Na podlagi 23. in 175. člena
Zakona
o urejanju prostora (ZUreP-1)(Uradni list RS, št. 110/02,
8/08-popravek, 58/03-ZZK-1) in 15. člena
statuta Občine Dornava (Uradni list RS, št. 26/07) je Občinski svet
Občine Dornava, na 5. seji dne 25. 04. 2007 sprejel |
ODLOK |
o spremembah in dopolnitvah izvedbenega
prostorskega akta: |
Prostorski ureditveni pogoji za območje
Občine Dornava |
I SPLOŠNE DOLOČBE
|
1. člen |
S
tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih
pogojev za območje Občine Dornava (v nadaljnjem besedilu: spremembe PUP),
ki jih je izdelal Ruris - Vekoslav Prejac, s.p., Podgorci 130, pod
številko 01-PUP-06 in z datumom junij 2006. |
2. člen |
S
spremembami PUP se spremenijo in dopolnijo Prostorski ureditveni pogoji
za območje Občine Dornava (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
20/92-102, 22/92-p, 27/93-118, 26/94-103 in Uradni list RS, št.
84/98-4341; v nadaljnjem besedilu: PUP). |
Spremembe PUP so v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana
Občine Dornava (Uradni list RS, št. 86/04-3863, z dne 5.8. 2004).
|
3. člen |
Drugi člen odloka o PUP se v celoti črta in se nadomesti z novim drugim
členom, ki se glasi: |
"2. člen |
Spremembe PUP se nanašajo na
|
-
uskladitev besedila odloka s spremembami in dopolnitvami prostorskih
sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje
Občine Dornava, |
-
uskladitev grafičnega prikaza območij urejanja s spremembami in
dopolnitvami prostorskih sestavin plana, |
-
spremembe in dopolnitve meril in pogojev za posege v prostor,
|
-
uskladitev s strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine,
|
-
uskladitev z naravovarstvenimi smernicami za ohranjanje narave,
|
-
varovanje kvalitete bivanja,
|
-
merila in pogoje za posege v varovalni pas omrežja posamezne
gospodarske infrastrukture, |
-
merila in pogoje glede varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
|
-
merila in pogoje za potrebe obrambe in civilne zaščite,
|
-
uskladitev glede gradnje pomožnih objektov,
|
-
tehnične popravke v veljavnem izvedbenem prostorskem aktu,
|
V
tekstualnem delu vsebujejo spremembe PUP: |
-
besedilo odloka,
|
-
seznam strokovnih podlag Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije (grafični prikaz enot kulturne dediščine je prikazan v
Strokovnih podlagah s področja varstva kulturne dediščine za spremembe
in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana za območje Občine Dornava), |
-
prikaz naravovarstvenih smernic za spremembe PUP (podan je v
digitalnem zapisu in v dopolnilnem posebnem grafičnem izpisu),
|
-
smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prosto |
V
grafičnem prikazu so spremenjene in dopolnjene naslednje prostorske
vsebine: |
-
kartografska dokumentacija PUP se spremeni tako, da se uskladi s
spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Dornava, |
-
iz območja urejanja so izločene površine, ki se urejajo z izvedbenimi
prostorskimi akti (lokacijskimi načrti), |
-
dopolni se grafični prikaz v merilu 1:5.000, ki se prikaže v analogni
in v digitalni obliki, in ki med ostalimi dopolnitvami prikazuje območja
ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja
rekreacije v naravnem okolju in območja izključne ali omejene rabe,
namenjena za potrebe obrambe in zračne plovbe.". |
4. člen |
V
celoti se črtajo vsi členi od 3 do vključno 47 in ilustrativna priloga k
odloku ter se nadomestijo z novimi členi, ki se glasijo: |
"3. člen |
S
tem odlokom se določa: |
-
meja območja,
|
-
funkcija območja s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugih
posegov v prostor, |
-
pogoje za urbanistično oblikovanje območja ter za arhitektonsko
oblikovanje objektov ali naprav oziroma drugih posegov v prostor na tem
območju, |
-
pogoje glede komunalnega urejanja območja,
|
-
druge pogoje, ki so pomembni za izvedbo predvidenih prostorskih
ureditev oziroma posegov v prostor. |
|
II MEJA
OBMOČJA TER POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR |
|
1. OPIS MEJE
OBMOČJA |
|
4. člen |
PUP velja za območje Občine Dornava in so zato zunanje meje
občine tudi zunanje meje teh PUP. Iz celotnega območja urejanja s PUP so
izvzeta oziroma bodo izvzeta območja izvedbenih prostorskih aktov, kjer
se PUP ne more uporabljati v času njihove veljavnosti. Meje izvzetih
območij so določene v odlokih o njihovih sprejemih. |
Tako PUP ne velja območja naslednjih že sprejetih lokacijskih načrtov: |
-
LN P8-I2 Dornava - dom
|
(objava: Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 38/88, Uradni list RS,
št. 46/98-2016). |
Z dnem uveljavitve posameznega lokacijskega načrta pa bodo
iz ureditvenega območja PUP izvzeta naslednja območja: |
-
LN P8-I1 Dornava - grad
|
-
LN P8-P2 Obrtna cona Mezgovci
|
-
LN P8-OB3 obramba (Mezgovci - obrtna cona)
|
-
LN P8-OB4 obramba (Mezgovci - obrtna cona)
|
|
2. FUNKCIJE
OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE ALI DRUGIH
POSEGOV V PROSTOR |
5. člen |
PUP povzema funkcije poselitvenih območij, določene s srednjeročnim
družbenim planom Občine Dornava. |
V
naseljih, za katera so v dolgoročnem družbenem planu občine podane
urbanistične zasnove, se mora pretežna namembnost ohranjati oziroma
vzpostavljati v skladu s temi zasnovami. |
(prevladujoča raba
območja) |
a) Kmetijstvo in gozdarstvo se ohranjata kot prevladujoči rabi
območja PUP. |
(urbanizirana naselja) |
b) Naselje Dornava se opredeli kot občinsko središče.
|
(stanovanjsko-kmečki
deli poselitve območja) |
c) Vsa ostala naselja z razpršeno gradnjo se opredeljuje kot
kmečka oziroma kmečko-stanovanjska naselja. |
(območja, namenjena za
industrijske, obrtne, komunalne, transportne in skladiščne dejavnosti) |
d) Za obrtne in proizvodne dejavnosti se rezervira območja:
|
-
obrtne cone v delu naselja Mezgovci.
