rekreacijo ali zelenim
površinam. |
GO-02
|
LN |
–
Veljavni OPPN. Odlok o ureditvenem načrtu za širitev gramoznice
Reteče (Ur. l. RS, št. 92/02). |
Gosteče
GS-02 |
SKj |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + M.
–
Nakloni
streh morajo biti od 40 ° do 45 °, kritina obvezno siva.
–
Strehe
morajo biti brez čopov.
–
Dovoljene so gradnje in ureditve za potrebe gasilskega doma na
njegovi obstoječi lokaciji. |
GS-03 |
SKk |
–
Območje
za gradnjo nestanovanjskih kmetijskih objektov. |
GS-05 |
SKk |
–
Območje
za gradnjo nestanovanjskih kmetijskih objektov. |
Gabrovo
GV-01
|
SK |
–
Ob
rekonstrukciji preoblikovanje strehe objekta žage. Višina
objekta je lahko do maksimalno 9,00 m. Naklon strehe mora biti
od 40 ° do 45 °. Nad prizidki proti severu se lahko uredi ravna
streha ali streha blagega naklona. |
GV-02 |
SKj |
–
Dovoljeni višinski gabariti objektov do (K) + P + 1.
–
Razmerje stranic tlorisnega gabarita za stanovanjske stavbe
najmanj 1 : 1,6, za nestanovanjske pa 1 : 2.
–
Lega
objektov: daljša stranica mora biti obvezno vzporedna s
plastnicami. |
Hosta
HO-01 |
SK |
–
Dovoljeni višinski gabariti objektov do (K) + P + 1, klet naj bo
v celoti vkopana. |
Knape
KN-01
|
SK |
–
Ohrani
naj se morfologija občasnega vodotoka.
–
Ohranijo naj se travnate površine ob občasnem vodotoku.
–
Na
območju naj se ne nasipa. Hidrološki režim območja naj se ne
spreminja. |
Križna Gora KR-01 |
SK |
–
Dovoljeni višinski gabariti objektov tipologije a: največ (K) +
P + M. |
Lipica
LI-01
|
SKj |
–
Dovoljeni višinski gabariti objektov tipologije a do (K) + P +
M.
–
Strehe
obvezno simetrične dvokapnice z naklonom strešin od 43 ° do 45
°.
–
Umeščanje objektov mora upoštevati obstoječe sadovnjake in
zasaditve z namenom ohranjanja razmerja med grajenimi in
naravnimi strukturami. |
LI-02 |
O |
–
Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo.
–
Obstoječa vrtina z objektom in opremo se ohranja kot opazovalna
vrtina za podzemne vode in potencialni rezervni vodni vir. |
Log
nad Škofjo Loko
LO-01 |
SP |
–
Upoštevati priobalno zemljišče vodotoka.
–
Struga
in brežine vodotoka naj se ne nasipujejo ali zasipajo z odkopnim
in gradbenim materialom. |
LO-02 |
O |
–
Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
LO-03 |
SSa |
–
Struga
in brežine vodotoka naj se ne nasipujejo ali zasipajo z odkopnim
in gradbenim materialom.
–
Na
parcelni št. parc. 36/3, k.o. Staniše je dovoljeno umeščanje
objektov za šport in rekreacijo. |
LO-04 |
SKj |
–
Nestanovanjski kmetijski objekti naj imajo tlorisni gabarit v
razmerju stranic najmanj 1 : 2.
–
Strehe
morajo imeti naklon strešine od 40 ° do 45 ° in kritine sive
barve.
–
Višina
objektov do 8,00 m.
–
Na
severovzhodnem robu naselja se ohranjajo sadovnjaki oziroma se
nadomestno zasadijo visokodebelne avtohtone sadne vrste. |
Moškrin
MO-01 |
SKj |
–
Zagotovi naj se 10,00-metrski odmik od vodotoka.
–
Ohranja
naj se obrežna vegetacija. Brežine in struge potoka naj se ne
nasipavajo, zasipavajo ali kako drugače preoblikujejo (naj se ne
posega vanje).
–
V
strugo potoka naj se ne odlaga nikakršnih materialov. |
Pevno
PE-02 |
SKj |
–
Ohranja
se višinska linija, ki jo tvorijo obstoječi objekti v vasi.
–
Nakloni
strešin morajo biti od 40 ° do 45 °, kritina sive barve. |
PE-04 |
SSa |
–
Prometno priključevanje se predvidi preko skupnega priključka.
|
PE-05 |
SSa |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
–
Obvezen
naklon strešin od 40 ° do 45 °. |
PE-06 |
BT |
–
Višina
in gabarit obstoječih objektov naj se sanirata z zasaditvijo
proti odprtemu prostoru.
–
Ob
rekonstrukciji ali gradnji novih objektov ti ne smejo biti višji
od 9,00 m. |
PE-07 |
ZV |
–
Na
območju je možno urediti površine za vrtičkarstvo v skladu s
pogoji za podrobnejšo namensko rabo ZV in v skladu s posebnim
predpisom občine.
–
Obvezno
se določi pripadajoči prostor za parkiranje vozil vrtičkarjev.
–
Omogočen mora biti dostop do gozdnega zaledja za gospodarjenje z
gozdom, vključno z rabo, ki je dovoljena tudi nelastnikom gozda.
–
Dovoljena je postavitev lop za shranjevanje orodja za
vrtičkarstvo.
–
Prepovedana je postavitev objektov ter opreme za stalno bivanje,
prirejanje piknikov.
–
Za
uporabnike območja vrtičkov se uredijo sanitarije v obliki
začasnih mobilnih objektov.
–
Preoblikovanje površja je dovoljeno skladno s hidrološkimi
zahtevami območja.
–
Ob robu
območja se uredi živa meja iz avtohtonih drvenin. |
Pungert
PN-01
PN-03
PN-05
|
SK |
–
Ohranja
naj se obrežna vegetacija ob vodotoku.
–
Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali kako
drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni dovoljeno).
–
V
strugo potoka naj se ne odlaga nikakršnih materialov. |
PN-02 |
SKj |
–
Ohranja
naj se obrežna vegetacija.
–
Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali kako
drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni dovoljeno).
–
V
strugo potoka naj se ne odlaga nikakršnih materialov. |
Praprotno
PR-01 |
O |
–
Enota
je namenjena čistilni napravi.
–
Dovoljena je gradnja objektov in ureditev za potrebe čistilne
naprave ter njenih spremljajočih objektov in ureditev.
–
V
strugo in brežine vodotoka naj se ne posega z mehanskimi posegi,
razen v delih, kjer je to nujno potrebno.
–
V
obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekavanjem in
redčenjem, razen v delih, kjer je to nujno potrebno za potrebe
izvedbe iztokov. Posegi v vegetacijo naj se omejijo na najmanjšo
možno mero. Po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadi
z avtohtono vegetacijo. |
PR-02 |
SK |
–
Razmerje tlorisnih stranic objektov mora biti najmanj 1 : 1,5.
