Na
podlagi 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07) in
Statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 6/08, 81/09 in 84/11) je Občinski svet Občine
Borovnica na 14. redni seji dne 11. 10.
2012 sprejel |
O
D L O K |
o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja B1S/15 Breg pri
Borovnici |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem
odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja
urejanja B1S/15 Breg pri Borovnici (v nadaljevanju: OPPN). |
Ta
odlok določa prostorske ureditve območja OPPN, pogoje za gradnjo novih
objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne,
energetske in komunalne infrastrukture. |
OPPN ja izdelalo podjetje Alta 5 d.o.o.,
Ljubljana pod št. 013/2008, januarja 2011. |
2. člen |
(namen prostorske ureditve) |
Prostorska ureditev je namenjena ureditvi območja OPPN za stanovanjsko
gradnjo eno- in dvostanovanjskih hiš ter ureditvi pripadajoče komunalne
in prometne infrastrukture. |
3. člen |
(sestavni deli OPPN) |
Sestavni deli OPPN so: |
I. Besedilo odloka |
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje grafične načrte: |
1. Kartografski del nadrejenega akta |
M 1:2.000 |
2. Katastrski načrt z območjem OPPN |
M 1:500 |
3. Geodetski posnetek z območjem OPPN |
M 1:500 |
4. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora
|
M 1:2.000 |
5. Ureditvena situacija |
M 1:500 |
6. Ureditvena situacija – profili območja |
M 1:200/100 |
7. Načrt parcelacije |
M 1:500 |
8. Zbirni načrt komunalne infrastrukture |
M 1:1000. |
|
4. člen |
(priloge OPPN) |
Priloge OPPN so: |
1. izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, |
2. prikaz stanja v prostoru, |
3. strokovne podlage, |
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN, |
6. povzetek za javnost. |
II. OBMOČJE
OPPN |
5. člen |
(območje OPPN) |
Območje OPPN zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 790/1, 790/2,
790/3, 790/4, 790/5, 790/6, 790/7, 531/6, 531/7, 529/1, 531/5 in 529/2,
831/2 vse k.o. Breg ter 744/3 – del in 3635/3 – del k.o. Borovnica. |
Območje OPPN meri cca 12.000 m2. |
Meja
območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta »Katastrski načrt z
območjem OPPN« in »Geodetski posnetek z območjem OPPN«. |
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH
UREDITEV |
6. člen |
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) |
Prostorska ureditev zapolnjuje nezazidano vrzel v prostoru med tovarno
Fenolit ter obcestno gručo pretežno stanovanjskih objektov na jugu.
Posledično prihaja do zapolnitve krajinske slike območja med državno
cesto Ig–Borovnica in barjem. Pojavnost prostorske ureditve je močnejša
z barjanske strani, saj bodo načrtovani objekti jasno vidni z večjega
dela okoliškega barja. Pa vendar ta vizualna sprememba ne bo moteča, ker
gre za nadaljevanje poselitvenega vzorca na meji med barjem in hribino,
neposredno ob obstoječi cesti. |
Povečano število prebivalcev bo predvsem generiralo nekaj novega
prometa, tako na državni cesti, kot predvsem na obstoječem priključku
nanjo, ki ga sedaj uporablja kakšnega pol ducata objektov. Zato se
križišče preuredi in omogoči nemoteno souporabo. |
Prostorska ureditev je glede velikosti posega v prostor ter tudi ostalih
vplivov in povezav s sosednjimi enotami urejanja nemoteča in ne vpeljuje
novih negativnih elementov v prostor. Najbolj občutljiv je poseg v
območje barja, predvsem zaradi posega v habitate. Z upoštevanjem
predpisanih omilitvenih ukrepov zlasti vzpostavitvijo nadomestnega
habitata so vplivi na okolje nebistveni. |
7. člen |
(dopustni posegi) |
(1) Dopustni
so naslednji posegi: |
– priprava stavbnega zemljišča (zlasti izkopi, nasutja, utrjevanja,
predobremenitve, odvodnjavanje), |
– odstranitve obstoječih naprav in objektov, |
– gradnja novih objektov, |
– rekonstrukcije, prizidave in nadzidave legalno postavljenih objektov, |
– spremembe namembnosti, |
– izvajanje ukrepov za omilitev ali sanacijo vplivov na okolje, |
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske
infrastrukture, |
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin. |
(2) Stanovanjske
objekte je dovoljeno graditi znotraj gradbenih linij in gradbenih mej.