|
(kulturna dediščina) |
e1) Kot spomenike oziroma območja kulturne dediščine se ureja
območja, naselja, objekte in podobno, tako opredeljene s posebnimi
predpisi in sicer: |
-
Bratislavci - prazgodovinska naselbina (EŠD 6490),
|
-
Bratislavci - spomeniška plastika Natašina skupina (EŠD 6656),
|
-
Bratislavci - kužno znamenje (EŠD 19865),
|
-
Bratislavci - domačija Poznič (EŠD 20982),
|
-
Brezovci - Fereničova kapelica (EŠD 1524),
|
-
Brezovci - Slodnjakova kapelica (EŠD 1537),
|
-
Brezovci - arheološko območje Brezovci (EŠD 14500),
|
-
Brezovci - domačija Kukec (EŠD 20983),
|
-
Brezovci - Petkova hiša (EŠD 20988),
|
-
Dornava - dvorec Dornava (EŠD 120),
|
-
Dornava - park gradu Dornava (EŠD 7876),
|
-
Dornava - vplivno območje dvorca in parka Dornava (odlok o razglasitvi
dvorca in parka Dornava za kulturni spomenik državnega pomena; Uradni
list RS, št. 81/99, 22/02, 3. člen: vplivno območje spomenika obsega
območje, oddaljeno 300 m od zarisane meje zavarovanega območja ter vsa
robna področja dvorca s parkom, na katerih bi načrtovali objekte ali
uporabo, ki bi s svojo namembnostjo, obliko ali velikostjo lahko
negativno vplivali na zaščitene funkcionalne in vizualne elemente
spomenika), |
-
Dornava - cerkev sv. Doroteje (EŠD 2951), z vplivnim območjem,
|
-
Dornava - rimska cesta Poetovio - Savaria (EŠD 6512),
|
-
Dornava - domačija Čušek (EŠD 14862),
|
-
Dornava - spomenik padlim v prvi svetovni vojni (EŠD 16180),
|
-
Dornava - kip sv. Frančiška Ksaverija (EŠD 19989),
|
-
Dornava - Vrbečova kapelica (EŠD 20292),
|
-
Dornava - domačija Smolek (EŠD 20992),
|
-
Mezgovci - Cizerlova kapelica (EŠD 19901),
|
-
Prerad - Benkova kapelica (EŠD 3334),
|
-
Polenci - Uršičeva kapelica (EŠD 16220),
|
-
Polenci - Fereničeva preša (EŠD 20883),
|
-
Polenci - Šegulovo gospodarsko poslopje (EŠD 20884),
|
-
Polenšak - cerkev Marijinega obiskanja (EŠD 3262), z vplivnim
območjem, |
-
Polenšak - Kozarova kapelica (EŠD 3290),
|
-
Polenšak - Vršičeva kapelica (EŠD 3299),
|
-
Polenšak - domačija Rižner (EŠD 20876),
|
-
Polenšak - domačija Zavec (EŠD 20877),
|
-
Polenšak - Kurtekova hiša (EŠD 20878),
|
-
Slomi - Polanjski križ (EŠD 5769),
|
-
Strejaci - rimska arhitektura (EŠD 6461),
|
-
Strejaci - Tobiasova kapelica (EŠD 9429),
|
-
Žamenci - Županova kapelica (EŠD 4003),
|
(ohranjanje narave) |
e2) Kot spomenike oziroma območja ohranjanja narave se urejajo:
|
|
-
Dornava, okolje gradu - SON (EŠ 1125);
|
·
naravne vrednote državnega oziroma lokalnega pomena: |
-
Strejaci - rastišče močvirske logarice Fritillaria meleagris (NVDP, EŠ
7054 OP), |
-
Savci - rastišče močvirske logarice - Fritillaria meleagris (NVLP, EŠ
7311 OP); |
·
habitatni tipi:
|
-
nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje (območje
nahajanja: robovi melioracijskih jarkov, ob Pesnici, gozdni robovi,
vlažne depresije), |
-
mezotrofni do evtrofni gojeni travniki (območje nahajanja: Dolina
Pesnice), |
-
ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (območje nahajanja: ostanki
nižinskih gozdov ob Pesnici), |
-
panonske amfibjske združbe (območje nahajanja: depresije,
melioracijski jarki, ostanki naravne struge Pesnice), |
-
zakoreninjena podvodna vegetacija (območje nahajanja: ostanki naravne
struge Pesnice). |
(Habitatni tip je biotopsko ali biotsko značilna in zaključena enota
ekosistema. |
Zgoraj so navedeni habitatni tipi, ki se nahajajo na območju občine, in
ki so navedeni v Prilogi uredbe o habitatnih tipih (Uradni list RS, št.
112/03) ter se prednostno ohranjajo.); |
-
ekološko pomembna
območja:
|
-
Strejaci (EPO 46.700)
|
(EPO Strejaci obsega ohranjene dele naravne struge Pesnice s starimi
rokavi, med katerimi so poplavni travniki in ostanki nekdanjih obsežnih
dobovo - gabrovih gozdov z bogato sestavo drevesne in grmovne plasti. V
logih in na travnikih med njimi uspeva v dokaj velikih množinah tudi
močvirska logarica. Ohranjeni deli naravne struge Pesnice in stari
rokavi so rastišče številnih vodnih in močvirskih rastlin, pa tudi
pomemben refugij dvoživk, poplavni travniki pa predstavljajo tudi
habitat redkih in ogroženih vrst metuljev. V dobovem gozdu, vzhodno od
ceste Dornava-Polenšak se nahaja gnezdilna kolonija sivih čapelj. Gnezda
so na visokih dobih, brestih in belih gabrih; območje je tudi habitat
bele štorklje in vodomca.); |
·
biotska raznovrstnost v krajini: |
ohranjajo, razvijajo in ponovno vzpostavljajo se krajinska pestrost in
tiste značilnosti krajine, ki so pomembne za ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
(Biotska raznovrstnost je raznovrstnost živih organizmov, ki vključuje
raznovrstnost znotraj vrst in med različnimi vrstami, gensko
raznovrstnost in raznovrstnost ekosistemov.). |
(območja rekreacijske,
športne in turistične rabe) |
f) Predvsem za rekreacijsko in turistično rabo se nameni območja:
|
-
letališča v Moškanjcih,
|
-
rekreacijskega centra v opuščeni gramoznici ob progi v Dornavi.