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov tipologije a je do (K) + P +
M, klet naj bo v celoti vkopana.
–
Dovoljene so sive barve kritin. |
PR-03 |
LN |
–
Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin.
–
Možnost
deponije in predelave inertnih gradbenih odpadkov. |
PR-04 |
LN |
–
Predvideni OPPN.
–
Obvezna
je izvedba priključne ceste na državno cesto. |
PR-05 |
K1 |
–
Območje
suhega zadrževalnika brez posegov v okolje. |
Puštal
PU-01
|
IK |
–
Območje
ribogojnice. |
PU-02 |
O |
–
Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
PU-03 |
SSa |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov je do (K) + P + M.
|
Pozirno
PZ-02 |
SK |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov je do (K) + P + 1 z v celoti
vkopano kletjo ali (K) + P .
–
Dovoljeni so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve
kritin. |
RO-01 |
E |
–
V
strugo vodotoka se ne sme posegati, razen za namen zajezitve.
–
Utrjevanje struge ni dovoljeno, razen za potrebe zajezitve.
–
Novih
utrjenih dostopnih poti naj se ne gradi, brežine in struge
vodotoka naj se ne zasipavajo, nasipavajo ali kako drugače
preoblikujejo (poseganje vanje ni dovoljeno).
–
Cevovod
naj se spelje izven območja naravne vrednote.
–
Zagotavlja se ekološko sprejemljiv pretok, ki ga določi
pristojna institucija.
–
Pred
pričetkom gradnje se morata izvesti inventarizacija vodnih
organizmov in ocena stanja vrst.
–
Stanje
vodnih organizmov se spremlja med gradnjo in najmanj tri leta po
pričetku obratovanja male hidroelektrarne. Glede na ugotovitve
inventarizacije in monitoringa se zagotovijo dodatni omilitveni
ukrepi.
–
Vsa
strojna oprema mora biti brezhibna in redno pregledovana, da se
prepreči onesnaženje vodotoka z olji, mazivi ipd. |
Sv.
Barbara SB-02 |
SSa |
–
Veljavni OPPN: Odlok o zazidalnem načrtu za ureditveno območje
SO Hrastnica (Ur. l. RS, št. 71/01, 41/11). |
SB-03
SB-04 |
SSa |
–
Ohranja
naj se obrežna vegetacija ob vodotoku.
–
Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali kako
drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni dovoljeno).
–
V
strugo potoka naj se ne odlagajo nikakršni materiali. |
SB-05 |
LN |
–
Predvideni OPPN. |
Strmica
SM-01 |
SK |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1, pri čemer
mora biti klet v celoti vkopana, ali (K) + P.
–
Dovoljeni so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve
kritin. |
SM-02
SM-03 |
LN |
–
Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
Sv.
Tomaž
ST-01
|
SK |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1, pri čemer
mora biti klet v celoti vkopana ali (K) + P.
–
Dovoljeni so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve
kritin. |
Suha
SU-02
|
SK |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1, klet mora
biti v celoti vkopana.
–
Dovoljeni so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve
kritin. |
SU-03 |
SKj |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1, klet mora
biti v celoti vkopana.
–
Dovoljeni so nakloni strešin od 40 ° do 45 ° in sive barve
kritin. |
Sv.
Lenart
SV-02
|
PO |
–
Parkirišče spodnje postaje smučišča Stari vrh.
–
Ohranja
naj se obrežna vegetacija.
–
Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali kako
drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni dovoljeno). V strugo
potoka naj se ne odlagajo nikakršni materiali.
–
Ozelenitev robu parkirišča. |
SV-03 |
BT |
–
Območje
spodnje postaje smučišča Stari vrh.
–
V
območje naravnih vrednot naj se ne posega z gradbenimi deli.
–
Ohranja
naj se obrežna vegetacija.
–
Brežine
in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali kako
drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni dovoljeno).
–
V
strugo potoka naj se ne odlagajo nikakršni materiali. |
Sv.
Ožbolt
SŽ-01
SŽ-02 |
LN |
–
Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
Trnje
TR-01 |
O |
–
Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo.
|
Vešter
VE-01
VE-02 |
LN |
–
Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
Vincarje
VI-0 |
LN |
–
Končna
sanacija območja brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
Visoko pri Poljanah
VP-01/01 |
BT |
–
Območje
obstoječega dvorca.
–
Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna izdelava
celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
–
Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o razglasitvi
Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na Visokem pri Poljanah
za kulturi spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
47/17).
–
Poleg
dopustnih dejavnosti in stavb na namenski rabi BT, so dovoljene
tudi stavbe za kombinirane storitve nastanitve, nege in
zdravstvene oskrbe.
–
Do
izdelave celovite idejne rešitve so možne le parterne ureditve
ter posegi v dvorec po projektih, za katere je bilo pridobljeno
kulturnovarstveno soglasje.
–
Urejanje dostopnih cest in sprehajalnih poti.
–
Uporabno dovoljenje za dvorec mora biti izdano pred izdajo
uporabnega dovoljenja za namestitvene objekte v EUP VP-01/03 ali
sočasno z njim. Predhodno mora biti izvedena prometna
infrastruktura, skladno s potrjeno strokovno podlago. |
VP-01/02
|
ZS |
–
Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna izdelava
celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
–
Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o razglasitvi
Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na Visokem pri Poljanah
za kulturi spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
47/17).
–
Do
izdelave celovite idejne rešitve so možne le parterne ureditve
po projektih, za katere je bilo pridobljeno kulturnovarstveno
soglasje, ter prenova grobnice po projektih, za katere je bilo
pridobljeno kulturnovarstveno soglasje. Dopustna je ureditev
dostopne poti do grobnice v enakem obsegu in materialu.
–
Ureditev teniškega igrišča le kot prikaz nekdanjega igranja
tenisa, sodobno igrišče z varovalno mrežasto ograjo ni
dovoljeno. Poligon za konje naj se postavlja v času prireditve
na travniku hipodroma.
–
Dovoljena ureditev kasaške proge in sprehajalnih poti.
–
Obstoječa povezava z zaledjem se ohranja, zagotovi se prehodnost
območja za peš in kolesarski promet ter kmetijsko-gozdarsko
mehanizacijo. |
VP-01/03 |
BT |
–
Predvideni OPPN.
–
Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna izdelava
celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
–
Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o razglasitvi
Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na Visokem pri Poljanah
za kulturi spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
47/17).
–
Vzdržna
umestitev več manjših namestitvenih objektov, ki so nevsiljivo
umeščeni v gozdni rob kompleksa v obliki manjših, sonaravno
grajenih objektov. Maks. dovoljena višina objektov: P. Dostopi
se lahko zagotovijo iz zaledja bližnjega Vrtovčevega doma.
Navedeno območje ne sme posegati v vplivno območje grobnice z
dostopom do grobnice.
–
Objekte
se zgradi tako, da so zakriti za zeleno kuliso (gozdna kulisa).
–
Objekti
se razpršijo v gozdnem okolju – med posameznimi objekti se
ohranjajo drevesa.
