|
Na podlagi 21. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08 in 79/09)
ter 18. in 133. člena
Statuta Občine Kobarid
(Uradni list RS, št. 51/09) je Občinski svet Občine Kobarid na 33. redni
seji dne 8. 7. 2010 sprejel |
|
P O S L O V N I K |
|
Občinskega sveta
Občine Kobarid |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(splošno) |
|
(1) Ta poslovnik
ureja organizacijo in način dela občinskega sveta
Občinskega sveta Občine Kobarid (v nadaljnjem
besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članic in
članov sveta (v nadaljevanju: člani sveta). |
|
(2) V besedilu
uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
|
2. člen |
|
(smiselna uporaba) |
|
(1) Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov ter svetov krajevnih skupnosti in njihovih
članov. |
|
(2) Način dela
delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
3. člen |
|
(jezik) |
|
Svet in njegova
delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
4. člen |
|
(seje sveta) |
|
(1) Svet dela na
rednih, izrednih, dopisnih (korespondenčnih) in slavnostnih sejah. |
|
(2) Redne seje se
sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
(3) Izredne seje se
sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki
veljajo za redne seje. |
|
(4) Dopisne
(korespondenčne) seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v
primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
|
(5) Slavnostne seje
se sklicujejo ob praznikih občine, žalnih slovesnostih, lahko pa tudi ob
drugih svečanih priložnostih. |
|
5. člen |
|
(predstavnik) |
|
Svet predstavlja
župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
6. člen |
|
(žig) |
|
(1) Svet uporablja
žig občine, ki je določen s statutom občine, v katerega zunanjem krogu
na zgornji polovici je napis »OBČINA KOBARID«, na spodnji polovici pa
»OBČINSKI SVET«. |
|
(2) Svet uporablja
žig na
splošnih
in posamičnih aktih, vabilih za seje in na dopisih. |
|
(3) Žig sveta
uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
II. KONSTITUIRANJE
SVETA |
|
7. člen |
|
(konstitutivna
seja) |
|
(1) Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
(2) Prvo sejo
novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan najkasneje 20 dni po
izvolitvi članov, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev
pa najkasneje deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. |
|
(3) Zaradi priprave
na prvo sejo lahko župan skliče nosilce kandidatnih list, s katerih so
bili izvoljeni člani sveta. |
|
8. člen |
|
(dnevni red
konstitutivne seje) |
|
(1) Obvezni dnevni
red konstitutivne seje je: |
|
1. Ugotovitev števila
navzočih novoizvoljenih članov |
|
2. Poročilo Občinske
volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana |
|
3. Imenovanje
mandatne komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev
izvolitve župana (v nadaljevanju: mandatna komisija) |
|
4. Poročilo mandatne
komisije in potrditev mandatov članov sveta |
|
5. Poročilo mandatne
komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana |
|
6. Slovesna prisega
župana in svetnikov |
|
7. Imenovanje
Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
(2) O dnevnem redu
konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
9. člen |
|
(prisega) |
|
Slovesna prisega
župana in svetnikov se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost
opravljal v skladu s pravnim redom Republike Slovenije in Občine Kobarid
ter da bom pri izvrševanju svoje funkcije ravnal vestno, pošteno in
odgovorno v korist in za blaginjo Občine Kobarid ter vseh občank in
občanov Občine Kobarid«. |
|
10. člen |
|
(vodenje
konstitutivne seje) |
|
Prvo sejo
novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki
ga na predlog najstarejšega svetnika določi svet. |
|
11. člen |
|
(mandatna
komisija) |
|
(1) Na prvi seji svet
izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko mandatno
komisijo za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve
župana. |
|
(2) Člane mandatne
komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po
vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
(3) Mandatna komisija
na podlagi poročila volilne komisije o izidu volitev in potrdil o
izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta.
Mandatna komisija pregleda tudi morebitne prispele pritožbe in svetu
predlaga odločitve o pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
|
(4) Če je vložena
pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi
župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter
predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
12. člen |
|
(potrditev
mandatov) |
|
(1) Mandate svetnikov
potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o
pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih
pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
(2) Svet odloči
skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa
odloča posebej. |
|
(3) Svetnik, katerega
mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje
se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi
kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
|
(4) Svet na podlagi
poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi
poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
13. člen |
|
(nastop in
prenehanje mandatov) |
|
(1) Ko se svet
konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
(2) Kolikor svet ni
sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega odstavka prejšnjega
člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu
županu pa preneha. |
|
(3) S prenehanjem
mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter
članstvo vseh članov v stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
14. člen |
|
(imenovanje
Komisije za mandatna vprašanja, |
|
volitve in
imenovanja) |
|
(1) Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov Komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. |
|
(2) Komisijo iz
prejšnjega odstavka imenuje svet na konstitutivni seji ali najkasneje na
prvi naslednji seji. |
|
(3) Z imenovanjem
članov komisije iz prvega odstavka preneha mandat začasni mandatni
komisiji iz 11. člena tega poslovnika. |
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
15. člen |
|
(pravice in
dolžnosti članov sveta) |
|
(1) Pravice in
dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
(2) Člani sveta imajo
pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles,
katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih
delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar
brez pravice glasovanja. |
|
(3) Član sveta ima
pravico: |
|
– predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, |
|
– predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti, |
|
– glasovati o
predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter
predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov, |
|
– sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej, |
|
– predlagati
kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
(4) Član sveta ima
dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki,
državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom, drugim
predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih
sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
(5) Član sveta ima
pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v
skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do
dela plače za nepoklicno
opravljanje funkcije občinskega funkcionarja
sejnine
. |
|
16. člen |
|
(vedenje in
urejenost) |
|
(1) Član sveta in
predsedujoči mora pri svojem delu spoštovati osnovna pravila lepega
vedenja in ne sme s svojimi predlogi, pripombami, komentarji in
vprašanji žaliti drugih. |
|
(2) Član sveta in
predsedujoči je dolžan skrbeti za primerno osebno urejenost. |
|
17. člen |
|
(odgovornost) |
|
(1) Član sveta ne
more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga
je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. |
|
(2) Član sveta nima
imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in
dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
18. člen |
|
(svetniška
skupina) |
|
(1) Svetniške
skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni z istoimenske liste ali
dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu
svetniku. |
|
(2) Svetniške skupine
imajo pravico do povračila materialnih stroškov v skladu s posebnim
aktom sveta. |
|
19. člen |
|
(obvestila in
pojasnila) |
|
(pravica do informiranosti) |
|
(1) Član sveta ima
pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave
obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v svetu in njegovih
delovnih telesih. |
|
(2) Občinski organi
iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in
jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva,
mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni
obliki. |
|
(3) Član sveta ima
pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter
jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem
določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
20. člen |
|
(vprašanja in
pobude) |
|
(1) Na vsaki redni
seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja
in pobude članov sveta. |
|
(2) Član sveta
zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
(3) Vprašanja oziroma
pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina
jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje
pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in člana sveta
pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