|
(območja posebnih
namenov) |
g) Kot območja posebnih namenov se opredeljuje tudi območja:
|
-
virov pitne vode,
|
-
nahajališč mineralnih surovin,
|
-
varovalnega pasu železniške proge,
|
-
prenosnih plinovodov,
|
-
poseganja v vodni režim,
|
-
centralne čistilne naprave,
|
-
pokopališč (Dornava, Polenšak)
|
5.a člen |
Novogradnje v posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe
infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če
so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja
infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci
infrastrukturnih sistemov. |
a) Kmetijske in
gozdne površine |
6. člen |
a1) Kmetijske površine
|
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljene le prostorske ureditve v
skladu z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje
kmetijstva, z namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti,
Kmetijske operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, se
lahko izvajajo le na območjih, ki so v občinskem prostorskem planu temu
namenjene. |
Na zemljiščih, opredeljenih z družbenim planom občine (v nadaljnjem
besedilu DP) kot kmetijska zemljišča, to je na območjih najboljših
kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, se dopušča:
|
-
obnova in vzdrževanje melioracijskih sistemov;
|
-
obnova in vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav, |
-
gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, opredeljenih z DP,
|
-
gradnja objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se zagotovi
obrambo pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in zalog,
varstva kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, če je tako
opredeljeno z DP občine, |
-
melioracije kmetijskih zemljišč, opredeljene za DP, in manjše
melioracije kmetijskih zemljišč velikosti do 5 ha, |
-
obnova in vzdrževanje ribnikov in ribogojnic,
|
-
dela, povezana s posegi na sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo,
po katerih je mogoče takoj vzpostaviti prvotno stanje, |
-
ureditev obor za živino in divjad,
|
-
ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijske proizvodnje,
|
-
postavitev ograj okoli kmetijskih zemljišč je dovoljena le v primeru,
ko je ograjevanje potrebno za opravljanje kmetijske dejavnosti; ograje
ne smejo biti polne površine. |
Pomožni objekti se dopuščajo graditi v območjih stavbnih zemljišč,
opredeljenih z DP; čebelnjaki, rastlinjaki, leseni kozolci, izvedba
električnega priključka na kmetijskem zemljišču - električni pastir (s
transformacijo na 12 V), vodovodni priključek za intenzivno gojenje
povrtnin, napajališče (vodovodni priključek) za živino in drobnico, ob
predhodni ureditvi pašnih površin, ograje pašnikov ter ograje za zaščito
pred divjadjo, se dopuščajo graditi tudi na območjih najboljših
kmetijskih zemljišč in območjih drugih kmetijskih zemljišč, če je k tej
gradnji pridobljeno pozitivno soglasje pristojnega organa oziroma službe
in se gradnja prične na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja.
|
Na območju drugih kmetijskih zemljišč se dopušča tudi obnova in
vzdrževanje zakonito zgrajenih stanovanjskih in drugih objektov. Na
območjih razpršene gradnje, na katerih so zgrajena le gospodarska
poslopja, so dopustne zasnove novih kmetij, stanovanjska gradnja pa je
dopustna le, če se dokaže, da je v preteklosti stanovanjska gradnja že
obstajala. |
Ob izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih
zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja
opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na
razpolago zadostnega zemljišča. |
Do izdelave podrobnejših navodil o dopustnosti poseganja na kmetijska
zemljišča se dopušča ureditev rekreacijskih površin v odprtem prostoru,
in sicer dvonamenske rabe območja - igrišče - zatravljene utrjene
površine in travniki, ureditev območij ob bajerjih /ribnikih/ oziroma
saniranih gramoznicah z obvodnim habitatom, s sprehajalnimi potmi in
razgledišči. |
V
območjih za kmetijska gospodarstva (območja z oznako "SK) so dopustni
naslednji posegi: |
-
gradnja gospodarskih objektov, hlevov ter ostalih objektov, namenjenih
kmetijski dejavnosti in gradnja enostavnih objektov v skladu s
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov
brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in
pripadajočimi zemljišči, |
-
gradnja, dozidave in nadzidave stanovanjskega objekta ter spremembe
namembnosti objektov, |
-
rekonstrukcije, adaptacije, rušitve, nadomestne gradnje, tekoča
vzdrževalna dela in nujne funkcionalne dopolnitve obstoječih objektov,
|
-
gradnja objektov za dejavnosti, ki predstavljajo nadaljevanje
predelave proizvodov kmetijskega gospodarstva in za dopolnilne
dejavnosti prebivalcev na kmetijah, |
-
gradnja komunalne infrastrukture,
|
-
postavitev ograj za obore,
|
-
ograditev funkcionalnega zemljišča kmetije za potrebe osamitve živali
na kmetiji (karantena). |
Možna je gradnja celotnega kmetijskega gospodarstva ali samo posameznih
objektov. |
Na zemljiščih, opredeljenih v DP kot kmetijska, se dopušča urejati tudi:
|
-
sprehajalne in jahalne poti,
|
-
kolesarske steze in
|
-
steze s športnimi napravami ter
|
-
podobno,
|
toda le po obstoječih poteh.
|
Gradnje, navedene pod četrto alineo drugega odstavka tega člena (gradnja
objektov za urejanje vodnega režima), se dopuščajo pod pogojem, da z
njimi soglašata: |
-
pristojna institucija za varstvo narave ter
|
-
Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami. |
a2) Gozdne površine
|
Območje gozdov so zemljišča, na katerih je gozd ali so kot gozdna
zemljišča z mejo določena v izvedbenem prostorskem aktu. |
V
območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in
podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom
zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Posegi v
prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim
načrtom pristojne gozdnogospodarske enote. |
Na območju gozdov je dovoljena:
|
-
izvedba vzdrževalnih del na obstoječih objektih in napravah,
|
-
izvedba gozdnih učnih poti,
|
-
priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa, če je tako opredeljeno v
gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije (26.
člen Pravilnika o gozdnih prometnicah - Uradni list RS, št. 104/04),
|
-
postavitev stalne gozdne žičnice,
|
-
ureditev stojišč stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne
dovoze čebel na pašo, na zemljiščih, ki so s pašnim redom določena za
stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne dovoze čebel na pašo
(6. člen Pravilnika o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu,
prometu s čebelami in programu napovedi medenja - Uradni list RS, št.