–
Lega
objektov vzporedno z robom gozda.
–
Investitor izgradnje območja je dolžan na svoje stroške na novo
urediti del Gozdne učne poti Visoko, ki bo ob gradnji prizadeta.
–
Uporabno dovoljenje za dvorec mora biti izdano pred izdajo
uporabnega dovoljenja za namestitvene objekte ali sočasno z
njim. Predhodno mora biti izvedena prometna infrastruktura,
skladno s potrjeno strokovno podlago.
–
Čiščenje komunalne odpadne vode predvideti v mali komunalni
čistilni napravi z iztokom v Poljansko Soro. |
VP-02 |
A 475 |
–
Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna izdelava
celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
–
Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o razglasitvi
Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na Visokem pri Poljanah
za kulturi spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
47/17).
–
Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne podlage) so
dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na podlagi splošnih določb OPN
za namensko rabo A ter ureditve in objekti za potrebe wellnessa,
ter z njimi soglašata pristojni nosilec urejanja prostora s
področja varstva kulturne dediščine in Občina Škofja Loka ter so
tudi v skladu z veljavno zakonodajo.
–
Oblikovanje mora upoštevati značilnosti nekdanjega mlina in
žage.
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE,
lokacije, kjer so v preteklosti stali mlini, žage ali kovačije
ter objekte MHE v gradnji. |
VP-02
|
A 476 |
–
Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna izdelava
celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
–
Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o razglasitvi
Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na Visokem pri Poljanah
za kulturi spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
47/17).
–
Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne podlage) so
dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na podlagi splošnih določb OPN
za namensko rabo A, ter z njimi soglašata pristojni nosilec
urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine in
Občina Škofja Loka ter so tudi v skladu z veljavno zakonodajo.
|
VP-02 |
K1,
K2, G |
–
Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna izdelava
celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
–
Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o razglasitvi
Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na Visokem pri Poljanah
za kulturi spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
47/17).
–
Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne podlage) je
dovoljena gradnja gospodarske javne infrastrukture, s čimer
soglašata pristojni nosilec urejanja prostora s področja varstva
kulturne dediščine in Občina Škofja Loka ter so tudi v skladu z
veljavno zakonodajo.
–
Nezahtevne in enostavne objekte, ki niso opredeljeni kot javna
gospodarska infrastruktura, je dovoljeno graditi le na mestih in
v velikosti, kot jih predvideva potrjena celovita idejna rešitev
(strokovna podlaga) za območji VP-01 IN VP-02 |
VP-02 |
VC |
–
Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna izdelava
celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
–
Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o razglasitvi
Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na Visokem pri Poljanah
za kulturi spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
47/17).
–
Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne podlage) so
dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na podlagi splošnih določb OPN
za namensko rabo VC, ter z njimi soglašata pristojni nosilec
urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine in
Občina Škofja Loka ter so tudi v skladu z veljavno zakonodajo. |
VP-02/01
VP-02/02
VP-02/03
VP-02/04 |
O |
–
Enote
so namenjene objektom za oskrbo z vodo.
–
Za
celotno območje spomenika (VP-01 in VP-02) je potrebna izdelava
celovite idejne rešitve (strokovne podlage).
–
Vsi
posegi in ureditve morajo biti skladni z Odlokom o razglasitvi
Ambienta Visoške in Debeljakove domačije na Visokem pri Poljanah
za kulturi spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št.
47/17).
–
Do
izdelave potrjene celovite idejne rešitve (strokovne podlage) so
dovoljeni posegi, ki so dovoljeni na podlagi splošnih določb OPN
za namensko rabo O, ter z njimi soglašata pristojni nosilec
urejanja prostora s področja varstva kulturne dediščine in
Občina Škofja Loka ter so tudi v skladu z veljavno zakonodajo. |
Zminec
ZM-02
|
SK |
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + 1.
–
Dovoljeni so nakloni strešin od 40 ° do 45 °. |
ZM-03
ZM-04 |
SKk |
–
Dovoljena je gradnja nestanovanjskih kmetijskih objektov in
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov. Oblikovanost objektov
podolgovata, razmerje tlorisnega gabarita najmanj 1 : 1,6, smer
slemena pravokotno na državno cesto.
–
Dovoljeni nakloni strešin od 40 ° do 45 °.
–
Zatrepi
objektov morajo biti obloženi z lesom.
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov do (K) + P + M. |
ZM-08/01 |
SK |
–
Širitve
obstoječega proizvodnega objekta niso dovoljene.
–
Dovoljeni višinski gabarit objektov tipa a (K) + P + M. |
ZM-10 |
K1 |
–
Na
območju je dovoljeno občasno šotorjenje. |
ZM-11 |
O |
–
Enota
je namenjena objektom za oskrbo z vodo. |
|
|
110.
člen |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za enote odprtega prostora na
območjih krajin KE ) |
Območja enot odprtega prostora obsegajo preplet več
podrobnejših namenskih rab prostora, predvsem pa: najboljša kmetijska
zemljišča – K1, druga kmetijska zemljišča – K2, gozdna zemljišča – G,
stavbna zemljišča kot površine razpršene poselitve – A, A(CDc), A(CDi),
A(SKk), A(BT) in posamezna stavbišča razpršene gradnje. |
|
Pobočja nad dolino Bukovščice
KE-01 |
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Priporočila in usmeritve:
–
Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se varujejo
sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov in pazljivo
načrtovanje novih gozdnih prometnic).
–
Neporasli in vidno izpostavljeni grebeni in vrhovi se varujejo
pred posegi. Ohranja se značilna podoba hribovite krajine s
pretežno bukovimi gozdovi in gosto razporejenimi celki z
obsežnimi travniki in pašniki ter travniškimi sadovnjaki. |
A 295 |
–
dopustne so 12510 industrijske stavbe – delavnice za dopustne
dejavnosti do velikosti BEP 250 m2, |
Dolina Bukovščice
KE-02
KE-03
KE-04
KE-05 |
–
Vse
posege v vodotoke se izvaja sonaravno. Ohranja ter bogati se
obvodni vegetacijski pas. Tehnične in toge ureditve v bližini
naselij Bukovščica in Knape se dolgoročno sanira in ureja v
smeri sonaravnih ureditev. |
Območje Hrastnika
KE-06 |
–
Dovoljena je ureditev sankaške proge na trasi gozdne ceste.
Možna postavitev začasnih objektov v času zimske sezone
(montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni šotor).
–
Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se varujejo
sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov in pazljivo
načrtovanje novih gozdnih prometnic).
–
Neporasli in vidno izpostavljeni grebeni in vrhovi se varujejo
pred posegi (vodenje nadzemnih električnih vodov ni dovoljeno).
Ohranja se značilna podoba hribovite gozdne krajine, porasle z
bukovim gozdom, kjer se mestoma umeščajo celki.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.). |
Dolina spodnje Selške Sore
KE-07 |
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev.