(4) Ustno postavljeno
vprašanje ne sme trajati več kot tri minute, obrazložitev pobude pa ne
več kot pet minut. |
|
(5) Pisno postavljeno
vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega je
naslovljeno. |
|
(6) Pri obravnavi
vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan in direktor
občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana,
določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
(7) Na seji se
odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana najmanj tri
delovne dni pred sejo ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj
in pobud članov sveta, na katera je možno takoj odgovoriti. |
|
(8) Če zahteva
odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma
proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
|
(9) Župan ali
direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja oziroma pobude
odgovorita ustno ali pisno, pri čemer pa morata odgovoriti pisno, če
tako zahteva vlagatelj. |
|
Pisni odgovor mora
biti posredovan vsem članom sveta praviloma do naslednje seje sveta,
najkasneje pa v treh mesecih od zastavljenega vprašanja oziroma podane
pobude. |
|
21. člen |
|
(dodatno
pojasnilo) |
|
(1) Če član sveta ni
zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva
dodatno pojasnilo. |
|
Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o
čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
(2) Če svet odloči,
da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni
red prve naslednje redne seje. |
|
22. člen |
|
(udeleževanje sej) |
|
(1) Član sveta se je
dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. |
|
(2) Če član sveta ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do 15. ure dneva, predvidenega za sejo. Če zaradi
višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do 15. ure, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
(3) Članu sveta ali
delovnega telesa, ki se ne udeleži seje sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, ne pripada plačilo, določno v 15. členu tega
poslovnika. |
|
(4) Če se član
delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega
telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga
svetu njegovo razrešitev. |
|
IV. SEJE SVETA |
|
1. Sklicevanje
sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
23. člen |
|
(seje sveta) |
|
(1) Svet dela in
odloča na sejah. |
|
(2) Seje sveta
sklicuje župan. |
|
(3) Župan sklicuje
seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa sveta in
na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine, ter če to
zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
(4) Župan lahko
skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet
pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje. |
|
24. člen |
|
(sklic redne seje) |
|
(1) Vabilo za redno
sejo sveta vsebuje predlog dnevnega reda in se pošlje članom sveta
najkasneje sedem dni pred dnevom, določenim za sejo. |
|
(2) Skupaj z vabilom
se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Dopolnitev posameznega gradiva se lahko pošlje tudi kasneje, če je
vsebina dopolnitve gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega
reda. |
|
(3)
Obvezen sestavni del gradiva je tudi pregled nerealiziranih sklepov
sveta z obrazložitvijo vzrokov za nerealizacijo. |
|
(4) Vabilo za sejo
sveta se skupaj z gradivom pošlje županu, podžupanu (podžupanom),
predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. |
|
(5) Vabilo za sejo
sveta se pošlje tudi predsednikom svetov krajevnih skupnosti,
predsedniku in članom
nadzornega odbora občine, vodjem političnih strank in list, zastopanih v
svetu, in predstavnikom medijev. |
|
(6) Vabila oziroma
gradivo se pošljejo po pošti v fizični obliki. V primeru, da se
naslovniki s tem strinjajo, se vabila oziroma gradivo lahko pošljejo
tudi po elektronski pošti. |
|
(7) Vabilo in gradivo
se objavita na spletni strani občine najmanj tri dni pred sejo sveta. |
|
25. člen |
|
(sklic izredne
seje) |
|
(1) Izredna seja
sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni
pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov sveta. |
|
(2) V zahtevi članov
sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic.
Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj svet
odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in
občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
(3) Izredno sejo
sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani
sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisne obrazložene
zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo
člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni
predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga določijo
člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
(4) Vabilo za izredno
sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta najkasneje tri dni
pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu s 24. členom tega poslovnika in se
objavi na spletni strani občine. |
|
(5) Če razmere
terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem roku, ki
je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko
udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji,
na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet pred
sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost
razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
26. člen |
|
(dopisna/korespondenčna seja) |
|
(1) Dopisna seja se
lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni
seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o
splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne
obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali
elektronski obliki osebno vročenega vabila s priloženim gradivom ter
predlogom sklepa, ki naj se sprejme z osebnim telefonskim glasovanjem
ali glasovanjem po elektronski pošti,
ki mora upoštevati
dosegljivost članov sveta tako v dopoldanskem kot popoldanskem času. Rok
trajanja dopisne seje ne sme biti krajši od 24 ur. Med sklicem seje in
njeno izvedbo je potrebno zagotoviti dovolj časa za pregled gradiva in
za izvedbo glasovanja. |
|
Glede na način
izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje
(točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje
seje). |
|
(2) Dopisna seja je
sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je
osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so osebno
vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
(3) Predlog sklepa,
ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep glasovali vsi
svetniki, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri izmed svetnikov
glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta ali pa se točka
uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
(4) O dopisni seji se
vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom,
vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma
ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne
seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
27. člen |
|
(slavnostna seja) |
|
Slavnostno sejo
skliče župan. |
|
28. člen |
|
(vabljeni) |
|
(posebej vabljeni) |
|
(1) Na seje sveta se
vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan
oziroma direktor občinske uprave. |
|
(2) Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. |
|
29. člen |
|
(dnevni red) |
|
(1) Predlog dnevnega
reda seje sveta pripravi župan. |
|
(2) Predlog dnevnega
reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic
seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član
sveta ali svetniška skupina. |
|
(3) V predlog
dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo
so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
(4) Na dnevni red ni
mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali
podobno vsebino. |
|
(5) Na dnevni red se
prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
(6) O sprejemu
dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
(7) Svet ne more
odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel
stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, ali če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
(8) Na koncu dnevnega
reda se uvrsti točka »razno«. Pod to točko župan, občinska uprava ali
član sveta posredujejo obvestila, vabila in informacije, ki se ne
nanašajo na zadeve, ki so bile obravnavane na tej seji. Pri tej točki se
ne glasuje oziroma ne odloča. |
|
30. člen |
|
(vodenje seje) |
|
(1) Sejo sveta vodi
župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana ali drugega
člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
(2) Če nastopijo
razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že
sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
|
(3) Izredno sejo
sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu
z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani
sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
31. člen |
|
(javnost sej) |
|
(1) Seje sveta so
javne. |
|
(2) Javnost seje se
zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega
obveščanja na sejah sveta. |
|
(3) Predstavnike
sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z
objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se
opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine. Sredstvom
javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
|
(4) Predsedujoči mora
poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja sveta poteka,
primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti.
Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta. |
|
(5) Predsedujoči
lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in
slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje
posameznih delov seje odloči svet. |
|
(6) Če občan, ki
spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha
motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
32. člen |
|
(izključitev
javnosti) |
|
(1) Župan predlaga
svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi
posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov,
ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. |
|
(2) Kadar svet
sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
2. Potek seje |
|
33. člen |
|
(začetek seje) |
|
(1) Ko predsedujoči
začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je
zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
(2) Predsedujoči nato
ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo
je povabljen na sejo. |
|
(3) Na začetku seje
lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi
vprašanji. |
|
34. člen |
|
(določitev
dnevnega reda) |
|
(1) Svet na začetku
seje določi dnevni red. |
|
(2) Pri določanju
dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve
umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in
nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali
nujni postopek. |
|
(3) Predlagatelj
točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do glasovanja o dnevnem
redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne razpravlja in ne glasuje.
Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba, ki ni predlagatelj točke,
svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
(4) Predlogi za
razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po
sklicu seje in če je bilo članom sveta pred začetkom seje izročeno
gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za
razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
(5) Po sprejetih
posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da
predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
35. člen |
|
(sprejem
zapisnika) |
|
(1) Ko svet določi
dnevni red seje, odloča o sprejemu oziroma potrditvi zapisnika prejšnje
seje. |
|
(2)
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje pisno ali ustno
na zapisnik pri pristojni osebi občinske uprave najmanj dva dni pred
sklicano sejo. V primeru, da se ugotovi, da je prišlo do očitne pomote
pri zapisu, pripravi pooblaščena oseba občinske uprave spremembo
oziroma dopolnitev zapisnika, ki se predloži neposredno na seji.
Kolikor ne gre za primer očitne pomote pri zapisu, odloča o spremembi
oziroma dopolnitvi zapisnika prejšnje seje svet na podlagi magnetograma. |
|
(3) Zapisnik se lahko
sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se
sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
36. člen |
|
(sprememba
vrstnega reda posameznih točk) |
|
(1) Posamezne točke
dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. |
|
(2) Med sejo lahko
svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega
reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je
potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno
obrazložiti, o čemer odloči svet. |
|
37. člen |
|
(potek razprave) |
|
(1) Na začetku
obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo
določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut,
če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je
predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
(2) Če ni župan
predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske uprave
mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega
telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja
in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset
minut. |
|
(3) Potem dobijo
besedo vodje svetniških skupin po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ deset minut.
Svet lahko sklene, da posamezen vodja svetniške skupine iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
(4) Potem dobijo
besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
Razprava posameznega člana lahko traja največ sedem minut. Svet lahko
sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj
časa, vendar ne več kot petnajst minut. |
|
(5) Razpravljavec
lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po
razpravi vsakega drugega razpravljavca. |
|
Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. |
|
Replike smejo trajati
največ tri minute. |
|
(6) Ko je vrstni red
priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo
razpravljati. Dodatne razprave lahko trajajo le po tri minute. |
|
38. člen |
|
(razpravljanje) |
|
(1) Razpravljavec sme
govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče
razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
39. člen |
|
(izjema vrstnega
reda razpravljanja) |
|
(1) Članu sveta
oziroma vodji svetniške skupine, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika
ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo
zahteva. |
|
(2) Nato poda
predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda, o
čemer se lahko predhodno posvetuje s strokovno službo. Če član oziroma
vodja svetniške skupine ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
|
(3) Če član oziroma
vodja svetniške skupine zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član oziroma vodja svetniške
skupine omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet
minut. |
|
40. člen |
|
(zaključek in
prekinitev razprave) |
|
(1) Ko predsedujoči
ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni
točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge
za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda
prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
(2) Predsedujoči
lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora,
priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih ali
pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru prekinitve predsedujoči
določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
(3) Predsedujoči
prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna
posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene
svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan
prekine in določi nadaljevanje seje. |
|
41. člen |
|
(trajanje seje in
odmori) |
|
(1) Seje sveta se
sklicujejo praviloma ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako,
da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. |
|
(2) Predsedujoči
odredi deset minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. |
|
(3) Odmor lahko
predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega člana ali
vodje svetniške skupine ali skupine članov sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. |
|
Odmor lahko traja
največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru
posamezne točke največ dvakrat. |
|
(4) Če kdo od
upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega
odstavka, odloči svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine
in nadaljuje drugič. |
|
42. člen |
|
(konec seje) |
|
(1) Če svet o zadevi,
ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje,
ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma
odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet
odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. |
|
(2) Ko so vse točke
dnevnega reda izčrpane, svet konča sejo. |
|
3. Vzdrževanje
reda na seji |
|
43. člen |
|
(vzdrževanje reda) |
|
(1) Za red na seji
skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu
predsedujoči ne da besede. |
|
(2) Predsedujoči
skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na
red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
44. člen |
|
(kršitev reda) |
|
Za kršitev reda na
seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
– opomin, |
|
– odvzem besede, |
|
– odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
45. člen |
|
(ukrepi v primeru
kršitve reda) |
|
(1) Opomin se lahko
izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku
v besedo, ali če na kak drug način krši red oziroma določbe tega
poslovnika na seji. |
|
(2) Odvzem besede se
lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red oziroma
določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj
spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
(3) Odstranitev s
seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če
kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča
delo sveta. |
|
(4) Član sveta
oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela
seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. Odsotnost člana
sveta s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neupravičeno
odsotnost s seje. |
|
46. člen |
|
(odstranitev
drugih udeležencev seje) |
|
(1) Predsedujoči
lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja,
vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem
onemogoča nemoten potek seje. |
|
(2) Če je red hudo
kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. |
|
47. člen |
|
(prekinitev seje) |
|
Če predsedujoči z
rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. |
|
4. Odločanje |
|
48. člen |
|
(sklepčnost) |
|
(1) Svet veljavno
odloča, če je na seji navzočih večina (več kot polovica) vseh članov
sveta. |
|
(2) Navzočnost se
ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku
nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost članov sveta
na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi navzočnosti. |
|
(3) Za sklepčnost je
odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na
način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali
rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali
predsedujoči kadarkoli. |
|
(4) Kadar je za
sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča,
če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta. |
|
49. člen |
|
(odločanje) |
|
Predlagana odločitev
je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so
glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma če je »ZA« sprejem
odločitve glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
50. člen |
|
(način glasovanja) |
|
(1) Svet praviloma
odloča z javnim glasovanjem. |
|
(2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. |
|
Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta ali vodja svetniške
skupine. |
|
51. člen |
|
(potek glasovanja) |
|
(1) Glasovanje se
opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. Predsedujoči
pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali
amandmaja. |
|
(2) Član sveta ima
pravico obrazložiti svoj glas, razen če ta poslovnik ne določa drugače.
Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat
in sme trajati največ dve minuti. |
|
(3) K glasovanju
pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se
opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem
opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI«
sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo
enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
(4) Predsedujoči po
vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
52. člen |
|
(izvedba javnega
glasovanja) |
|
(1) Javno glasovanje
se opravi z dvigom kartonov oziroma rok, z uporabo glasovalne naprave
ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
(2) Poimensko
glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali
najmanj ene četrtine vseh članov sveta. |
|
(3) Člane se pozove k
poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov.
Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O poimenskem
glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu sveta zapiše,
kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost. Zaznamek je
sestavni del zapisnika seje. |
|
53. člen |
|
(tajno glasovanje) |
|
(1) Tajno se glasuje
z glasovnicami. |
|
(2) Tajno glasovanje
vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi predsedujoči.
Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja
direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi direktor
občinske uprave. |
|
(3) Za glasovanje se
natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo
biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
(4) Pred začetkom
glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
(5) Komisija vroči
glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
(6) Glasovnica
vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in
»PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni
strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA«
ali besedo »PROTI«. |
|
(7) Glasovnica mora
vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
(8) Glasovnica za
imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če
jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se
tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih
številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba
imenovati. |
|
(9) Ko član sveta
izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
54. člen |
|
(izid tajnega
glasovanja) |
|
(1) Ko je glasovanje
končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
(2) Poročilo o izidu
tajnega glasovanja vsebuje podatke o: |
|
– datumu in številki
seje sveta, |
|
– predmetu
glasovanja, |
|
– sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
|
– številu razdeljenih
glasovnic, |
|
– številu oddanih
glasovnic, |
|
– številu neveljavnih
glasovnic, |
|
– številu veljavnih
glasovnic, |
|
– številu glasov »ZA«
in število glasov »PROTI« oziroma |
|
pri glasovanju o
kandidatih, številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, |
|
– ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. |
|
(3) Predsedujoči
takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. |
|
55. člen |
|
(ponovitev
glasovanja) |
|
(1) Če član sveta
oziroma vodja svetniške skupine utemeljeno ugovarja poteku glasovanja
ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
(2) O ponovitvi
glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana oziroma vodja
svetniške skupine, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja,
ali na predlog predsedujočega. |
|
O isti zadevi je
mogoče glasovati največ dvakrat. |
|
Javnega poimenskega
glasovanja se ne ponavlja. |
|
5. Izločitev
zaradi pristranskosti |
|
56. člen |
|
(razlogi za
izločitev) |
|
Razlogi za izločitev
člana sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi pristranskosti so
podani v naslednjih primerih: |
|
– v zadevah, v
katerih je udeležen on sam, njegov zakonec ali izven zakonski partner,
njegov prednik ali potomec, brat, sestra ali oseba s katero je v
svaštvu, njegov posvojitelj ali posvojenec ter njun potomec, zakonec ali
izvenzakonski partner, njegov rejnik, rejenec ali oseba v njegovem
skrbništvu, |
|
– v zadevah v katerih
je postavljen kot pooblaščenec stranke, |
|
– v zadevah, v
katerih je udeleženo podjetje, zavod ali druga organizacija, v kateri
ima svoj kapitalski delež, ki presega 20% celotne vrednosti podjetja,
zavoda ali druge organizacije, |
|
– če obstajajo drugi
tehtni razlogi, zaradi katerih bi lahko obstajal dvom o njegovi
nepristranskosti. |
|
57. člen |
|
(izločitev) |
|
(1) Pobudo za
izločitev lahko poda predsedujoči ali vsak član sveta oziroma vodja
svetniške skupine s pisno obrazložitvijo, ki jo je potrebno predložiti
na seji sveta najkasneje do obravnave točke, na katero se pobuda za
izločitev nanaša. |
|
(2) Če se član sveta
z izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje. |
|
(3) V primeru, da se
član sveta, za katerega je vložena pobuda za izločitev, z izločitvijo ne
strinja, ima pravico do ustnega ugovora. O utemeljenosti ugovora odloči
svet. |
|
(4) Član sveta, ki se
z izločitvijo ne strinja nima pravice glasovati o svoji izločitvi. |
|
(5) Izločitev pomeni
le izločitev iz odločanja oziroma glasovanja, izločeni član sveta pa
lahko sodeluje pri razpravi. |
|
(6) Postopek
izločitve se opravi pri odločanju o točki dnevnega reda, na katero se
odločitev nanaša. |
|
6.
Zapisnik seje sveta |
|
58. člen |
|
(vsebina
zapisnika) |
|
(1) O vsaki seji
sveta in seji delovnih teles sveta se piše zapisnik. |
|
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o:
– kraju in času začetka ter konca seje,
– navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju,
– opravičeno odsotnih in manjkajočih članih sveta,
– udeležbi župana, podžupanov, predstavnikov občinske uprave, vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji,
– tem, kdo je predčasno zapustil sejo sveta,
– predsedujočem seji sveta,
– predlaganem dnevnem redu, predlogih sprememb in sprejetem dnevnem
redu,
– predlogih, o katerih se je razpravljalo oziroma odločalo, z imeni
poročevalcev in razpravljavcev,
– predlogih sklepov,
– izidih glasovanja o posameznih predlogih sklepov ali amandmajih,
– sklepih, ki so bili sprejeti,
– podanih pobudah in vprašanjih ter odgovorih v skladu z 20. členom tega
poslovnika,
– postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta,
– stališčih Statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih,
– sklepu o prekinitvi oziroma zaključku seje.
V primeru prekinitve seje je potrebno v zapisniku navesti razlog
prekinitve in v kateri fazi je bila točka dnevnega reda prekinjena.
Arhivskemu zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki
je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
59. člen |
|
(zvočni zapis
seje) |
|
(1) Vse seje sveta se zvočno snemajo. Zvočni zapis poteka seje
(magnetogram) se najkasneje v treh delovnih dneh po zaključku seje
objavi na spletni strani občine. |
|
(2) Dobesedni zapisnik je prepis magnetograma in se izdela samo
izjemoma, če tako sklene svet z glasovanjem. |
|
(3)
Magnetogram seje
se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. |
|
(4) Član sveta in drug udeleženec javne seje ima pravico poslušati
zvočni zapis seje. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
(5) Vsakdo lahko
zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki vsebuje informacijo javnega
značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje.