Gradbena linija (GL) je črta, ki je objekti ne smejo preseči, morajo pa
se jo z eno stranico dotikati. Gradbena meja (GM) je črta, ki je
objekti ne smejo preseči, lahko pa se je dotikajo ali so od nje
umaknjeni v notranjost. Na gradbeno linijo in gradbeno mejo se ravnajo
zunanji gabariti sten; napušči in podobni elementi lahko le-to
presegajo za največ 1,5 metra. |
Pomožni objekti (vsi objekti ali deli objektov, ki spadajo pod
nezahtevne in enostavne objekte, tudi če so zavzeti kot del osnovnega
PGD, a niso posebej deklarirani kot taki, pa ustrezajo določilom
veljavnega pravilnika glede izpolnjevanja zahtev za nezahtevne oziroma
enostavne objekte – zlasti garaže, nadstreški …) lahko presegajo
gradbeno mejo, ne pa tudi gradbene linije. |
Izven
območja gradbene linije je dopustno postaviti le protihrupno ograjo ob
cesti Ig–Borovnica, ter medsosedske ograje. Za te posege je potrebno
pridobiti soglasje upravljavca ceste. |
8. člen |
(namembnost objektov) |
Dopustna namembnost objektov je (po CC SI): |
funkcionalna enota 1: |
11100 Enostanovanjske
stavbe |
11210 Dvostanovanjske
stavbe |
do 30
% neto tlorisne površine objekta je lahko namenjene tudi: |
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne zgolj z občasnim
obiskom posameznih strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih
vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico) |
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: zgolj z občasnim obiskom
strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje
(predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico) |
funkcionalna enota 2: |
211 Ceste:
za potrebe lokalnega prebivalstva |
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi: za
potrebe prebivalcev Občine Borovnice |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti
čas |
funkcionalna enota 3: |
11100 Enostanovanjske
stavbe |
do 30
% neto tlorisne površine objekta je lahko namenjene tudi: |
12203 Druge upravne in pisarniške stavbe: pisarne zgolj z občasnim
obiskom posameznih strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih
vplivov na okolje (predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico) |
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti: zgolj z občasnim obiskom
strank, dejavnost ne sme povzročati negativnih vplivov na okolje
(predvsem hrup, izpusti v zrak ali podtalnico) |
V
vseh funkcionalni enotah se lahko gradi komunalna infrastruktura. |
9. člen |
(gabariti objektov) |
(1) Daljša
stranica objekta in sleme objekta mora biti vzporedno z gradbeno linijo
(GL) katere se objekt dotika. Osnovni tloris objekta mora biti
podolgovat, v razmerju najmanj 1,2 proti 1. Dopustni so »izrastki«, ki
lahko izstopajo iz tega razmerja, vendar le na nasprotni strani od
gradbene linije (GL). Ti »izrastki« ne smejo biti krožnih oblik (vštevši
lomljene 6 in 8 kotne »izrastke«). |
(2) Največja
dopustna etažnost je P+1 oziroma P+M. Najvišja višina slemena je 11
metrov od urejenega terena. |
(3) Streha
mora biti dvokapnica z naklonom med 40 in 45 stopinj. Dopustne so frčade
in podobni elementi v strehah. Do 35 % projekcije tlorisne površine
strehe ima lahko tudi drugačen naklon, vendar le na nasprotni strani
objekta od gradbene linije (GL), na primer izrastki iz osnovnega
gabarita. Drugačen naklon strehe zaradi frčade ali podobnih elementov
je dopusten in se ne všteva v odstotek projekcije tlorisne površine
strehe, ki ima lahko drugačen naklon. Enostavni in nezahtevni objekti
imajo lahko poljubne naklone streh; tudi če se stikajo z osnovnih
objektom, se površina ne všteva v odstotek projekcije tlorisne površine
strehe, ki ima lahko drugačen naklon. |
(4) Kota
pritličja za objekte v f.e. 3 je določena v grafičnem delu. Objekti
imajo lahko koto pritličja do 30 cm višjo, nikakor pa ne nižjo, kot je
določeno v grafičnem delu. Kota pritličja za objekte v f.e. 1 na sme
biti več kot 30 cm nad koto urejenega terena na parceli, nikakor pa ne
nižja od kote 291,80. |
10. člen |
(oblikovanje objektov) |
(1) Na
fasadah objektov, ki gledajo neposredno proti sosednjemu objektu in so
od možnega sosednjega objekta (gradbene meje sosednjega objekta)
oddaljene manj kot 8 metrov, so brez
pogojev dopustna okna servisnih prostorov (kopalnica, hodnik, shramba
…), okna ostalih prostorov so dopustna le ob pogoju, da je višina
parapeta okna višja od 160 cm. |
(2) Uporaba