–
Ureditev tekaških prog in smučarskih tekaških prog.
–
Ohranja
se naravna struktura dna vodotokov kot tudi bregovi vodotokov in
obrežne vegetacije. Pri posegih v strugo in pri izvajanju
kmetijske prakse se ohranja obrežna vegetacija v širini naravne
vrednote (predvsem drevesa, grmičevje in visoke steblike) na
obeh straneh struge. Drevesna in grmovna obrežna vegetacija naj
se ne odstranjujeta. Na območjih, kjer je obrežna vegetacija
odstranjena, naj se ponovno zasadijo avtohtone grmovne vrste.
–
Poplavna površina Selške Sore in predvidena retencijska površina
suhega zadrževalnika na Bukovškem polju (med Bukovico in
Veštrom) se varujeta pred posegi.
–
Varuje
se obstoječi obrežni vegetacijski pas ob Selški Sori, na
predelih brez vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi zaščitni
vegetacijski pas. V brežine in strugo Selške Sore naj se ne
posega. Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki
zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne vrednote.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
–
Zaželeno je oblikovanje piknik prostorov (ureditev kurišč) in
drugih rekreacijskih dejavnosti ob vodotoku brez gradnje
komunalne infrastrukture in parkirišč.
–
Ob
prenovi obstoječih objektov se ob morebitni najdbi netopirjev
pred pričetkom prenove obvesti Zavod RS za varstvo narave.
–
Če se
na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice
netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od
začetka aprila do konca septembra.
–
Pri
obnovi stavb, v katerih se nahajajo netopirji, naj se ohranjajo
strukture, ki zagotavljajo njihov nadaljnji obstoj na lokaciji
(preletne odprtine, notranje strukture).
–
Ohranja
se koridorska povezanost med kotišči netopirjev ter med
njihovimi prehranjevalnimi habitati (obrečni prostor, intenzivni
sadovnjaki, gozd in gozdni rob ipd.)
–
Za
osvetlitev zunanjih površin naj se uporabljajo sijalke, ki ne
svetijo v UV-spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra
(npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke morajo biti
v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
Dolina potoka Luša
KE-08 |
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev. Maks. tlorisni
gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina
rastlinjaka pa 3,00 m.
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Ureditev tekaških prog in smučarskih tekaških prog. Možna
postavitev začasnih objektov v času zimskih prireditev (montažna
sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni šotor).
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
–
Poplavne površine potoka Luša in retencijske površine suhega
zadrževalnika dolvodno od Sp. Luše oz. od kmetije Ambruš se
varujejo pred posegi.
–
Urejanje vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi tako, da
se ohranja naravno morfologijo struge. |
Smučišče Stari vrh
KE-09
|
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev. Maks. tlorisni
gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina
rastlinjaka pa 3,00 m.
–
Ureditev otroškega igrišča za vse starostne skupine, izvedenega
tako, da je uporabno tudi pozimi. Dopustni objekti in naprave za
delovanje žičnic (strojnice, nosilni stebri vlečnice) in
spremljevalni objekti (informacijska pisarna, spremljevalni
gostinski objekti, sanitarije) na območjih podrobne namenske
rabe BT in A.
–
Dovoljena ureditev zasneževanja in za to potrebna komunalna
infrastruktura.
–
Uredi
ali dogradi se smučišča, tekaške in sankaške proge.
–
Dovoljena postavitev začasnih objektov v času zimske sezone
(montažna sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni šotor,
začasna tribuna za gledalce na prostem).
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
–
Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se varujejo
sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov in pazljivo
načrtovanje novih gozdnih prometnic).
–
V
območje naravnih vrednot (Črnovški potok, Črnovški potok –
slapišče) naj se ne posega z gradbenimi deli. Brežine in struge
potoka naj se ne zasipavajo. |
Pobočja nad dolino potoka Luša
KE-10
|
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev. Maks. tlorisni
gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina
rastlinjaka pa 3,00 m.
–
Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se varujejo
sklenjene gozdne površine (prepovedi golosekov in pazljivo
načrtovanje novih gozdnih prometnic).
–
Spodbuja se razvoj turizma in rekreacije na širšem območju
Starega vrha (pohodništvo, tek na smučeh).
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
–
Na
območju podrobnejše namenske rabe E dovoljena gradnja strojnice
v okviru male hidroelektrarne. |
A
(CDi) 372 |
–
Dopustne so enostanovanjske stavbe (11100). |
Lubnik
KE-11
|
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev. Maks. tlorisni
gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina
rastlinjaka pa 3,00 m.
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Okolice
jam Brezence na Malem Lubniku, Jama v Vincarški grapi, Kevdrc na
Lubniku in Lubniške jame se ne osvetljuje, da se ne ogrozi
življenjskega prostora netopirjev.
–
Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad
vodoravnico. Svetila naj imajo po možnosti vgrajen senzor za
samodejni vklop/izklop.
–
Ureditev rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
–
Ureditve rekreativnih poti za pešce in kolesarje naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
–
Območje
je relativno strmo in na delu območja erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov in
pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic). |
Križna Gora
območje dediščinske kulturne krajine
KE-12
KE-13
|
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Ureditev konjeniških poti.
–
Območje
cerkve sv. Križa: neporaslo in vidno izpostavljeno pobočje se
varuje pred posegi.
–
Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se varujejo
sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov in pazljivo
načrtovanje novih gozdnih prometnic).
–
Sanirajo se območja opuščenih kamnolomov.
–
Struge
hudourniških potokov in njihovih brežin naj se ne nasipavajo,
zasipavajo ali kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni
dovoljeno). V struge potokov naj se ne odlagajo nikakršni
materiali. Pred posegi se varujejo planirane retencijske
površine suhih zadrževalnikov na Moškrinskem in Virroškem
potoku.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
–
Okolica
jame Sluhov brezen se ne osvetljuje, da se ne ogrozi
življenjskega prostora netopirjev.
–
Ob
vodotokih se mora ohranjati lesna obrežna zarast.
–
Pri
morebitnih posegih v gozd naj se ponovno vzpostavi gozdni rob.
Pravilno oblikovan gozdni rob je širok eno povprečno višino
dreves, stopničast in večslojen, v njem so drevesa različne
velikosti. Poraščen naj bo z različno visokim in gostim
grmovjem. Zaželeno je plodonosno drevje in grmovje. Gozdni rob
je treba obnavljati. |
Gričevnato obrobje Sorškega polja
KE-14 |
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Ureditev tekaških prog in smučarskih tekaških prog, konjeniških
poti, agilitija, učnih poti in drugih rekreativnih poti za pešce
in kolesarje po poljskih poteh.
–
Ohranja
se kar najbolj sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije.
Brežine in struge potoka naj se ne nasipavajo, zasipavajo ali
kako drugače preoblikujejo (poseganje vanje ni dovoljeno).
Ohranjajo se mokrotni habitati ob vodotokih.