94/03), |
-
postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna postavitev
predvidena z lovsko gojitvenim načrtom. |
Dopustni so naslednji posegi v gozd in gozdni prostor:
|
-
ureditev planinske poti, sprehajalne poti in trim steze po obstoječih
poteh, |
-
gradnja gozdne ceste, ki je namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom,
če se nahaja na prednostnem območju za gradnjo gozdnih cest, ki je
določeno v gozdnogospodarskem načrtu (3. člen Pravilnika o gozdnih
prometnicah), |
-
postavitev premičnega čebelnjaka z razložljivimi panji,
|
-
gradnja infrastrukturnih objektov in naprav.
|
Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne
bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj
navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije, Območna enota Maribor. |
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so
določeni z Zakonom o gozdovih (24. člen; Uradni list RS, št. 30/93,
13/98-Odl.US, 56/99 ZON, 67/02 ZG-A in 110/02 ZGO-1). |
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z
gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlakah
(priključitev vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza). |
a3) Območje varovalnih gozdov in gozdov s posebnimi nameni
|
V
varovalnih gozdovih so dopustni le posegi po tem odloku, v kolikor niso
v nasprotju s predpisi, s katerimi so bili opredeljeni kot varovalni
gozdovi. |
Gospodarjenje in ravnanje z gozdovi na območjih varovalnih gozdov in
gozdov s posebnim namenom (gozdnih rezervatih), mora biti v skladu z
določili Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom
(Uradni list RS, št. 88/05) oziroma s predpisi lokalne skupnosti, če je
ta območja razglasila lokalna skupnost. |
a4) Ostala območja
|
Posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo na
območje gozdov, je treba načrtovati tako, da se ne posega v obstoječi
gozdni rob. Za posamezne vrste objektov je potrebno zagotoviti naslednje
minimalne odmike: |
-
stavbe morajo biti odmaknjene vsaj 25 m od gozdnega roba;
|
-
ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča, pa
morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 1,0 m. |
V
projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če je iz
soglasja Zavoda za gozdove Slovenije razvidno, da manjši odmik ne
povzroča negativnega vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in
gozdnega prostora. |
Če ureditve na kmetijskih zemljiščih, ki mejijo na območja gozdov,
zahtevajo objekte, morajo biti le-ti odmaknjeni najmanj 4 m od gozdnega
roba. |
Ob izvajanju posegov v prostor, ki prekinjajo obstoječe dostope do
gozdnih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
Višinske razlike na terenu je potrebno premagovati z brežinami. Gradnja
opornih zidov je dovoljena le takrat, ko za uredbo brežin ni na
razpolago zadostnega zemljišča. |
Dela na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih, povezana s posegi na
sosednjih zemljiščih z drugo namensko rabo, ki bi lahko povzročila večjo
motnjo pri osnovni izrabi kmetijskih ali gozdnih zemljišč, se dopuščajo
pod pogojem, da z njimi soglašata: |
-
upravni organ, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo, ter
|
-
pristojna institucija za varstvo narave.
|
b) Urbanizirana
stanovanjska območja |
6.a člen |
Novogradnje na posameznem ureditvenem območju so možne, če obstoječe
infrastrukturno omrežje in naprave dopuščajo dodatne obremenitve ali če
so zagotovljeni sočasni ukrepi za izboljšanje ali vsaj ohranjanje nivoja
infrastrukturnih uslug pod pogoji, ki jih določijo posamezni upravljalci
infrastrukturnih sistemov. |
7. člen |
Naselje Dornava je opredeljeno kot občinsko središče. Območje, ki
predstavlja upravno središče naselja, je potrebno dograjevati v njegovem
gravitirajočem prostoru, z dopolnitvijo javnih funkcij naselja in z
vzpostavitvijo hierarhije centralnih funkcij. Zaradi možnosti
priključevanja novih objektov na javno infrastrukturo, saj je v okviru
naselja primarna komunalna infrastruktura zagotovljena, se lahko širijo
bivalne kapacitete naselja na preostale še proste površine (in to
predvsem kot gradnja stanovanjskih objektov s stanovanji in prostori ali
objekti dopolnilnih dejavnosti k stanovanjem). |
V
urbaniziranem stanovanjskem območju naselja Dornava se dopušča:
|
-
obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav;
|
-
novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav;
|
-
novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter
objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo, |
-
spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se
pretežna namembnost območij ne spreminja. |
Ekološko motečih objektov, kot so določene vrste obrti in industrije,
prometni objekti in športni objekti ter drugi objekti, ki so lahko
direktni ali posredni vir hrupa ali drugih motečih emisij, ki ogrožajo
osnovno namembnost območja, se praviloma ne dopušča urejati v strnjenih
delih naselja, temveč le izven teh oziroma ob robu naselja. |
Nadomestne gradnje se pravilom dopuščajo izvajati le takrat, kadar bi
bila nesmotrna obnova starih objektov ali če so ti stari objekti
arhitektonsko nekvalitetni, kar pa ne velja za zaščitene objekte.
|
c) Ostala
naselja |
8. člen |
V
kmečko oziroma kmečko-stanovanjskih naseljih in razpršeni gradnji se
dopušča: |
-
obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav,
|
-
novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav,
|
-
novogradnja in dozidava večjih stanovanjskih in javnih objektov ter
objektov s pisarniško-poslovno dejavnostjo; |
-
spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se
pretežna namembnost območij ne spreminja, |
-
novogradnja in dozidava kmetijskih objektov in naprav, pod pogoji,
navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za nadomestne
gradnje). |
Nekmetijski posegi ne smejo poslabšati funkcionalnosti kmetij in
možnosti njihove širitve z izjemo neizogibnih posegov v javnem interesu
in posegov v kmetije, ki se opuščajo, če s tem soglaša upravni organ,
pristojen za kmetijstvo. To določilo ne velja za posege ki so dovoljeni
s predpisom, ki določa pomožne objekte. |
Večji hlevi in večje širitve hlevov se praviloma dopuščajo graditi oz.
urejati le na obodu naselja oziroma v delih naselja, ki so vsaj na eni
strani odprti proti zemljiščem, na katerih se ne predvideva poselitev.