živih fasadnih barv ni dopustna. |
(3) Strehe
morajo biti temno sive ali črne barve. |
11. člen |
(krajinska ureditev) |
(1) Obvezna
je ozelenitev območij, ki so označena kot »obvezna ozelenitev« na karti
»Ureditvena situacija«. |
(2) V
»polju za možna parkirna mesta« je vsaj na vsaka 3 parkirna
mesta (7,5 x 5 m) potrebno zagotoviti
ozelenjen pas širine vsaj 2,5 metra (npr. 3PM skupne širine 7,5 m, 2,5 m
pas ozelenitve, 3PM skupne širine 7,5 m,
2,5 m pas ozelenitve). |
(3) Na
sredini krožnega obračališča v f.e. 2 je obvezna zasaditev drevesa. |
(4) Za
ozelenitev se sme uporabiti le avtohtone vrste. Pri zasaditvi je
potrebno upoštevati zahtevane odmike od komunalnih vodov, korenine ne
smejo segati v območje infrastrukture. |
12. člen |
(parkirni prostori) |
(1) Na
eno stanovanjsko enoto do neto tlorisne velikosti 180 m2
je potrebno zagotoviti 2 PM, za večje pa 3 PM. |
(2) V
primeru, da je v delu objekta tudi namembnost CC SI 12203 ali 12304, je
potrebno za to dejavnost zagotoviti vsaj eno dodatno parkirno mesto,
skladno z uveljavljenimi standardi. |
(3) Parkirna
mesta morajo biti zagotovljena bodisi na zemljiški parceli, na kateri
poteka gradnja in/ali v odmiku do 25 metrov od roba zemljišča
investitorja ob cesti v »polju za možna parkirna mesta«. |
(4) Minimalna
dimenzija parkirnega mesta je 2,5 x 5,0 metra.
Pri radialnih parkirnih mestih (ob križišču) je na enem delu parkirno
mesto lahko široko le 2,2 metra. |
(5) Obvezna
je ureditev skupnih parkirnih mest v prikazu »Ureditvena situacija«
označenih kot »obvezna skupna parkirna mesta«. Ta PM so namenjena za
obiskovalce in služijo celotnemu območju OPPN. Prav tako se ta parkirna
mesta ne štejejo v kvoto PM, ki jih mora zagotoviti vsak posamezen
objekt. |
(6) Parkirna
mesta v f.e. 2, ob cesti in na s parcelacijo predvideni parceli p7, je
dopustno nadkriti z nadstreški za avtomobile, ki pa morajo biti s treh
strani odprti. Nadstreški morajo biti enotno oblikovani v celotni f.e.
2. |
13. člen |
(cesta) |
V
f.e. 2 je obvezna ureditev ceste za potrebe stanovalcev na celotnem
območju OPPN. Profil ceste: |
– hodnik, 1,5 metra |
– cestišče, 2 x 2,5 metra. |
Na
cesto je dopustna izvedba dovozov do predvidenih objektov. |
14. člen |
(državna cesta) |
Dopustni so vsi posegi in ureditve potrebne za širitev državne ceste,
zlasti širitev cestišča in ureditev hodnika za pešce, kolikor je za to
potreben poseg v območje tega OPPN. |
15. člen |
(protihrupna ograja) |
Ne
glede na določila o gradbenih mejah in linijah je dopustno postaviti
protihrupno ograjo med objekti in državno cesto, če z njo soglaša
upravljavec ceste. |
Protihrupna ograja mora biti delno transparentna (vsaj 50 % površine
ograje mora biti iz materialov, ki so prozorni: steklo, prozorna
plastika …). |
16. člen |
(enostavni in nezahtevni objekti) |
(1) Dopustno
je postavljati naslednje enostavne in nezahtevne objekte: |
– objekti za lastne potrebe, |
– ograje; do višine 1,4 metra, minimalen odmik od notranje ceste je 1,5
metra, |
– škarpe in podporni zidovi, do višine 1,4 metra, minimalen odmik od
notranje ceste je 1,5 metra |
– pomožni infrastrukturni objekti, |
– objekti za telekomunikacijsko opremo, |
– vadbeni objekti, |
– urbana oprema. |
(2) Odmiki
od parcelnih mej sosedov morajo biti najmanj 1,5 metra. Manjši odmik je
dovoljen s soglasjem soseda. |
IV. NAČRT
PARCELACIJE |
17. člen |
(načrt parcelacije) |
(1) S
parcelacijo določenih zemljiških parcel ni dovoljeno drobiti, dopustno
jih je združevati. |
(2) Načrt
parcelacije je prikazan na grafičnem listu »Načrt parcelacije«, ki je
sestavni del tega OPPN. |
(3) Ne
glede na določilo prvega odstavka tega člena je znotraj parcel p7, p8,
p9 in p10 (cesta) dovoljena poljubna parcelacija. |
(4) Ne
glede na določila prvega odstavka tega člena je v funkcionalni enoti 1
parcele, ki so večje od 580 m2,
dovoljeno razdeliti na dve približno enaki zemljiški parceli v primeru
gradnje dvostanovanjskega objekta. |
(5) Ne
glede na določila prvega odstavka tega člena je dopustno razparcelirati
parcele za potrebe objektov gospodarske javne infrastrukture
(transformatorska postaja, črpališče, zadrževalnik ...). |
V. ETAPNOST
IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
18. člen |
(etapnost izvedbe prostorske ureditve) |
(1) Izvajanje
ureditev poteka v dveh etapah: 1. ureditev komunalne in prometne
infrastrukture, 2. izgradnja posameznih objektov. |
(2) 1.