–
Urejanje vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike
in s tem ohranjajo naravno morfologijo struge. |
Dobrave
KE-15 |
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Ureditev tekaških prog in smučarskih tekaških prog, konjeniških
poti, učnih poti in drugih rekreativnih poti za pešce in
kolesarje po poljskih poteh.
–
Možna
postavitev začasnih objektov v času prireditev (montažna
sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni šotor).
–
Ohranjata se naravna morfologija vodotokov ter kar najbolj
sonaravno stanje vodotokov in obvodne vegetacije.
–
Varujejo se ostanki nižinskega gozda.
–
Pri
načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavljata
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Spodbujajo se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (izletništvo,
kolesarstvo) ter dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi
danostmi in ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture oz.
se le-ta zagotavlja v poselitvenih območjih.
–
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda
ter obvodnih zemljišč naj zagotavlja ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Na območju Dobrav se ohranja obstoječi
hidrološki režim. Ohranjajo se majhni vodni in močvirni biotopi
(mlake, luže) v gozdu in na gozdnem robu.
–
Ohranjajo se travnate površine ob vodotokih. Preprečuje se
intenzivna raba vlažnih travnikov in v zvezi s tem povezane
melioracije.
–
Zaželen
je razvoj v smeri ekološkega in izobraževalnega turizma
(ureditev naravoslovne učne poti itd.), pri čemer naj se
ohranjata obstoječe stanje in raba.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
–
Dovoljeno je oblikovanje piknik prostorov (ureditev kurišč) in
drugih rekreacijskih dejavnosti ob vodotoku brez gradnje
komunalne infrastrukture in parkirišč.
–
Ohranjajo se gozdni rob in visokodebelni sadovnjaki (posamezna
drevesa).
–
Za
osvetlitev zunanjih površin naj se uporabljajo sijalke, ki ne
svetijo v UV-spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra
(npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke morajo biti
v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja.
–
Vsi
obstoječi objekti se morajo priključiti na skupno ali
individualno malo čistilno napravo. |
Sorško polje
KE-16 |
–
Dovoljene so oblike pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov z
razmerji in materiali, ki so tradicionalni na teh območjih.
–
Dovoljena je raba teh objektov v skladu z njihovo namembnostjo.
–
Ureditev tekaških in smučarskih tekaških prog, agilitija, učnih
poti in drugih rekreativnih poti za pešce in kolesarje, ki naj
se vodijo po že obstoječih poljskih poteh.
–
Pri
izboljševalnih ukrepih (agromelioracije, komasacije, arondacije)
se zagotovi ohranjanje značilne podolgovate drobne parcelacije
Sorškega polja in mikroreliefnih značilnosti, spodbuja se
gradnja namakalnih sistemov.
–
Ohranjata se kar najbolj sonaravno stanje vodotoka Žabnica in
obvodna vegetacija. Kjer je obvodna vegetacija revna, naj se
vzpostavi dovolj širok pas iz redko košenih travišč (min. 5,00 m
na vsako stran). Deli struge, ki so v togem ali tehnično
urejenem koritu, se dolgoročno sanira na sonaraven način, ob
vodotoku pa se vzpostavijo vegetacijski in/ali travnati pasovi
(varstvo voda, ekološka pestrost).
–
Sredi
polj ob poteh in znamenjih se ohranjajo za Sorško polje značilna
osamela drevesa ter obstoječe živice. Ob rekreacijskih poteh
skozi kmetijsko krajino se spodbuja zasajanje novih posameznih
dreves.
–
Pri
prenovah in vzdrževanju obstoječih cest in poti ter drugih
gradbenih posegih se zagotavlja sprotna sanacija poškodovanih
površin z upoštevanjem krajinskih značilnosti.
–
Veljavni OPPN: Odlok o ureditvenem načrtu za širitev gramoznice
Reteče (Ur. l. RS, št. 92/02). Ojezerjeni del gramoznice, kjer
se je razvil kvaliteten sekundarni biotop. Območje se zaščiti z
varnostnimi nasipi višine najmanj 1,20 m, ki se jih zasadi z
gosto neprehodno vegetacijo. |
Terasasti svet ob Sori
KE-17 |
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Ureditev tekaških in smučarskih tekaških prog, učnih poti in
drugih rekreativnih poti za pešce in kolesarje. Rekreacijske
poti skozi to območje naj se načeloma vzpostavlja po že
obstoječih poteh.
–
Dovoljeno je oblikovanje piknik prostorov (ureditev kurišč) in
drugih rekreacijskih dejavnosti ob vodotoku brez gradnje
komunalne infrastrukture in parkirišč.
–
Struga
in brežine Sore naj se v največji možni meri ohranijo v naravnem
stanju. Brežina naj se ne utrjuje ali kakorkoli spreminja.
Brežine in struge vodotoka naj se ne zasipavajo ali nasipavajo.
V strugo vodotoka naj se ne odlagajo nikakršni materiali. Prav
tako se v strugo in brežine vodotoka ne posega z mehanskimi
posegi, razen v delih, kjer je to nujno potrebno. V tem primeru
naj se posegi omejijo na najmanjšo možno mero.
–
V
obrežno vegetacijo naj se ne posega s sekanjem, obsekovanjem,
redčenjem, zasajanjem ipd., razen v delih, kjer je to nujno
potrebno, saj se lahko s tem bistveno spremenijo fizikalne
lastnosti obrežja. Posegi v vegetacijo naj se omejijo na
najmanjšo možno mero. Na brežinah naj se ohranja obvodna
vegetacija, ki stabilizira brežine in zmanjšuje učinke erozije.
Po izvedbi del naj se vse prizadete površine zasadijo z
avtohtono vegetacijo.
–
Gozdne
površine naj se ohranjajo v obstoječem stanju. Obrečno vrbovje,
jelševje in jesenovje (mehkolesne loke) ter gabrovja naj se ne
poškodujejo; drevesa naj se ohranjajo v obstoječem stanju.
–
Ohranijo naj se mokrotne travnate površine ob vodotoku – zato je
potrebno preprečevanje intenzivne rabe vlažnih travnikov in s
tem povezanih melioracij.
–
Ob
vodotokih naj se varuje obstoječi obrežni vegetacijski pas, na
predelih brez vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi zaščitni
vegetacijski pas. Takšni pasovi bi morali segati vsaj 15,00
metrov od zgornjega roba brežine ob Sori ter vsaj 5,00 m od
zgornjega roba brežine na drugih vodotokih.
–
Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki zagotavlja
ohranjanje lastnosti naravne vrednote.
–
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda
in obvodnih zemljiščih naj zagotavljajo ohranjanje biotske
raznovrstnosti z ohranjanjem pestrosti habitatnih tipov.
Ohranjajo se poplavni gozd, mokrotni travniki in prodišča ob
Sori. V širši okolici se posegi, ki bi spremenili hidrološke
značilnosti tal, ne izvajajo.
–
Varujejo se poplavne površine vodotoka. Obseg poplavnih območij
ali odtočnih režimov se ne spreminja, kadar pa je treba, se
zagotovi nadomestitev teh površin.