Zahteva za posredovanje informacij javnega značaja mora imeti vse
sestavine v skladu z zakonom. |
|
60. člen |
|
(delo z
zapisnikom) |
|
(1) Za zapisnik seje
sveta skrbi direktor občinske uprave.
Zapisnik mora biti praviloma napisan v sedmih delovnih dneh po
zaključeni seji sveta.
Zvočni
zapis posnetka seje se najkasneje v treh delovnih dneh po zaključku seje
objavi na spletni strani občine. |
|
Slednji lahko za
vodenje zapisnika seje sveta pooblasti drugega javnega uslužbenca, če ni
zato s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno
delovno mesto. |
|
(2) Na vsaki redni
seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh
vmesnih izrednih oziroma dopisnih (korespondenčnih) sej sveta. Vsak član
sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik skladno z drugim odstavkom
35. člena tega poslovnika. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v
zapisnik ustrezne spremembe. |
|
(2)
Dobesedni prepis zvočnega
posnetka (magnetogram) seje oziroma dela seje se izdela samo izjemoma. |
|
(3) Sprejeti zapisnik
podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
oziroma dela seje vodil in direktor občinske
uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec, ki je vodil zapisnik. |
|
(4) Po sprejemu se
zapisnik objavi na spletnih straneh občine. |
|
(5) Zapisnik nejavne
seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje
sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne objavlja. Člane
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
61. člen |
|
(gradivo sveta) |
|
(1) Ravnanje z
gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
|
(2) Izvirniki
odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo
sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
62. člen |
|
(vpogled v spise
in gradivo) |
|
(1) Član sveta ima
pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove
funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne
zahteve člana sveta. |
|
Original zahteve,
odredba oziroma sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo
vpogledano. |
|
(2) V primeru
dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z
zakonom in aktom sveta. |
|
7. Strokovna in
administrativno tehnična opravila za svet |
|
63. člen |
|
(strokovno in
administrativno delo) |
|
(1) Za strokovno in
administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je odgovoren
direktor občinske uprave. |
|
(2) Direktor občinske
uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta
in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter
opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih
delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski
upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
8. Delovna telesa
sveta |
|
64. člen |
|
(Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja) |
|
(1) Svet ima Komisijo
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih
članov. |
|
(2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima pet članov. |
|
(3) (2) Komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naloge določene s
statutom občine. |
|
(4) (3)
Komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje svet praviloma na
konstitutivni seji po konstituiranju sveta, najkasneje pa na prvi
naslednji seji. |
|
65. člen |
|
(delovna telesa) |
|
(1) Svet ustanovi
stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije
in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem
poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti
sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
(2) Komisije in
odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njihove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
|
66. člen |
|
(stalna delovna
telesa) |
|
(1) Stalna delovna
telesa sveta ustanovljena s statutom občine so: |
|
– Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja, |
|
– Odbor za turizem in
šport, |
|
– Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti, |
|
– Statutarno pravna
komisija, |
|
– Komisija za
priznanja in nagrade. |
|
(2) (1)
Stalna delovna
telesa je potrebno ustanoviti v dveh mesecih od konstituiranja sveta. |
|
67. člen |
|
(Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja) |
|
(1) Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja ima sedem članov. |
|
(2) (1)
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na svojem
področju, ki je opredeljeno s statutom občine, in ki so svetu predlagane
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
(3) (2) Obravnavo je
odbor dolžan praviloma opraviti najkasneje osem dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4)
(2)
Odbor za
gospodarstvo, kmetijstvo in varstvo okolja lahko predlaga svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
68. člen |
|
(Odbor za turizem
in šport) |
|
(1) Odbor za turizem
in šport ima sedem članov. |
|
(2) (1)
Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na svojem
področju, ki je opredeljeno s statutom občine, in ki so svetu predlagane
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
(3)
(2) Obravnavo je
odbor dolžan praviloma opraviti najkasneje osem dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4)
(3) Odbor za turizem
in šport lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti na svojem področju dela. |
|
69. člen |
|
(Odbor za
negospodarstvo in javne službe
družbenih dejavnosti) |
|
|
|
(1) Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti ima sedem članov. |
|
(2) (1) Odbor obravnava
vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na svojem
področju, ki je opredeljeno s statutom občine, in ki so svetu predlagane
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
(3)
(2) Obravnavo je
odbor dolžan praviloma opraviti najkasneje osem dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) (3) Odbor za
negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti lahko predlaga svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem
področju dela. |
|
70. člen |
|
(Statutarno pravna
komisija) |
|
(1) Statutarno pravna
komisija sveta ima pet članov. |
|
(2) (1) Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta ter njunih sprememb
oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v
obliki predpisov. |
|
(3) (2)
Obravnavo je
odbor
komisija dolžan
dolžna praviloma opraviti najkasneje osem dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4)
(3)
Komisija oblikuje
svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov
aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
(5) (4) Komisija lahko
predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter avtentično (obvezno) razlago določb splošnih aktov
občine. |
|
(6)
(5)
Med dvema sejama
sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta, statutarno
pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
71. člen |
|
(Komisija za
priznanja in nagrade) |
|
(1) Komisija za
priznanja in nagrade ima pet članov. |
|
(2) (1)
Komisija predlaga
svetu podelitev naziva častnega občana, občinskih priznanj in nagrad
skladno z občinskim odlokom. |
|
72. člen |
|
(občasna delovna
telesa) |
|
Občasna delovna
telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa
in število članov ter opravi imenovanje. |
|
73. člen |
|
(člani delovnih
teles) |
|
(1) Člane odborov in
komisij imenuje svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja izmed svojih članov in manj kot polovico članov izmed
drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. |
|
(2) Pri izbiri članov
odborov in komisij imajo praviloma prednost tisti člani, ki imajo
ustrezna strokovna znanja oziroma izkušnje s posameznega področja za
katerega so predlagani oziroma imenovani. |
|
(3) Delo delovnega
telesa vodi član sveta kot predsednik, ki ga člani delovnega telesa
izvolijo izmed sebe. |
|
(4) V primeru
odsotnosti predsednika delovnega telesa vodi sejo podpredsednik, ki je
član sveta in ga člani delovnega telesa izvolijo izmed sebe. |
|
(5) Prvo sejo odbora
skliče župan. |
|
(6) Članstvo v
komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
74. člen |
|
(skupna delovna
telesa) |
|
Svet in župan lahko
ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega
delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
75. člen |
|
(delo delovnih
teles) |
|
(1) Predsednik
delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo
delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v svetu. |
|
(2) Seje delovnih
teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu sveta, na
podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
(3) Gradivo za sejo
delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa praviloma
sedem dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih
primerih. |
|
(4) Delovno telo dela
na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na
seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve – mnenja, stališča
in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih članov. |
|
(5) Glasovanje v
delovnem telesu je javno. |
|
(6) Za delo delovnih
teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo
na delo sveta. |
|
76. člen |
|
(vabljeni na seje
delovnih teles) |
|
Na sejo delovnega
telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri
pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi
predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij,
zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z
obravnavano problematiko. |
|
V. AKTI SVETA |
|
1. Splošne določbe |
|
77. člen |
|
(vrste aktov) |
|
(1) Svet sprejema
statut občine in v skladu z zakonom ter statutom naslednje akte: |
|
– poslovnik o delu
sveta, |
|
– proračun občine in
zaključni račun, |
|
– planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
– odloke, |
|
– odredbe, |
|
– pravilnike, |
|
– navodila, |
|
– sklepe. |
|
(2) Svet sprejema
tudi stališča, priporočila, poročila, strategije, avtentične razlage
določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in
soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
(3) Vsebina splošnih
aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
78. člen |
|
(predlagatelji
aktov) |
|
(1) Proračun občine
in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere
je v zakonu ali statutu tako določeno, predlaga svetu v sprejem župan. |
|
(2) Komisije in
odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke
in druge akte iz svoje pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
|
(3) Najmanj pet
odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine
zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
79. člen |
|
(sprejeti akti) |
|
(1) Akte, ki jih
sprejema svet, podpisuje župan. |
|
(2) Izvirnike aktov
sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva
občinske uprave. |
|
80. člen |
|
(objava aktov) |
|
(1) Statut, odloki in
drugi predpisi občine se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in
pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
(2) V Uradnem listu
Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi
svet. |
|
(3) Sprejeti akti se
objavijo na spletni strani občine. |
|
81. člen |
|
(zaključek
postopkov) |
|
(1) Svet mora do
prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o
predlaganih splošnih aktih občine. |
|
(2) V primeru, da
postopki niso zaključeni svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o
katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek
nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
2. Postopek za
sprejem odloka (redni postopek) |
|
82. člen |
|
(predlog odloka) |
|
(1) Predlog odloka
mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. |
|
(2) Uvod obsega
razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter
, oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka.
ter
povzetek
sodelovanja predlagatelja z javnostjo.
Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali
kartografsko gradivo. |
|
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta, član sveta ali vodja svetniške
skupine, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni
red seje sveta. |
|
83. člen |
|
(sodelovanje pri
obravnavi predloga) |
|
(1) Predlagatelj
določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga
odloka na sejah sveta. |
|
(2) Župan lahko
sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni
predlagatelj. |
|
84. člen |
|
(posredovanje
predloga) |
|
Predlog odloka se
pošlje članom sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan
,
pošlje
članom sveta in objavi na svetovnem spletu. |
|
85. člen |
|
(razprava o
predlogu) |
|
Svet razpravlja o
predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
86. člen |
|
(prva obravnava) |
|
(1) V prvi obravnavi
predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka
ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
(2) Po končani
obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme
stališča in predloge o odloku. |
|
(3) Če svet meni, da
predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga
s sklepom zavrne. |
|
(4) Po končani prvi
obravnavi lahko predlagatelj umakne predlog odloka. |
|
(5) Če na predlog
odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi
besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga
odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, izjemoma
sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava
predloga odloka združita. |
|
87. člen |
|
(novo besedilo
predloga) |
|
Pred začetkom druge
obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka,
pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve
obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
88. člen |
|
(druga obravnava) |
|
(1) V drugi obravnavi
razpravlja svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko svet
konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu
odloka v celoti. |
|
(2) V drugi obravnavi
predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve
naslova in členov predloga odloka samo v obliki amandmaja. |
|
(3) Župan lahko
predlaga amandmaje, tudi kadar ni sam predlagatelj odloka, in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
(4) Amandma mora biti
predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni
pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog
odloka, h kateremu je predlagan amandma. Amandma je lahko predložen na
sami seji, če ga predlaga najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
(5) Župan lahko
predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se
odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
(6) Predlagatelj
amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali
dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
89. člen |
|
(sprejemanje) |
|
(1) O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
|
(2) Glasovanje se
izvede tako, da se najprej glasuje o uskladitvenem amandmaju
predlagatelja, kolikor je bil ta podan, nato o amandmajih predlagatelja,
potem pa še o drugih amandmajih po vrstnem redu, kot so bili vloženi. |
|
(3) Če predsedujoči
ugotovi, da so zaradi sprejetega ali nesprejetega amandmaja postali
drugi amandmaji brezpredmetni, se o njih ne glasuje. |
|
(4) Amandma, člen
odloka in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov
sveta, ki glasujejo. |
|
3. Nujni postopek
za sprejem odlokov |
|
90. člen |
|
(nujni postopek) |
|
(1) Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po nujnem postopku. Po nujnem postopku sprejema svet tudi
avtentične razlage določb splošnih aktov občine. |
|
(2) Nujni postopek
lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. |
|
O uporabi nujnega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
|
(3) Če svet ne
sprejme predloga za sprejetje odloka po nujnem postopku, se uporabljajo
določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga
odloka. |
|
(4) Pri nujnem
postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem
postopku sprejemanja odloka. |
|
(5) Pri nujnem
postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti
seji. |
|
(6) Pri nujnem
postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na
sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
4. Skrajšani
postopek za sprejem odlokov |
|
91. člen |
|
(skrajšani
postopek) |
|
(1) Svet lahko na
obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe
obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na
enak način, če gre za : |
|
– za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
|
– prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z
zakonom, |
|
– uskladitve z
zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
|
– spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
– prečiščena besedila
aktov. |
|
(2) Odločitev iz
prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena
tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak
član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči svet takoj po vložitvi predloga. |
|
(3) V skrajšanem
postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s
predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na
amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. |
|
5. Postopek za
sprejem proračuna |
|
92. člen |
|
(proračun) |
|
(1) S proračunom
občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene
financiranja javne porabe občini. |
|
(2) Občinski proračun
se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
(3) Župan lahko svetu
skupaj s predlogom proračuna za naslednje proračunsko leto predloži tudi
predlog proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj obdobja,
za katero je bil svet izvoljen. |
|
93. člen |
|
(predlog
proračuna) |
|
Predlog proračuna
občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi
državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev
predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi
sveta. |
|
94. člen |
|
(splošna razprava) |
|
(1) Župan pošlje vsem
članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa
zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri
bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. |
|
(2) V okviru
predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave
svetu: |
|
– temeljna izhodišča
in predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
– načrtovane politike
občine, |
|
– oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
– okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
– načrt razvojnih
programov, |
|
– načrt nabav. |
|
(3) Po predstavitvi
predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se
o predlogu opravi javna razprava. |
|
(4) Če svet meni, da
predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in
predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
(5) Če svet po
ponovni obravnavi predloga proračuna letega ne pošlje v javno razpravo,
ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
95. člen |
|
(javna razprava) |
|
(1) Predlog proračuna
mora biti v javni razpravi najmanj 15
30 dni. |
|
(2) V času javne
razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se
sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh
občine oziroma na drug krajevno običajen način in zainteresiranim
zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. |
|
(3) Občina objavi
način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh oziroma na drug krajevno
običajen način. |
|
96. člen |
|
(pripombe in
predlogi) |
|
(1) V času javne
razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih
delov občine ter zainteresirana javnost. |
|
(2) Pripombe in
predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
(3) Predsedniki
delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in
predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog
proračuna občine. |
|
97. člen |
|
(dopolnjeni
predlog) |
|
Najkasneje v
petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi
župan dopolnjeni predlog proračuna in odlok o proračunu občine ter
skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
|
98. člen |
|
(amandmaji) |
|
(1) Na dopolnjeni
predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo
amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji
se vložijo pri županu. |
|
(2) Vsak predlagatelj
mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo
o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
|
(3) Amandmajev, ki
niso v skladu s prejšnjima odstavkoma, se ne upošteva. |
|
99. člen |
|
(obravnava in
sprejemanje dopolnjenega predloga) |
|
(1) Pred začetkom
obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan
najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in
predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in
katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev
zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga
proračuna. |
|
(2) V nadaljevanju
župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku
o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in
mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni
obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega
ravnovesja. |
|
(3) Predsedujoči
oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, na kar se župan
izjasni o tem ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev
ter v kolikšnem času. |
|
Če župan izjavi, da
bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za
oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
(4) Glasovanje se
izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o
amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga
je vložil predlagatelj. |
|
(5) Ko je končano
glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter
ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov,
odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z
zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
(6) Če je proračun
usklajen, svet glasuje o njem v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
100. člen |
|
(uskladitev
predloga) |
|
(1) Če proračun ni
usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba
prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog
za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine
sejo in določi uro oziroma datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen |
|
predlog uskladitve. |
|
(2) Ko je predlog
uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
(3) Svet glasuje
najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje svet o
proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
(4) Če predlog
uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
(5) Če proračun ni
sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog
proračuna. |
|
(6) Nov predlog
proračuna občine svet obravnava in o njem odloča po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za sprejem odloka. |
|
101. člen |
|
(začasno
financiranje) |
|
Če proračun ni
sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o
začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog
župana podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema
svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za
sprejem odloka. |
|
102. člen |
|
(rebalans
proračuna in sprememba proračuna) |
|
(1) Župan lahko med
letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
(2) Predlog rebalansa
proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni
javne razprave. |
|
(3) Rebalans
proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
(4) Če je v skladu z
zakonom predlagan predlog proračuna za daljše časovno obdobje, se
obravnava predloga sprememb proračuna za prihodnje obdobje opravi v letu
pred pričetkom prihodnjega obdobja po postopku v skladu z (2) in (3)
točko iz tega člena. |
|
6. Postopek za
sprejem prostorskih aktov |
|
103. člen |
|
(prostorski akti) |
|
(1) Prostorske akte,
za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen
postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove
vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z
določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
|
(2) Če je k odloku
sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno
prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se
šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
|
|
(3) Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
7. Postopek za
sprejem avtentične razlage |
|
104. člen |
|
(avtentična
razlaga) |
|
(1) Vsak, ki ima
pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za avtentično (obvezno)
razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
(2) Zahteva mora
vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter
razloge za avtentično razlago. |
|
(3) Zahtevo za
avtentično razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki
lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog avtentične razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
|
(4) Svet sprejema
avtentično razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani
postopek za sprejem odloka. |
|
8. Postopek za
sprejem prečiščenega besedila |
|
105. člen |
|
(spremembe in
dopolnitve v obliki uradnega |
|
prečiščenega
besedila) |
|
(1) Če bi bil kak
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
|
(2) Uradno prečiščeno
besedilo iz prejšnjega odstavka določi oziroma sprejme svet po
skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
(3) Uradno prečiščeno
besedilo se objavi v skladu s statutom. |
|
106. člen |
|
(uradno prečiščeno
besedilo) |
|
(1) Po sprejetju
sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo
najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno pravna
komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. Uradno
prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti
spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
(2) Uradno prečiščeno
besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev
statuta, poslovnika sveta ali odloka tako določi svet. |
|
(3) O uradnem
prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave. |
|
(4) Uradno prečiščeno
besedilo se objavi v skladu s statutom. |
|
9. Postopek za
sprejem drugih aktov |
|
107. člen |
|
(sprejem drugih
aktov) |
|
(1) Statut občine in
poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
(2) Proračun občine
sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
(3) O predlogih
drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če
zakon ali statut ne določata drugače. |
|
VI. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
108. člen |
|
(splošno) |
|
Volitve in
imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet, se
opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
Kandidate za izvolitev ali imenovanje predlaga svetu na podlagi poziva
političnim strankam, listam, zastopanim v občinskem svetu, in
zainteresirani javnosti Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. V pozivu določi rok za predložitev kandidature in morebitne
pogoje za kandidaturo. Kandidaturi mora biti priloženo soglasje
predlaganega kandidata. |
|
109. člen |
|
(glasovanje o več
kandidatih) |
|
(1) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem
vrstnem redu njihovih priimkov. Vsak član sveta lahko glasuje samo za
enega od kandidatov. |
|
(2) Če se javno
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko
glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata,
za katerega glasuje. |
|
(3) Če svet odloči,
da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika,
ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
(4) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici
obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi
glasovati. |
|
(5) Če se glasuje za
ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži
beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
(6) Če se tajno
glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za
največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
110. člen |
|
(izvolitev oziroma
imenovanje) |
|
(1) Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
(2) Pri tajnem
glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
111. člen |
|
(ponovno
glasovanje) |
|
(1) Če se glasuje o
več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri
glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri
prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več
kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število
glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z
enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
(2) Pri ponovnem
glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število
glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
Če pa se ponovno
glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število
glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
(3) Če kandidat ne
dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben
kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število
kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in
postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur. |
|
1. Imenovanje
članov delovnih teles sveta |
|
112. člen |
|
(člani delovnih
teles) |
|
(1) Člane delovnih
teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo
določi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista
kandidatov vsebuje predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
|
(2) Če kandidatna
lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko
imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko
predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na
isti seji sveta. |
|
(3) Če tudi na način
iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega
telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede
manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
2. Imenovanje
člana sveta za začasno opravljanje |
|
funkcije župana |
|
113. člen |
|
(član sveta za
začasno opravljanje funkcije župana) |
|
(1) Če župan, ki mu
je predčasno prenehal mandat, ne določi kateri od dveh podžupanov bo
začasno opravljal funkcijo župana, ali če je razrešen, imenuje svet
izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve
novega župana. |
|
(1)
Župan, ki
mu je predčasno prenehal mandat, določi kateri izmed podžupanov bo
začasno opravljal funkcijo župana. V primeru, da župan ne določi, kateri
podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana, oziroma, če je župan
razrešen, odloči občinski svet, kateri izmed članov občinskega sveta bo
opravljal to funkcijo. |
|
(2) O tem, ali se
imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet
pred glasovanjem o imenovanju. |
|
(3) Kandidat je
imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta. |
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
114. člen |
|
(postopek
razrešitve) |
|
(1) Oseba, ki jo voli
ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če
ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
(2) Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj četrtine članov sveta.