etapa zavzema ureditev nove notranje ceste z izvedbo vsaj obvezne
infrastrukture: fekalna kanalizacija, meteorna kanalizacija, vodovod,
elektrika, javna razsvetljava ter ureditev skupnih zelenih površin in
nadomestnega habitata. |
(3) 2.
etapa zavzema izgradnjo posameznih objektov. |
(4) 1.
in 2. etapa se lahko izvajata tudi sočasno, vendar pa morajo biti
ureditve 1. etape končane in predane v uporabo (izdano uporabno
dovoljenje), preden se izda uporabno dovoljenje za objekte iz 2. etape. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
19. člen |
(kulturna krajina) |
Območje se nahaja znotraj enote registrirane kulturne dediščine
Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljanskega barja (EŠD 11819). Objekti
morajo oblikovalsko slediti osnovnim regionalnim značilnostim območja,
kar se dosega z upoštevanjem določil tega odloka glede oblikovanja
novih objektov. |
20. člen |
(arheološko najdišče) |
Območje se nahaja znotraj registrirane kulturne dediščine Ljubljana –
Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368). |
Pred
pričetkom gradnje je potrebno izvesti predhodne arheološke raziskave (v
smislu vrednotenja arheološkega potenciala), s katerimi se natančneje
določijo ukrepi varstva ali pa se dediščina pred posegi nadzorovano
odstrani. Raziskave opravi Zavod za varstvo kulturne dediščine
Slovenije ali drug usposobljen izvajalec ob strokovnem nadzoru Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER
OHRANJANJA NARAVE |
21. člen |
(zaščita narave) |
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omilitve: |
–
gradbena dela (kjer je pri tehnološkem postopku potrebna strojna
mehanizacija), ki povzročajo veliko obremenitev okolja s hrupom in
vibracijami, je potrebno izvajati izven gnezditvene sezone ptic, ki
traja od 15. aprila
do 15. julija, |
– na
zahodni strani območja OPPN je potrebno ohranjati čim širši pas
avtohtone travniške vegetacije, |
–
prepovedano je tudi začasno odlaganje odpadkov oziroma gradbenega
materiala na zahodni rob območja OPPN, |
– na
zahodnem robu območja, na grafičnem prikazu »ureditvena situacija«,
prikazanim kot »območje ohranjanja avtohtonega travnika«, se ohrani pas
avtohtone travniške vegetacije. Med gradnjo in po njej je potrebno
zagotoviti tehnične ukrepe za preprečitev širjenja tujerodnih vrst. |
22. člen |
(zaščita površinskih in podzemnih voda) |
(1) Območje
se nahaja na širšem območju vodnega telesa vodonosnika Ljubljansko
barje, z oznako VVO III. Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani
tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred
škodljivimi delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih
procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov. Dosledno
je potrebno upoštevati vse pogoje iz Uredbe o vodovarstvenem območju za
vodno telo vodonosnika Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni
list RS, št. 115/07, 9/08) oziroma drugo veljavno zakonodajo s področja
varstva voda. |
(2) Upoštevati
je potrebno naslednje ukrepe in omilitve: |
–
objekte, naprave ter izkope se sme graditi le 2 metra nad srednjo
gladino podzemne vode, povprečje zadnjih 10 let.