–
Prepreči naj se kakršnokoli onesnaženje vode, struge in brežin
vodotoka Sora.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.). |
Strma
pobočja nad Soro
KE-18 |
–
Okolica
jame v Puštalu se ne osvetljuje, da se ne ogrozi življenjskega
prostora netopirjev.
–
Ureditev rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov). |
Dolina potoka Hrastnica
KE-19 |
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Urejanje vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi tako, da
se ohranja naravna morfologija struge.
–
Ureditev rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.).
–
Okolica
opuščenega rudnika v Hrastniški grapi se ne osvetljuje, da se ne
ogrozi življenjskega prostora netopirjev. |
Samotne kmetije in zaselki na hribovju nad dolino Hrastnice
KE-20
|
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Možna
ureditev manjših smučišč. Možna postavitev začasnih objektov v
času zimskih prireditev (montažna vlečnica, montažna sanitarna
enota, večnamenski kiosk, montažni šotor).
–
Ureditev rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.). |
A 232 |
–
dopustne so
gostilne, restavracije in točilnice (12112) |
Bodoveljska grapa
KE-21 |
–
Dovoljeni objekti in ureditve:
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev.
–
Maks.
tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 m x 5,00 m,
maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
–
Območje
je strmo, močno razbrazdano in erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov in
pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic ter rekreacijskih
poti).
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Možna
ureditev manjših smučišč. Možna postavitev začasnih objektov v
času zimskih prireditev (montažna sanitarna enota, večnamenski
kiosk, montažni šotor). |
Dolina Bodoveljske grape
KE-22
KE-23
|
–
Dovoljeni objekti in ureditve:
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev.
–
Maks.
tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 m x 5,00 m,
maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
–
Območje
je strmo, močno razbrazdano in erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov in
pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic ter rekreacijskih
poti).
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Urejanje vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi tako, da
se ohranja naravna morfologija struge.
–
Ureditev rekreativnih poti za pešce in kolesarje po poljskih
poteh.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.). |
Dolina Poljanske Sore
KE-24
KE-25
KE-26
KE-27
KE-28 |
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE,
lokacije, kjer so v preteklosti stali mlini, žage ali kovačije
ter objekte MHE v gradnji.
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev.
–
Pri
prenovi starih objektov in drugih posegih v prostor je treba
paziti, da se ne ogrozi ali kakorkoli poškoduje življenjskega
prostora netopirjev (stara ostrešja, zvoniki, jame).
–
Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad
vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen
senzor za samodejni vklop/izklop.
–
Ureditev tekaških prog in smučarskih tekaških prog. Možna
postavitev začasnih objektov v času zimskih prireditev (montažna
sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni šotor).
–
Urejanje vodotokov naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki
zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike
in s tem ohranjajo naravno morfologijo struge. V brežine in
strugo Poljanske Sore naj se ne posega. Ohranijo naj se naravne
plitvine in prelivi v matično strugo ter prehodnost struge za
živali. V smeri sonaravnih ureditev naj se sanira obstoječ
razvrednoten vodni in obvodni svet (npr. regulacije).
–
Varuje
se obstoječi obrežni vegetacijski pas ob Poljanski Sori, na
predelih brez vegetacijskega pasu pa naj se vzpostavi zaščitni
vegetacijski pas. V brežine in strugo Poljanske Sore naj se ne
posega. Dejavnosti in posegi naj se načrtujejo v odmiku, ki
zagotavlja ohranjanje lastnosti naravne vrednote.
–
Pred
posegi se varuje poplavne površine Poljanske Sore (skoraj cela
dolina) in predvidene retencijske površine suhega zadrževalnika
med Gabrkom in samotno kmetijo Šefart.
–
Ureditve v sklopu rekreacijskih poti in ureditev naj bodo čim
bolj naravnega izgleda (raba čim manj obdelanih naravnih
materialov itd.)
–
Oblikovanje piknik prostorov (ureditev kurišč) in drugih
rekreacijskih dejavnosti v naravi ob vodotoku je dovoljeno brez
gradnje komunalne infrastrukture in parkirišč.
–
Intenzivna gradbena dela naj se izvajajo izven drstitvenega
obdobja rib, značilnih za to območje (od začetka oktobra do
konca junija).
–
Ob
vodotokih se ohranja lesna obrežna zarast.
–
Preprečujeta se onesnaževanje vodotokov iz razpršenih in
točkovnih virov ter spiranje snovi s površine cest, parkirišč in
kmetijskih površin. Vsi obstoječi objekti se morajo priključiti
na skupno ali individualno malo čistilno napravo. |
A 168 |
–
dopustna so
skladišča (12520) in pisarne (1220) |
Območje Gabrška Gora – Sopotnica
KE-29
|
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev. Maks. tlorisni
gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 x 5,00 m, maks. višina
rastlinjaka pa 3,00 m.
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji.
–
Možna
ureditev manjših smučišč. Možna postavitev začasnih objektov v
času zimskih prireditev (montažne prenosne vlečnice, montažna
sanitarna enota, večnamenski kiosk, montažni šotor).
–
Območje
je relativno strmo in erozijsko labilno, zato se varujejo
sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov in pazljivo
načrtovanje novih gozdnih prometnic).
–
Neporasli in vidno izpostavljeni grebeni in vrhovi se varujejo
pred posegi. Vzdržuje se kulturna krajina ob grajenih
dominantah.
–
Pri
ureditvi zunanjih površin naj se uporabijo le popolnoma
zasenčena svetila oz. taka svetila, ki ne oddajajo svetlobe nad
vodoravnico. Zunanja svetila naj imajo po možnosti vgrajen
senzor za samodejni vklop/izklop.
–
Retencijske površine suhega zadrževalnika na potoku Sopotniška
grapa (med zaselkom Špeglič in izlivom v ravnico ob Poljanski
Sori) se varuje pred posegi.
–
Ob
prenovi obstoječih objektov se ob morebitni najdbi netopirjev
pred pričetkom prenove obvesti Zavod RS za varstvo narave.
–
Pri
prenovi starih objektov in drugih posegih v prostor je treba
paziti, da se ne ogrozi ali kakorkoli poškoduje življenjskega
prostora netopirjev (stara ostrešja, zvoniki, jame).
–
Če se
na podstrehah posameznega objekta zbirajo breje in doječe samice
netopirjev s svojimi mladiči, naj se obnova ne izvaja v času od
začetka aprila do konca septembra.
–
Ohranja
se koridorska povezanost med kotišči netopirjev ter med
njihovimi prehranjevalnimi habitati (obrečni prostor, intenzivni
sadovnjaki, gozd in gozdni rob ipd.)
–
Za
osvetlitev zunanjih površin naj se uporabljajo sijalke, ki ne
svetijo v UV-spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra
(npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Vse svetilke morajo biti
v skladu z uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja. |
Hribovje nad Visokim
KE-30 |
–
Dovoljeni objekti in ureditve:
–
Objekti
(seniki, skednji itd.) po velikosti ne smejo presegati dimenzij
drugih objektov kmetije in morajo biti zgrajeni z upoštevanjem
značilnosti tradicionalnih arhitekturnih vzorcev.