|
d) Območja,
namenjena za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne dejavnosti
|
9. člen |
V
območjih, rezerviranih z DP za industrijske, obrtne, skladiščne in
transportne dejavnosti, se dopušča: |
-
obnova in vzdrževanje vseh vrst objektov in naprav; |
-
novogradnja in dozidava vseh vrst manjših objektov in naprav, razen
kmetijskih; |
-
novogradnja in dozidava javnih objektov in naprav;
|
-
spreminjanje namenske rabe objektov in naprav, pod pogojem, da se
pretežna namembnost območij ne spreminja; |
-
novogradnje in dozidave vseh ostalih vrst objektov in naprav pod
pogoji, navedenimi v 7. členu (za ekološko moteče objekte; za nadomestne
gradnje). |
e1) Kulturna
dediščina |
10. člen |
Na spomenikih oziroma območjih kulturne dediščine se dopuščajo le posegi
po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s katerimi so
proglašeni za spomenike oziroma varovana območja kulturne dediščine.
|
Za posege na objektih, območjih in vplivnih območjih kulturnih
spomenikov in varovane kulturne dediščine si je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, Območna enota Maribor. |
Zavod je v okviru zakonskih pristojnosti dolžan podati usmeritve za
posege na objektih in območjih kulturnih spomenikov, prav tako v
vplivnih območjih kulturnih spomenikov, ki so opredeljeni v planskih
dokumentih. V primeru večjih posegov, ki bi morebiti pomenili
poslabšanje stanja dominantne lege posameznih kulturnih spomenikov v
prostoru, se vplivno območje lahko tudi poveča. To pomeni, da je v
takšnih primerih potrebno v študijah presoje vplivov na okolje
upoštevati tudi kulturno dediščino, kar še zlasti velja za kulturni
spomenik državnega pomena. Za ostali prostor je zlasti v primerih
oblikovalskih pogojev potrebno upoštevati tipično arhitekturo lokalnega
okolja. Pri tem je potrebno opozoriti, da ta tipična arhitektura ne
predstavlja arhitekture, ki je nastala v času po 70. letih prejšnjega
stoletja, ampak je to tista arhitektura, ki je nastala pred tem časom.
|
Upoštevati je potrebno, da se občina delno nahaja na ravninskem delu
Ptujskega polja, za katerega velja tipična obcestna pozidava, delno pa
posega v območje Slovenskih goric, kjer je prevladujoča oblika poselitve
razpršena gradnja. Na področju kulturne dediščine je potrebno upoštevati
dominantno lego kulturnih spomenikov, ki jo v občini Dornava
predstavljata Dvorec in park dvorca Dornava in cerkev Marijinega
obiskanja na Polenšaku, v manjši meri pa cerkev sv. Doroteje v Dornavi.
Morebitne gradnje in rekonstrukcije objektov v vplivnem območju morajo
upoštevati dominantno lego obeh spomenikov. |
Za kapelice in znamenja, ki se praviloma nahajajo v bližini
stanovanjskih hiš, ni pričakovati večjih negativnih posledic. Za tiste
kapelic in znamenja, ki se nahajajo ob lokalnih cestah pa je v primeru
zahtev po prestavitvi zaradi morebitne širitve ali rekonstrukcije ceste
potrebno upoštevati, da kapelic ni možno porušiti, ampak jih je v
sodelovanju s pristojno spomeniško službo možno v celoti prestaviti na
ustreznejšo lokacijo. |
Arheološki spomeniki se nahajajo na njivsko travnatih površinah, kjer je
možna obdelava površin na tradicionalen način. |
Na arheoloških območjih je obvezen arheološki nadzor oziroma arheološka
zaščitna izkopavanja. Pri večjih posegih je smiselno tudi predhodno
sondiranje terena, kjer se nato na osnovi rezultatov določa podrobnejša
namembnost delov zemljišča. |
V
primeru arheoloških zidanih struktur je le-te potrebno glede na njihovo
ohranjenost prezentirati "in situ", to je na mestu najdbe ali drugače
predstaviti v sklopu nove arhitekture. |
Etnološki spomenik predstavljajo posamezne domačije. Pri morebitnih
novih gradnjah in drugih posegih je zato potrebno upoštevati obstoječe
gabarite in zagotavljati dovolj velik medsebojni odmik zaradi celovite
ohranjenosti spomenikov. Podobno velja za zgodovinske spomenike.
|
Podrobnejša razdelitev na kulturne dediščine je prikazana v grafičnem
delu PUP s prikazom območja in oznake dediščine, ki je povezava s
strokovnimi podlagami za varstvo kulturne dediščine, uporabljenih za
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine. |
e2) Ohranjanje
narave |
10.a člen |
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje
biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene
smernice za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za območje občine
Dornava" (izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Maribor,
december 2005), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine
Dornava. |
Podrobnejša razdelitev na zavarovana območja, območja naravnih vrednot
in ekološko pomembna območja je prikazana v grafičnem delu PUP, s
prikazom območja in oznake vrednote oziroma območja, ki je povezava s
strokovnimi podlagami iz prejšnjega odstavka. |
Na spomenikih oziroma območjih ohranjanja narave se dopuščajo le posegi,
dovoljeni po tem odloku, v kolikor niso v nasprotju s predpisi, s
katerimi so proglašeni za spomenike oziroma območja ohranjanja narave
(kot je Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in
spomenikov narave v občini Ptuj; Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.
14/79). |
Za posege oziroma za gradnjo objekta na teh območjih je, skladno s 105.