Izjemoma je dovoljena gradnja, če se transmisivnost vodonosnika na
mestu gradnje ne zmanjša za več kakor 10 %. |
–
obvezna je gradnja vodotesnega javnega in internega kanalizacijskega
omrežja s priključitvijo vseh objektov in utrjenih neprepustnih
manipulacijskih površin, |
– vse
povozne, parkirne in manipulativne površine ob objektih morajo biti
utrjene oziroma asfaltirane in obrobljene z robniki. Meteorne vode s teh
površin morajo biti speljane preko usedalnikov in lovilcev maščob v
meteorno kanalizacijo. Sistem mora biti ustrezno dimenzioniran, |
– pri
gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, ki ne
vsebujejo nevarnih spojin (npr. organskih halogeniranih spojin), |
–
izvedba betoniranih del mora biti takšna, da ne povzroča onesnaženja
bližnjih jarkov oziroma vodotokov z betonom (spiranje strojev v vodotok
ipd.), |
–
potrebno je redno čiščenje in vzdrževanje kanalizacijskega sistema in
čistilnih objektov, |
–
začasne in trajne deponije izkopanega materiala se ne smejo uporabiti za
odlaganje drugih odpadnih materialov, vključno odpadnih gradbenih
materialov, |
– na
območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin,
po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala,
se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila, |
– za
čas gradnje morajo biti za delavce postavljena le kemična stranišča. |
(3) Za
vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali
stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. Zlasti to velja za
posege na varstvenih in ogroženih območjih, posege zaradi odvajanja
odpadlih vod in posege, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode,
zlasti bogatenje vodonosnika ali vračanje vode v vodonosnik. |
23. člen |
(varstvo zraka) |
V
času gradbenih del se mora: |
– preprečevati nekontroliran raznos gradbenega materiala z območja
gradbišča s transportnimi sredstvi, |
– upoštevati normative za emisije iz transportnih vozil in gradbenih
strojev ter naprav, |
– v
sušnem in vetrovnem vremenu je potrebno vlaženje nezaščitenih površin,
pokrit prevoz sipkih materialov in preprečevanje raznosa materialov z
območja gradbišča, predvsem z deponij razsutega materiala, |
– sipke materiale je potrebno skladiščiti proč od stanovanjskih
območij, |
– v
primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za
daljši čas, je potrebno ugasniti motor. |
24. člen |
(varstvo tal in rastlin) |
V
času gradbenih del morajo: |
–
posegi v tla se morajo izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše
površine tal, |
– po
končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in
zasaditvenimi deli, |
– za
začasne prometne in gradbene površine se morajo prednostno uporabljati
obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, |
– na
celotnem območju gradbišča, transportnih in manipulativnih površin je
potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadne embalaže, ki
vsebuje še ostanke hidroizolacijskih materialov ter drugih sredstev, s
katerimi se izvajajo gradbena dela, |
– na
gradbišču mora biti zagotovljeno ustrezno opremljeno mesto za
skladiščenje nevarnih snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi
v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi
in preprečil iztok v tla, |
–
rodovitni del tal, ki se odstrani zaradi gradbenih posegov, se naj v
čim večji meri uporabi za sanacijo degradiranih površin na drugih
območjih oziroma za končno ureditev zelenih površin na območju OPPN. |
25. člen |
(vzpostavitev nadomestnega habitata) |
(1) Omilitveni
ukrep vzpostavitev nadomestnega habitata se izvede na zemljiški parceli
št. 845/1, k.o. Borovnica (v nadaljnjem besedilu: območje nadomestnega
habitata), zaradi omilitve vpliva OPPN na Območje Natura 2000,
SI3000271 Ljubljansko barje. |
(2) Vzpostavi
se habitatni tip nižinski ekstenzivno gojeni travnik (Alopecurus
pratensis, Sanguisorba officinalis) HT 6510.
Velikost nadomestnega habitata mora biti minimalno 7.600 m2,
kolikor je velika površina, ki bo uničena z izvedbo OPPN. |
(3) Vzpostavitev
nadomestnega habitata obsega fazi tehnične ureditve in aktivnega
usmerjanja v želeno stanje. |
(4) Območje,
kjer se bo vzpostavil nadomestni habitat, je opuščena njiva, ki jo
porašča ruderalna združba visokih stebljik z invazivnimi rastlinskimi
vrstami. Tehnična ureditev obsega košnjo celotnega območja nadomestnega
habitata, odstranitev vsega rastlinskega materiala in odstranitev
vrhnje plasti prsti potem, ko se območje preorje. Nato se površino