–
Maks.
tlorisni gabarit posameznega rastlinjaka je 15,00 m x 5,00 m,
maks. višina rastlinjaka pa 3,00 m.
–
Območje
je strmo, močno razbrazdano in erozijsko labilno, zato se
varujejo sklenjene gozdne površine (prepoved golosekov in
pazljivo načrtovanje novih gozdnih prometnic ter rekreacijskih
poti).
–
Mala
hidroelektrarna naj se ne gradi na vodotokih, ki so opredeljeni
kot naravne vrednote, kar ne velja za obstoječe objekte MHE ali
objekte MHE v gradnji. |
|
|
|
|
|
|
|
3.4. NAČINI UREJANJA PROSTORA
|
|
111.
člen |
(skupni
pogoji za urejanje območij, za katera veljajo sprejeti občinski podrobni
prostorski načrti) |
(1) Na območjih, za katera veljajo
sprejeti veljavni občinski podrobni prostorski načrti (OPPN, ZN, OLN,
UN, LN), veljajo vsi pogoji, ki jih ti načrti določajo. |
(2) Na površinah v neposrednem stiku
ali funkcionalni povezavi z območji veljavnih občinskih podrobnih
prostorskih načrtov, na katerih s tem OPN ni opredeljena priprava
občinskih podrobnih prostorskih načrtov, se poleg prostorsko izvedbenih
pogojev, določenih s tem odlokom, smiselno upoštevajo tudi določila OPPN
glede vplivov in povezav s sosednjimi območji. |
112. člen
|
(skupni pogoji na območjih predvidenih občinskih
podrobnih prostorskih načrtov ) |
(1) Kompleksna gradnja in prenova se
načrtujeta z OPPN. |
(2) Na enotah urejanja prostora,
predvidenih z OPPN, je s tem odlokom lahko določena le podrobnejša
namenska raba. |
(3) Kot izhodišče za prostorske
izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo posebni prostorski izvedbeni
pogoji posameznih podrobnejših namenskih rab samo glede dopustnih
dejavnosti ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji, določeni s tem
odlokom za posamezno EUP. |
(4) Za območja, ki se urejajo z OPPN,
se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri čemer je treba zagotoviti, da
posamezen OPPN vključuje prostorsko in funkcionalno smiselno zaključeno
enoto (vključno s predvidenimi zelenimi površinami in gospodarsko javno
infrastrukturo) in da bo dinamika priprave posameznih občinskih
podrobnih prostorskih načrtov zagotavljala smiselno faznost prostorskih
ureditev. |
(5) Če se izdela občinski podrobni
prostorski načrt samo za del območja, za katerega je opredeljena
izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov, je treba pripraviti
strokovne podlage za celotno območje OPPN, ki obsegajo tudi rešitev
omrežja prometne in gospodarske javne infrastrukture za celotno območje.
|
(6) Meje in podrobnejša namenska raba
na območju občinskih podrobnih prostorskih načrtov, ki so prikazane v
grafičnih prikazih tega OPN, se v fazi priprave le-tega lahko
prilagodijo podrobnim programskim zahtevam in razmeram na terenu,
optimizaciji rešitev ter ureditvam dostopov in infrastrukture. |
(7) Na območju OPPN za stanovanjsko
gradnjo v velikosti 1 ha ali več je treba zagotoviti ureditev javnih
površin za zelenice, parke, igrišča, otroška igrišča ipd. v obsegu
najmanj 15 % celotne površine OPPN. |
(8) Na območju OPPN za stanovanjsko
gradnjo se lahko določi, da je del ali celotno območje urejanja čisto
stanovanjsko območje v smislu predpisov o varstvu pred hrupom, če so pri
načrtovanju upoštevani urbanistični, arhitekturni in tehnični ukrepi
varstva pred hrupom. |
(9) Na območjih, na katerih je skladno
s tem odlokom predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih
načrtov, so pred sprejetjem OPPN na obstoječih gradbenih parcelah
dopustni naslednji posegi: |
·
redno vzdrževanje obstoječih objektov, |
·
gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na obstoječih
gradbenih parcelah: majhne stavbe, majhne stavbe kot dopolnitev
obstoječe pozidave in postavitve ograj, |
·
odstranitve obstoječih objektov, |
·
gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve
gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni
rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN, |
·
rekonstrukcija in sprememba namembnosti obstoječih
objektov, če je le-ta skladna z namensko rabo, |
·
gradnje objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščito
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, |
·
raziskovalna dela za evidentiranje stanja in določitev
varstvenih režimov. |
(10) Na nezazidanih stavbnih zemljiščih
morajo lastniki parcele le-to vzdrževati v urejenem stanju. Lahko jim
določijo takšno začasno rabo, ki ne bo funkcionalno ali vizualno moteča
za celotno območje. |
|
113.