Če predlagatelj razrešitve ni Komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
(2)
Postopek za
razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal za
izvolitev ali imenovanje, na predlog člana sveta ali Komisije za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
115. člen |
|
(predlog za
razrešitev) |
|
(1) Predlog za
razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za
razrešitev. |
|
(2) Predlog za
razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve v
skladu s prejšnjim členom, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev. |
|
(3) Predlog za
razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj sedem
dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
Oseba, na katero se
razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
|
(4) Župan uvrsti
predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati
rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
116. člen |
|
(odločanje o
razrešitvi) |
|
(1) Po končani
obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z
večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero
je vložen predlog za razrešitev. |
|
(2) O razrešitvi se
izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
(3)
Sklep se
vroči razrešenemu in Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. |
|
4. Odstop članov
sveta, članov delovnih teles in drugih |
|
organov ter
funkcionarjev občine |
|
117. člen |
|
(odstop) |
|
(1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
(2) Županu in članom
sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno
preneha mandat. |
|
(3) Pravico odstopiti
imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani
nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
(4)
Izjava o odstopu
mora biti dana v pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja.
Če ta poslovnik ne določa drugače, mora biti izjava o odstopu dana v
pisni obliki Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je
hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru
občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati svetu novega
kandidata. |
|
(5)
Mandat
podžupana preneha z dnem, ko župan prejme njegovo pisno izjavo o
odstopu. |
|
(5)
(6) Svet s sklepom
ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali
imenovanja zaradi odstopa na predlog Komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
(6) (7)
Sklep o
prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni
komisiji. |
|
(7)
(8)
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje Komisiji za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata, ki
praviloma svetu posreduje predlog novega kandidata do naslednje redne
seje. |
|
VII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN SVETOM |
|
118. člen |
|
(pristojnosti
župana) |
|
(1) Župan predstavlja
svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
(2) Župan in svet ter
njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog
občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo
izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
(3) Kadar svet
obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za
vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske
uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov
ali drugih aktov sodelovali. |
|
119. člen |
|
(delo župana) |
|
(1) Župan skrbi za
izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
(2) V poročilu o
izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki
niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
(3) Če sklepa sveta
župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno
izvršiti. |
|
(4) Župan skrbi za
objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
(5) Župan skrbi za
zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
120. člen |
|
(javnost dela) |
|
(1) Delo sveta in
njegovih delovnih teles je javno. |
|
(2) Javnost dela se
lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih
podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z
zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne
ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost. |
|
(3) Javnost dela se
zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na
druge načine, ki jih določata statut in ta poslovnik. |
|
(4) Župan in direktor
občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu
sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
(5) Svet lahko
sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
121. člen |
|
(obveščanje
javnosti) |
|
(1) Župan skrbi za
obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občil ter za
zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
(2) Predstavnikom
javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo,
predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej
in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
(3) Javnosti niso
dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
(4) Za ravnanje z
gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki
urejajo to področje. |
|
IX. DELO SVETA V
IZREDNEM STANJU |
|
122. člen |
|
(delo v izrednem
stanju) |
|
(1) V izrednem stanju
oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna
odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določata
statut in ta poslovnik. |
|
(2) Odstopanja se
lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov
oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov
občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela
sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi svet, ko se sestane. |
|
X. SPREMEMBE IN
DOPOLNITVE TER RAZLAGA |
|
POSLOVNIKA |
|
123. člen |
|
(spremembe in
dopolnitve poslovnika) |
|
(1) Za sprejem
sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
(2) Spremembe in
dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov
navzočih članov. |
|
124. člen |
|
(razlaga
poslovnika) |
|
(1) Če pride do dvoma
o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik
predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo
točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do
naslednje seje pripravi razlago posamezne določbe poslovnika. |
|
(2) Izven seje sveta
daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija. |
|
(3) Vsak član sveta
lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna
komisija, odloči svet. |
|
XI.
KONČNI DOLOČBI |
|
125. člen |
|
(prenehanje
veljave) |
|
Z dnem uveljavitve
tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine
Kobarid (Uradni list RS, št. 8/00, 79/00 in 53/02). |
|
126. člen |
|
(začetek veljave) |
|
Ta poslovnik začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem |
|
listu Republike
Slovenije. |
|
|
|
Št. 007-11/10 |
|
Kobarid, dne 8.
julija 2010 |
|
|
|
Župan |
|
Občine Kobarid |
|
Robert Kavčič l.r. |
|
|
|
Sprememba Poslovnika Občinskega sveta Občine
Kobarid (Uradni
list Republike Slovenije, št. 100/2013)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
6. člen |
|
Sprememba Poslovnika Občinskega sveta Občine Kobarid začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega
sveta Občine Kobarid (Uradni
list Republike Slovenije, št. 25/2016)
vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo: |
|
|
|
31. člen |
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po
objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|