členom Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-UPB2 in
61/06 ZDru-1), potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje. |
f) Območja
rekreacijske in turistične rabe in turistična območja |
11. člen |
V
območju letališča v Moškanjcih, se dopušča le posege za potrebe
rekreacije, turizma in športa; dopuščajo se tudi posegi za potrebe
zračnega prometa. |
V
območju vinskih cest se dopušča vse posege za osnovne namembnosti,
opredeljene z DP, pod pogojem, da so, razen vzdrževalnih del, izvedeni
po navodilih in v soglasju pristojne institucije za varstvo kulturne
dediščine oziroma za varstvo narave. |
V
območju Slovenskih goric morajo širitve naselij, novogradnje in prenove
obstoječih objektov ter drugi posegi v prostor tipološko izhajati iz
krajevne tradicije in prispevati k ohranjanju tradicionalne identitete
krajine in naselja. |
g) Ostala
območja posebnih namembnosti |
(1)
območja virov pitne vode,
|
(2)
območja nahajališč mineralnih surovin,
|
(3)
območja varovalnega pasu železniške proge,
|
(4)
območja prenosnih plinovodov,
|
(5)
območja poseganja v vodni režim,
|
(6)
območje centralne čistilne naprave,
|
(7)
območja pokopališč. |
12. člen |
1. Območja virov pitne vode:
|
V
območjih virov pitne vode, ki so zavarovani s posebnimi občinskimi
predpisi, se dopuščajo le posegi po tem odloku in teh predpisih. Pod
istimi pogoji se dopuščajo posegi na zemljiščih, za katera se upravičeno
domneva, da vplivajo na obstoječe in predvidene vire pitne vode, ki še
niso zavarovani s posebnimi predpisi |
2. Območja nahajališč mineralnih surovin:
|
V
območjih nahajališč mineralnih surovin - gramoznicah, glinokopih,
kamnolomih in podobno, se dopuščajo: |
-
novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za
pridobivanje rudnine, njeno predelavo in prodajo, |
-
sanacijski posegi oz. pretvorba območja v kmetijske površine ali
površine za potrebe gozdarstva, lovstva, ribištva, vodnega gospodarstva
ali rekreacije, |
vse pa pod pogojem, da je posamezno nahajališče mineralnih surovin
plansko opredeljeno. |
Nahajališča oziroma območja pridobivanja mineralnih surovin, ki niso
opredeljena z DP, se dopušča sanirati le po konkretni planski
opredelitvi. |
V
območjih nahajališč mineralnih surovin so dovoljene gradnje in
prostorske ureditve v skladu z zakonom o rudarstvu in tiste, ki služijo
sanaciji degradiranih območij. |
V
občini Dornava trenutno ni pridobivalnih prostorov, za katere bi država
podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih
surovin. Vendar na občinsko ozemlje sega raziskovalni prostor za nafto
in plin, za katerega ima rudarsko pravico za raziskovanje Geoenergo
d.o.o. iz Lendave in sicer za dobo 5 let (do 15.5.2007). V kolikor se
znotraj raziskovalnega prostora načrtuje večji poseg v prostor, je
investitor dolžan obvestiti nosilca rudarske pravice za raziskovanje v
zvezi s soglasjem za izvedbo posega. |
3. Območja varovalnega pasu železniške proge:
|
Preko območja Občine Dornava poteka železniška proga Pragersko - Ormož.
Pred izvedbo je modernizacija SV in TK naprav na progi Pragersko - Ormož
ter rekonstrukcija postaj, prav tako bo proga v naslednjih letih
elektrificirana, zaradi česar bo nujna tudi nadgradnja odprte proge
(medpostajnih odsekov). |
V
prihodnosti bo progo Zidani Most - Celje - Pragersko - Puconci potrebno
usposobiti ali predvideti novo traso za hitrosti >160 km/h, v kolikor bo
to evropska smer hitre proge proti Budimpešti. |
Za vsak poseg v varovalnem pasu železniške proge, ki meri 200 m in v 80
m širokem pasu ob industrijskem tiru, je potrebno upoštevati določila
veljavnega zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št.
102/04-UPB1) in pravilnika o pogojih za graditev gradbenih objektov ali
drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav v varovalnem
progovnem pasu in v varovalnem pasu ob industrijskem tiru (Uradni list
SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov bodočih objektov od osi
skrajnega tira, gradnje protihrupne ograje, če se pokaže za potrebno in
zaščite vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih
tokov, zaradi v prihodnosti elektrificirane železniške proge;
|
Upoštevati je potrebno tudi sledeča določila:
|
-
za vsak objekt, ki bo lociran v 200 m varovalnem pasu železniške
proge, si mora investitor pridobiti soglasje h gradnji od Javne agencije
za železniški promet RS; |
-
predvidene cestne povezave morajo biti oddaljene minimalno 8,00 m od
obstoječega tira; |
-
objekti višine do 15 m morajo biti oddaljeni minimalno 12,00 m od osi
skrajnega obstoječega tira; |
-
pri vseh prečkanjih daljnovoda in obstoječe železniške proge je
potrebno upoštevati pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti
objektov (Uradni list RS, 101/05). |
4. Območja prenosnih plinovodov:
|
Preko območja Občine Dornava potekajo oziroma so predvideni plinovodi:
|
-
obstoječi prenosni plinovod R15, od M1 v km 38+356 - MRP Lendava
(premer 250 mm, tlak 50 bar); |
-
predvideni vzporedni prenosni plinovod R15/1;
|
-
predvideni mednarodni prenosni plinovod M9 Dolga vas (madžarska meja)
- Opatje selo (italijanska meja). |
Oba predvidena plinovoda sta vsebovana v Strategiji prostorskega razvoja
Republike Slovenije in v Razvojnem načrtu prenosnega plinovodnega
omrežja za obdobje 2005-2014 družbe Geoplin plinovodi, d.o.o., kot
sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.