zatravi s semenom, pridobljenim na nižinskem ekstenzivno gojenem
travniku iz okolice. Aktivno usmerjanje v želeno stanje se izvaja s
košnjo 2–3-x letno do vzpostavitve nadomestnega habitata. Če bo tudi v
tem času zlata rozga še prisotna, je treba pokošen rastlinski material
odpeljati na deponijo ter po potrebi v območju nadomestnega habitata
dodatno sejati lokalno travno mešanico. Po vzpostavitvi nadomestnega
habitata se njegovo stanje ohranja s košnjo 1–2-krat letno. V območju
nadomestnega habitata je gnojenje prepovedano. |
(5) Vzpostavitev
nadomestnega habitata je dolžan zagotoviti investitor gradnje na
območju OPPN. Lastnik ali upravljavec zemljišča, določenega za
nadomestni habitat, se mora dolgoročno obvezati, da bo vzpostavljeni
nadomestni habitat ohranjal na način, določen s tem členom, za kar mora
predložiti ustrezno izjavo. |
(6) Izjava
lastnika ali upravljavca zemljišča iz prejšnjega odstavka vsebuje
zagotovilo o tem, da bo lastnik ali upravljavec zagotovil nadomestni
habitat, kot pogoj za izdajo katerega koli gradbenega dovoljenja z
območja OPPN. |
(7) Nadomestni
habitat mora biti tehnično izveden pred izdajo uporabnega dovoljenja za
cesto na območju OPPN. Ustreznost vzpostavitve nadomestnega habitata
potrdi predstavnik za varstvo narave pristojnega organa v postopku
tehničnega pregleda pred izdajo uporabnega dovoljenja za cesto. |
(8) Strokovni
nadzor pri vzpostavitvi nadomestnega habitata izvaja Zavod RS za varstvo
narave, ki izda tudi mnenje, da je nadomestni habitat vzpostavljen in
spremlja njegovo stanje. |
26. člen |
(zaščita pred hrupom) |
Upoštevati je potrebno naslednje ukrepe in omejitve: |
–
znotraj območja urejanja so dopustni takšni posegi, da hrup, ki ga
povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih dopušča veljavna zakonodaja, |
–
hrupna gradbena dela smejo potekati le v dnevnem času, med 7. in 18.
uro. |
27. člen |
(ukrepi v času gradbenih del) |
Splošni omilitveni ukrepi, katere je potrebno upoštevati v času gradnje
so: |
– na
gradbišču je potrebno zagotoviti potrebne varnostne ukrepe in tako
organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi
nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali
drugih nevarnih snovi, |
–
obstoječe cestno omrežje, ki ga bo uporabljal gradbiščni transport, je
pred pričetkom gradnje potrebno pregledati, med gradnjo vzdrževati in
po končani gradnji vzpostaviti v prvotno stanje, |
–
lokacija naprav, ki povzročajo vibracije in hrup, naj bo primerno
izbrana tako, da bodo vplivi na objekte in človeka minimalni, |
–
stalno je potrebno zagotavljati odvodnjavanje gradbenih jam in
kontrolirano odvodnjavanje površinskih voda, |
–
delovne naprave in stroje je potrebno ob neuporabi izključiti, |
– ob
izvajanju zemeljskih del je potrebno preprečiti morebitno prašenje v
smeri proti poseljenim območjem. |
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
28. člen |
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Varstvo
pred požarom |
Za
vse objekte za zaščito pred požarom je treba zagotoviti: |
–
pogoje za varen umik ljudi in premoženja, |
–
odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, |
–
prometne in delovne površine za intervencijska vozila, |
–
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Intervencijske
poti in površine |
Do
vseh objektov je potrebno predvideti dostope in površine za delovanje
intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090. |
Intervencijske poti izven vozišč je dopustno ozeleniti. Vse
intervencijske poti morajo omogočati krožno vožnjo ali enostavno
obračanje na manipulativnem dvorišču. Za Intervencijske poti se
uporablja celotno cestno omrežje. |
(3) Potresno
varnost |
Vsi
objekti morajo biti načrtovani in grajeni potresno varno. |
29. člen |
(varstvo pred površinskimi vodami) |
(1) Del
območja se nahaja znotraj dosega poplavnih vod Borovniščice s povratno
dobo 100 let (Q100) in 500 let (Q500), je pa izven dosega poplav
Borovniščice s povratno dobo 10 let (Q10). Prav tako je izven dosega
poplavnih vod Ljubljanice. Globina poplavne vode pri Q100 in Q500 ne
presega 50 cm, hitrost vode pa ne 1m/s. |
(2) Deli
območja OPPN se uvrščajo v razred majhne poplavne nevarnosti. Načrtovani
objekti se z upoštevanjem najnižje kote pritličij uvrščajo izven
razredov poplavne nevarnost; območja okrog objektov in dovozne ceste pa
ostanejo v razredu majhne nevarnosti. |
(3) Zaradi