člen |
(skupni
pogoji za pripravo OPPN, ki niso grafično opredeljeni s tem odlokom) |
(1) OPPN, ki v OPN niso posebej
opredeljeni, se izdelajo za prostorske ureditve, za katere je izražen
investitorski interes, za načrtovanje in rekonstrukcijo gospodarske
javne infrastrukture, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih
javnih gospodarskih služb, za urejanje površin, namenjenih javnemu
dobremu, in za urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo
naselij ter za sanacije posledic naravnih nesreč. |
(2) Kriteriji za določanje prostorskih
ureditev, za katere se na podlagi mnenja občinske strokovne službe lahko
izdela OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden: |
·
gradnja objektov z enim ali dvema stanovanjema, kadar gre
za več kot štiri objekte ali za površino, ki presega 0,5 ha, |
·
gradnja objektov z več stanovanji, kadar je kapaciteta
objekta več kot 30 stanovanj, |
·
gradnja objektov za posebne oblike bivanja, kadar je
kapaciteta objekta več kot 60 postelj, |
·
kamp nad 1,0 ha, |
·
na površinah, kjer je treba urediti novo parcelacijo za
gradnjo objektov (tudi komasacija ali razlastitev), in na površinah, ki
nimajo urejenih dovozov, |
·
na območjih proizvodnih dejavnosti velikosti več kot 1,0
ha: kadar gre za kompleksne preureditve ter nadomestne gradnje objektov
in za sanacijo ali za spremembe tehnologije, |
·
gradnja gospodarske javne infrastrukture s pripadajočimi
infrastrukturnimi objekti ter objekti gospodarske javne infrastrukture,
ki obsegajo več kot 0,5 ha, |
·
parkirišča in ceste, |
·
gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso
namenjeni izvajanju gospodarskih javnih služb, |
·
graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter
vrsta podrobne namenske rabe bi zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za
energetsko varčno gradnjo, rabo alternativnih virov energije, delovanje
ali prezentacijo posebnih dejavnosti ipd. bistveno odstopale od
podrobnih izvedbenih pogojev, določenih s tem odlokom, |
·
graditev objektov in prostorske ureditve za zagotovitev
javnih koristi in za kompleksne prostorske ureditve v mestnem jedru
Škofje Loke, |
·
urejanje širšega obvodnega prostora Sor, ki poleg
varovalnega pasu vodotoka obsega tudi vplivno območje vodotoka (predvsem
za kompleksne ali prostorsko obsežne ureditve), |
·
izkoriščanje mineralnih surovin, |
·
prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na
območjih, pomembnih za prepoznavnost občine, |
·
prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o
varstvu okolja treba izvesti presojo vplivov na okolje. |
(3) Izdelava OPPN, ki v OPN niso
posebej opredeljeni, je obvezna za prostorske ureditve (npr. objekte za
ravnanje z odpadki, industrijske stavbe, …), ki predstavljajo
potencialno povečano tveganje za požar, eksplozijo, okolje in zdravje
ljudi.« |
|
6. člen |
(1) Spremeni se Priloga 1: Preglednica
z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po posameznih vrstah
podrobnejše namenske rabe prostora ter preglednica z dopustnimi ostalimi
ureditvami, proizvodi in napravami. |
(2) Spremeni se Priloga 2: Seznam enot
in podenot urejanja prostora z načinom urejanja in namensko rabo po
naseljih. |
(3) Spremenjeni Priloga 1 in Priloga 2
sta sestavni del tega odloka. |
|
3. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
|
7. člen |
(veljavnost planskih in izvedbenih aktov) |
Z dnem uveljavitve tega odloka ostanejo v veljavi
naslednji izvedbeni akti: |
1. Odlok o zazidalnem načrtu prenove starega
mestnega jedra Škofje Loke (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/84, Uradni
list RS, št. 92/03, 94/08), |
2. Odlok o zazidalnem načrtu za obrtno cono
Trata kot del ureditvenega območja P1/2, Gorenjska predilnica, Lokateks,
EGP (Uradni list RS, št. 44/98, 43/03, 21/07, 111/13, Uradno glasilo
slovenskih občin št. 27/16), |
3. Odlok o zazidalnem načrtu za ureditveno
območje SO Hrastnica (Uradni list RS, št. 71/01, 41/11), |
4. Odlok o zazidalnem načrtu za
stanovanjsko-obrtno cono Virmaše (SO1) (Uradni list RS, št. 41/04,
67/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št. 10/17), |
5. Odlok o ureditvenem načrtu za širitev
centralnega pokopališča Lipica v Škofji Loki (Uradni list RS, št.
83/02), |
6. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za
zamenjavo obstoječih azbestnih cevi na primarnem vodovodu Visoko-Škofja
Loka (Uradni list RS, št. 124/04), |
7. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za
ureditev regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica-Škofja Loka, na pododseku
Klančar-Podlubnik, od km 12+430m do km 14+660m (Uradni list RS, št.
50/05), |
8. Odlok o lokacijskem načrtu za stanovanjsko
naselje Kamnitnik I (Uradni list RS, št. 7/06, popr. 84/09, 50/14), |
9. Odlok o lokacijskem načrtu za občinsko
cesto za potrebe industrijske cone Trata (Uradni list RS, št. 74/06), |
10. Odlok o lokacijskem načrtu za industrijsko
cono Trata (Uradni list RS, št. 122/06, popr. 31/10 in 49/14, 53/14), |
11. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za
gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (Uradni list RS,
št. 67/07), |
12. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za posodobitev primarnega vodovoda Trata – Reteče (Uradni list
RS, št. 87/07), |
13. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu
Kapucinsko predmestje – urejevalna celota II (Uradni list RS, št. 95/07,
popr. 85/10 in 16/13), |
14. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu
Kamnitnik II (Uradni list RS, št. 99/07), |
15. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu
Kapucinsko predmestje I – 1. faza (Uradni list RS, št. 108/07, 14/09,
popr. 85/10), |
16. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu »Za Kamnitnikom« v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 29/08, popr.
40/09, 60/10 in 81/12), |
17. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za posodobitev zbirnega mestnega kanala v Škofji Loki (Uradni
list RS, št. 56/08), |
18. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za posodobitev primarnega vodovoda v Škofji Loki (Uradni list RS,
št. 109/08), |
19. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov in naprav v naselju Puštal
(Uradni list RS, št. 110/08), |
20. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za posodobitev zbirnega kanala Trata (Uradni list RS, št.
110/08), |
21. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za komunalno ureditev naselij Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje
in Vešter (Uradni list RS, št. 19/09), |
22. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za komunalno ureditev naselij Godešič, Reteče in Gorenja vas –
Reteče (Uradni list RS, št. 75/09), |
23. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za komunalno ureditev naselij Virmaše in Grenc (Uradni list RS,
št. 50/10), |
24. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za zahodni del vojašnice (Uradni list RS, št. 75/10), |
25. Odlok o ureditvenem načrtu za širitev
gramoznice Reteče (Uradni list RS, št. 92/02), |
26. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za
sanacijo degradiranega prostora (Uradni list RS, št. 61/94, 67/03), |
27. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za vzhodni del nekdanje vojašnice (Uradni list RS, št. 49/13,
Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/16) |
28. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu Reteče - EUP RE 01/03 – Z del. (Ur. g. slo. občin št. 45/2017), |
29. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem
načrtu za severno obvoznico Škofje Loke, kot preložitev dela regionalne
ceste R2-403/1076 Češnjica-Škofja Loka skozi Škofjo Loko (Uradno glasilo
slovenskih občin, št. 13/2018). |
|
8. člen |
(prenehanje veljavnosti prostorskih izvedbenih aktov) |
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati
naslednji prostorski izvedbeni akti: |
1. Odlok o zazidalnem načrtu Pod Plevno
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 32/81, 21/86, Uradni list RS, št. 74/06,
popr. 85/10), |
2. Odlok o lokacijskem načrtu za izgradnjo
Poljanske obvoznice Škofje Loke (R1-210, odsek 1078, R1-210, odsek 1110)
(Uradni list RS, št. 48/02), |
3. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za
del območja Grenc v Škofji Loki (Uradni list RS, št. 115/07, popr.
56/08), |
4. Odlok o lokacijskem načrtu za mestni
primarni plinovod (Uradni list RS, št. 7/91). |
|
9. člen |
(neskladje med določili tega odloka in določili veljavnih OPPN) |
V primeru neskladja med določili tega odloka in
določili veljavnih OPPN se uporabljajo določila OPPN. |
|
10.
člen |
(dokončanje že začetih postopkov) |
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so
se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah
izvedbenih aktov občine, veljavnih v času vložitve popolne vloge za
izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
11.
člen |
(veljavnost občinskega prostorskega načrta) |
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
Številka: 3505-2/2016 |
Datum: 21.9.2018 |
|
|
Občina Škofja Loka |
|
Miha Ješe, župan |
|
Priloge: |
|