|
V
območjih prenosnih plinovodov se dopušča posege v zvezi z graditvijo,
obnovo in vzdrževanjem plinovoda ter posege po konkretni osnovni planski
opredelitvi, pod sledečimi pogoji: |
-
k vsakemu dovoljenju za lokacijo in gradnjo v nadzorovanem oziroma
varstvenem pasu plinovoda širine 100 m na vsako stran od osi plinovoda
mora biti pridobljeno soglasje upravljalca plinovoda; |
-
k vsem posegom, razen k vzdrževalnim delom, v pasu, ki sega po 30 m na
vsako stran od osi distribucijskega plinovoda, mora biti pridobljeno
soglasje upravljalca plinovoda; v tem pasu se ne dovoljujejo novogradnje
bivalnih objektov; |
-
v pasu, ki sega po 5 m na vsako stran od osi plinovoda, se dela lahko
izvajajo le pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenca
operaterja. |
Za vse plinovode je potrebno upoštevati Energetski
|
zakon (Uradni list RS, št. 26/05). Za poseganja v nadzorovani pas
plinovoda nad 16 bar se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za
graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16
bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02). |
5. Območja poseganja v vodni režim:
|
V
območjih poseganja v vodni režim, opredeljenih z družbeno verificiranimi
dokumenti upravljalca z vodotoki, se morajo, ob preostalih pogojih,
izhajajočih iz opredelitve v družbenem planu, upoštevati tudi pogoji iz
teh dokumentov oziroma upravljalca z vodotoki. |
Na vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in
vodnih virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo
iz 37. člena zakona o vodah (ZV-1; Uradni list RS, št. 67/02, 110/02
ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A, 10/04 Odl.US., 41/04 ZVO-1), in sicer kadar gre za:
|
-
gradnjo objektov javne infrastrukture,
|
-
gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali po drugih zakonih,
|
-
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
-
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
|
-
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe
in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,
|
-
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, in
|
-
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju
ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega
zemljišča in sicer pri vodotokih 1. reda 15 metrov od meje vodnega
zemljišča, pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča. Ti
odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami vodotokov. |
Za posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje
Agencije RS za okolje (ARSO). |
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v
prostor, ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in
priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen
posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v
skladu z 86. členom ZV-1. |
Za posege na območju, ki so poplavno ogrožena, je v fazi izdelave
projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev. Predvideni morajo
biti ukrepi varovanja pred visokimi vodami in morajo biti obdelani za
celotno območje. |
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor
zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. |
6. Območje centralne čistilne naprave:
|
V
območju centralne čistilne naprave se dopuščajo novogradnje, dozidave
ter potrebna vzdrževalna dela na objektih in napravah. |
7. Območja pokopališč:
|
V
območju pokopališč se dopuščajo: |
-
novogradnja, dozidava, obnova in vzdrževanje objektov in naprav za
pokopališko in spremljajoče dejavnosti; |
-
sanacijski posegi oziroma morebitna pretvorba dela območja v park
oziroma spominski park; pod pogoji posebnih predpisov in tega odloka.
|
Območja, za katera je
z DP predvidena izdelava izvedbenega prostorskega načrta |
13. člen |
V
območjih, za katera je z DP predvidena izdelava |
izvedbenega prostorskega načrta, se dopuščajo:
|
-
novogradnje objektov in naprav, ki so nujno potrebni za vzdrževanje
obstoječe gradbene strukture ali za bivanje in delo prebivalcev na teh
območjih, pod pogojema, da te gradnje ne presegajo definicije enostavnih
ali manj zahtevnih objektov in da pisno določi (definira) nujno
potrebnost za urejanje prostora pristojen upravni organ; |
-
vzdrževanje objektov in naprav;
|
-
prečkanja infrastrukturnih in vodnogospodarskih objektov in naprav;
|
-
pripravljalna dela za izvedbo izvedbenega prostorskega načrta.
|
V
teh območjih objektom ni mogoče spreminjati namembnosti. |
Posegi po 3. in 4. alinei prvega odstavka tega člena se dovoljujejo pod
pogojem, da ne bodo ovirali izvedbe izvedbenega prostorskega načrta, in
tudi: |
-
da za navedena dela zadošča priglasitev oziroma lokacijska informacija
oziroma je zanje potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, |
-
da z njimi niso prizadete pravice ali zakoniti interesi drugih oseb,
|
-
da so predvidena dela v skladu z rešitvami v prostorskih izvedbenih
aktih. |
|
3. POGOJI ZA
URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA TER ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
OBJEKTOV ALI NAPRAV OZIROMA DRUGIH POSEGOV V PROSTOR NA TEM OBMOČJU
|
Parcelacija
|
14. člen |
Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalne
parcelacije. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in
gradbenih parcel se praviloma ščiti, pod pogojem, da razdrobljenost ni
prevelika. K sistemom parcelacije morajo biti pridobljena navodila in
soglasja pristojne institucije za varstvo narave. |
Osnovna urbanistična
načela |
15. člen |
1. Širitev naselij se dopušča, če je usklajena s tradicionalno
zasnovo teh naselij in če s to zasnovo tvori zaokroženo podobo
posameznega naselja. |
V
območju Slovenskih goric se dopušča le širitev naselij, ki dopolnjuje
tradicionalno zasnovo teh naselij. |
V
delu občine Dornava, ki se nahaja v ravninskem delu Ptujskega polja, za
katerega velja tipična obcestna pozidava objektov, se praviloma dopušča
le takšna širitev naselij, ki dopolnjuje tradicionalno zasnovo teh
obcestnih naselij. |
2. Širitev naselij in graditev posameznih stavb v naseljih se
dopušča, če se izvaja po krajevnih tradicionalnih značilnostih glede:
|
-
izbora vrste terena za gradnjo, lociranja cest in poti, oblikovanja
trgov in ulic ter lociranja javnih in drugih večjih zgradb; |
-
ohranjanja pogledov na javne in druge večje zgradbe, na značilne
tradicionalne objekte in tradicionalne dele naselij ter na krajinske
kvalitete; |
-
gradbenih linij, usmeritev slemen objektov, medsebojne oddaljenosti
objektov, mikrolociranja objektov glede na oblikovanost terenov,
podrejanja lokacij in gabaritov zasebnih objektov lokacijam in gabaritom
javnih objektov, oblikovanja gabaritov zasebnih in javnih objektov ter
pomožnih objektov, lociranja gospodarskih in pomožnih objektov in
podobnega; |
-
morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih
objektov v posameznih delih naselja. |
3. Gradnja stavb razpršene gradnje se dopušča, če se izvaja po
krajevnih tradicionalnih značilnostih glede: |
-
izbora vrste terena za gradnjo, lociranja z oziroma na ceste in poti;
|
-
ohranjanja pogledov na naselja in krajinske kvalitete;
|
-
lociranja objektov glede na oblikovanost terenov in temu ustrezna
usmeritev slemen objektov, |
-
oblikovanje gabaritov objektov ter pomožnih objektov, lociranja
gospodarskih in pomožnih objektov; |
-
morebitnih strukturalnih značilnosti fasad objektov in pomožnih
objektov v posameznih območjih. |
V
območju Slovenskih goric in obcestne pozidave naselij Ptujskega polja
mora tudi likovna podoba objektov in pomožnih objektov izhajati iz
krajevnih tradicionalnih značilnosti. |
Kadar se predvideva ureditev območja večih stanovanjskih in drugih
objektov, kot območje zaključene pozidave, pa zanj ni predvidena
izdelava lokacijskega načrta (temveč se pripravi le lokacijski
preizkus), je potrebno zasnovati predvsem: |
-
cestno mrežo območja,
|
-
potek energetskih in komunalnih vodov, s poudarkom na gravitacijski
kanalizaciji, |
-
povezave in soodvisnosti s sosednjimi območji,
|
-
pozidavo območja,
|
-
zasnove skupnih ureditev zelenih površin, ter
|
-
prostor za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov (ekološki otok).