zagotavljanja varnosti objektov pred visokimi vodami morajo le-ti
upoštevati z OPPN določene najnižje kote pritličij. |
(4) Za
zmanjšanje vpliva povečanja odtoka padavinskih vod iz celotnega
obravnavanega območja je potrebno z ukrepi zagotoviti skupen volumen
zadržane vode v količini cca 150 m3. |
(5) Načrtovana
gradnja na območju nima vpliva na režim odtoka poplavnih voda
Borovniščice in ne zmanjšuje poplavne ogroženosti ostalim. |
IX. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO
INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
30. člen |
(splošni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje) |
(1) Zasnova
komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture se mora
navezovati na obstoječo javno infrastrukturo v okolici. V območju OPPN
se obvezno izvede ločen sistem kanalizacije za odvajanje odpadnih in
padavinskih vod, vodovodno oziroma hidrantno omrežje in podzemna
električna kanalizacija. Zagotovljena mora biti odvoz komunalnih
odpadkov ter javna razsvetljava notranje ceste. Dopustna je izvedba
telekomunikacijskega (TK) omrežja različnih operaterjev ter morebitne
druge infrastrukture. |
(2) Vsi
objekti na območju OPPN se morajo priključiti na skupno infrastrukturo. |
(3) Izdelava
projektne dokumentacije za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko
infrastrukturo ter prometno infrastrukturo mora biti medsebojno
usklajena, z upoštevanjem predpisanih odmikov med posameznimi vodi. |
(4) Gradnja
infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno. |
(5) Dopustne
so začasne ureditve, ki pa morajo biti usklajene z upravljavci javnih
infrastrukturnih omrežij in morajo biti izvedene na način, da jih bo
možno vključiti v predvideno končno komunalno in energetsko
infrastrukturo območja OPPN. |
31. člen |
(promet) |
(1) Za
potrebe OPPN je potrebno zgraditi novo cesto v f.e. 2. |
(2) Vsi
predvideni objekti se morajo priključiti na novo cesto v f.e. 2. |
(3) Dopustna
je začasna ureditev dostopov do objektov preko začasne dovozne ceste na
območju f.e. 2, na mestu kjer je predvidena izgradnja nove ceste. |
(4) Sprememba
geometrije državne ceste R3-642/1146 Vrhnika–Podpeč na katero se območje
priključuje, ni potrebna. Obstoječa geometrija križišča je tudi z
navezavo območja OPPN ustrezna, razširi se le lokalna cesta v območju
priključevanja za zagotovitev prevoznosti preko vseh smeri v
priključku. Zaradi obojestranske dobre preglednosti se priključek uredi
le z odvzemom prednosti, s čimer se zagotavlja ustrezna prometna
varnost. |
(5) Za
priključevanje na regionalno cesto je potrebno na osnovi predhodno
pridobljenih projektnih pogojev Direkcije RS za ceste izdelati poseben
projekt (PGD, PZI) ter si nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. |
32. člen |
(električna energija) |
(1) Za
potrebe OPPN je potrebno zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4
kV, v prosto stoječem objektu. |
(2) Objekti
se morajo priključiti na elektro energetsko omrežje z nizkonapetostnimi
(0,4 kV) priključnimi vodi, ki jih je potrebno pod urejenimi površinami
izvesti v kabelski kanalizaciji. |
(3) V
sklopu opremljanja območja z električno energijo je potrebno zagotoviti
odjemno mesto za javno razsvetljavo, na katerega se bo lahko kasneje
navezalo tudi obstoječe naselje južno od območja OPPN. |
(4) Do
izgradnje transformatorske postaje iz prvega odstavka tega člena, se
lahko predvideni objekti priključujejo na obstoječo distribucijsko
elektroenergetsko omrežje preko 0,4 kV
nizkonapetostnih razvodov, ki se napajajo iz TP 20/0,4 kV
Breg vse do zapolnitve prostih kapacitet teh NN razvodov, pri čemer mora
biti zadoščeno zahtevam standarda SIST EN 50160, s katerim se
opredeljuje kakovost oskrbe z električno energijo. |
(5) Na
južnem delu OPPN je predvideno zemljišče za postavitev transformatorske
postaje. |
33. člen |
(javna razsvetljava) |
Nova
cesta v f.e. 2 mora biti opremljena z javno razsvetljavo, ki upošteva
predpise in usmeritve glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in
zmanjševanja porabe električne energije. Energetsko varčne svetilke
morajo imeti čim manjši delež svetlobe v ultravijoličnem spektru in
smejo svetiti le pod vodoravnico. Prižiganje in zatemnjevanje cestnih in
uličnih svetilk se ureja s senzorjem in časovnikom. |
34. člen |
(kanalizacijsko omrežje za odpadne vode) |
(1) Za
potrebe OPPN je potrebno zgraditi sekundarno kanalizacijo za odpadne
vode, ki bo potekala pod načrtovano cesto. |
(2) Sekundarna
kanalizacija pod cesto se mora priključiti na javno čistilno napravo. |
(3) Vsi
objekti se morajo priključiti na novo sekundarno kanalizacijo. |
35. člen |
(kanalizacijsko omrežje za padavinske vode) |
(1) Za
potrebe OPPN je potrebno zgraditi kanalizacijsko omrežje za padavinske
vode. |
(2) Kanalizacija
za padavinske vode se priključi na obstoječ jarek, ki je povezan z
Borovniščico. Preveriti je potrebno sposobnost obstoječih odvodnikov
glede prevajanja dodatnih vodnih količin in zagotovljen mora biti
nemoten odtok odpadne meteorne vode. |
(3) Odvajanje
čistih padavinskih vod se lahko izvede neposredno na kanalizacijo za
padavinske vode. Odpadne vode s povoznih površin je potrebno predhodno
očistiti preko lovilca olj in maščob. |
(4) Za
zmanjšanje vpliva povečanja odtoka padavinskih vod s celotnega
obravnavanega območja je potrebno z ukrepi zagotoviti skupen volumen
zadržane vode v količini cca 150 m3. |
(5) Za
vse posege (izpusti v vodotok …) na vodna zemljišča v lasti države,
mora investitor skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti. |
36. člen |
(vodovodno omrežje) |
(1) Za
oskrbo s pitno vodo in za zagotavljanje požarne varnosti se za območje
OPPN zgradi nov sekundarni vodovod, ki se priključi na primarni javni
vodovod, ki poteka pod oziroma ob državni cesti. |
(2) Sekundarni
vodovod za zagotavljanje požarne varnosti se opremi z nadzemnimi
hidranti DN 80. |
(3) Vsak
objekt se mora priključiti na sekundarno vodovodno omrežje, preko
vodomernega jaška z vodomerom DN 20. |
37. člen |
(TK
omrežje) |
Na
celotnem območju OPPN je dopustno graditi različna TK omrežja različnih
operaterjev. Sekundarni vodi, na katere se lahko priključijo objekti, se
praviloma speljejo pod novo cesto. |
38. člen |
(javna higiena) |
(1) Ob
notranji cesti je potrebno urediti ekološki otok z možnostjo namestitve
več zabojnikov za ločeno zbiranje odpadkov. Dostop do zabojnikov mora
biti vedno prost. |
(2) Dopustna
je izvedba zaščite za ekološki otok pred padavinami v obliki nadstreška
ali podobnega elementa. |
39. člen |
(javno dobro) |
Območje javnega dobra je prikazano na karti »Ureditvena situacija«, ki
je sestavni del tega OPPN, in zavzema novo cesto v središču območja, ko
bo zgrajena. |
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
OPPN |
40. člen |
(odstopanja) |
(1) Pri
realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev določenih
s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših
programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo rešitve, ki so primernejše
z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s
katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. |
Nobena od teh odstopanj ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z
njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja
zadevajo. |
(2) V
soglasju s pristojnim upravljavcem komunalne infrastrukture je dopustno
speljati komunalne vode in celotno komunalno infrastrukturo tudi
drugače, kot je to določeno na karti »Zbirni načrt komunalnih vodov«, če
je drugačna rešitev primernejša in racionalnejša. Dopustno je
prilagoditi tudi tehnične karakteristike infrastrukturnih zahtev iz
tega OPPN. |
(3) Manjša
prekoračitev do 1,5 metra gradbene linije (GL) in gradbene meje (GM) je
dopustna z napušči, enostavnimi nadstreški in podobnimi manjšimi
element, če se ohranja poravnava fasad objektov na GM oziroma GL. |
(4) Višinski
gabariti imajo toleranco ±0,5 metra. |
(5) Parcelne
meje določene za parcelacijo imajo toleranco ±1 m. |
(6) Kote
pritličja so določene zaradi varstva pred vodami s stoletno povratno
dobo. Če se v kasnejših proučevanjih ugotovi natančnejše podatke o
višini stoletne vode, je dopustno korigirati kote pritličij objektov,
vendar morajo le-te ostati najmanj 50 cm nad koto vode s stoletno
povratno dobo. |
(7) Z
odstopanji se ne sme spremeniti načrtovani videz območja, ne smejo se
poslabšati bivalne in delovne razmere in ne smejo biti v nasprotju z
javno koristjo. |
XI. KONČNE DOLOČBE |
41. člen |
(vpogled) |
OPPN s prilogami je stalno na vpogled na: |
– Občini Borovnica, |
– Upravni enoti Vrhnika, oddelek za okolje in prostor. |
Spis
postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini
Borovnica. |
42. člen |
(uveljavitev) |
Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. Objavi se tudi v občinskem glasilu Naš časopis. |
Št.
3505-0004/2007-23 |
Borovnica, dne 11. oktobra 2012 |
Župan |
Občine Borovnica |
Andrej Ocepek
l.r. |