|
Odmiki
|
16. člen |
Objekte in pomožne objekte, ki imajo gabarite in strehe v skladu z
določili 17. člena tega odloka ter so take vrste, da njihova raba ne
more vplivati v večji meri škodljivo na zdravje ljudi, se dopušča
graditi v oddaljenosti 4 m in več od parcelnih meja brez posebnih
pogojev. |
Če so, po krajevni tradiciji, objekti oziroma pomožni objekti od
parcelnih meja manj oddaljeni, se dopušča zgoraj navedene vrste objektov
in pomožnih objektov graditi na obstoječe temelje oz. graditi po
krajevni tradicionalni razdalji. Bliže parcelnih meja se dopušča
graditi, če tako narekuje oblikovanost terena. Gradnja bliže kot 4 m od
parcelnih meja se dopušča le pod pogojem, da je zadoščeno sanitarnim in
požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo na
meji odprtega javnega prostora in da morajo biti razlogi za odmik, ki je
manjši kot 4 m, utemeljeni v načrtu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
|
Minimalni odmiki od parcelnih meja za druge vrste objektov se na osnovi
zadostitve pogojev, navedenih v prejšnjem stavku, določijo v postopku za
izdajo gradbenega dovoljenja. |
Objekt ali pomožni objekt, ki se gradi na proti sosednjemu objektu na
manjši razdalji, kot je višina slemena višjega od objektov, mora imeti
proti temu sosednjemu objektu ali pomožnemu objektu požarni zid ali pa
mora biti s tehničnimi ukrepi onemogočen prenos požara z objekta na
objekt. |
Gospodarsko poslopje mora biti od stanovanjskega
|
ločeno s požarnim zidom.
|
Kadar naj bi bili pomožni objekti, ki izpolnjujejo pogoje in zahteve
glede največje velikosti, načina gradnje ter rabe in odmika od sosednjih
zemljišč, določene s posebnim pravilnikom, navedenim v 39. členu tega
odloka, zgrajeni bližje kot 4 m od parcelne meje, smejo veljajo zanje
določila tega posebnega pravilnika. |
Kot oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo
zunanjo točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno
drugačno konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje
najkrajša razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj
izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
Varovalni pasovi,
varovana območja in z njimi povezana soglasja |
16.a člen |
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas
posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani
|
1. avtoceste
40 m,
|
hitre ceste
35 m,
|
glavne ceste
25 m,
|
regionalne ceste
15 m,
|
kategorizirane občinske ceste 10
m, |
državne kolesarske steze 5
m, |
merjeno od zunanjega roba cestnega sveta;
|
2. glavne železniške proge 200
m, |
regionalne železniške proge 200
m, |
industrijskega tira:
80 m,
|
merjeno od osi skrajnih tirov;
|
3. nihalne žičnice
20 m,
|
krožne žičnice
15 m,
|
žičnice, ki pozimi deluje kot vlečnica:
5 m,
|
merjeno od osi nosilne oziroma vlečne vrvi;
|
4. prenosnega elektroenergetskega daljnovoda
|
nazivne napetosti 400 kV 25
m, |
nazivne napetosti 220 kV 25
m, |
nazivne napetosti 110 kV 15
m, |
prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega
|
voda
|
nazivne napetosti 10/20 kV 10
m, |
kabliranega distribucijskega elektroenergetskega
|
voda
|
nazivne napetosti 10/20 kV
5 m,
|
merjeno od osi skrajnih vodov;
|
5. prenosnega plinovoda
|
z obratovalnim tlakom 16 bar in več 100 m,
|
distribucijskega plinovoda
|
z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar in
večjim od 1 bar 30 m, |
drugega distribucijskega plinovoda,
|
manjšega od 1 bar:
5 m,
|
merjeno od osi voda;
|
6. vodovoda,
|
kanalizacije,
|
toplovoda oziroma vročevoda,
|
voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam,
|
vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in
|
drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne
službe lokalnega pomena oziroma |
so v javno korist, razen priključkov nanje:
1,5 m,
|
merjeno od osi posameznega voda.
|
Soglasja, ki jih morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če
leži zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt oziroma pomožni
objekt, v varovalnem pasu, so soglasja oziroma dovoljenja, ki jih v
skladu s predpisi, ki urejajo obratovanje objektov gospodarske javne
infrastrukture iz prejšnjega odstavka, izdajajo upravljavci teh
objektov. |
Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, so varovana območja:
|
1. po predpisih, ki urejajo upravljanje s celinskimi in podzemnimi
vodami in z njimi določenih varstvenih območij (vodovarstvena območja in
območja kopalnih voda) in ogroženih območij (poplavna, plazljiva,
plazovita in erozijska območja), ter po predpisih, ki urejajo rabo voda
in upravljanje z vodnimi in priobalnimi zemljišči, ki segajo:
|
-
v
primeru celinskih voda 1. reda |
15 m od meje vodnega zemljišča tekoče ali stoječe vode in
|
-
v
primeru celinskih voda 2. reda |
5
m od meje vodnega zemljišča tekoče oziroma stoječe vode; |
2. po predpisih, ki urejajo kmetijstvo, zemljišča, ki so primerna za
kmetijsko obdelavo in so z mejo določena v izvedbenih prostorskih aktih,
razen zemljišč, na katerih so grajena območja kmetij |
3. po predpisih, ki urejajo gozdarstvo, zemljišča, na katerih je gozd
ali so kot gozdna zemljišča z mejo določena v izvedbenih prostorskih
aktih, lahko pa tudi kot varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim
namenom, katerih meje so razvidne iz akta o njihovi razglasitvi;
|
4. po predpisih, ki urejajo rudarstvo, zemljišča, na katerih oziroma pod
katerimi je rudniški prostor, katerega meje so razvidne iz: |
-
akta o pridobitvi rudarske pravice za raziskovanje mineralne surovine
in |
-
akta o pridobitvi rudarske pravice za izkoriščanje mineralne surovine;
|
5. po predpisih, ki urejajo naravna zdravilna sredstva, zemljišča,
katerih meje so razvidne iz: |
-
akta o razglasitvi naravnega zdravilnega sredstva in
|
-
akta o določitvi varstvenega območja naravnega zdravilišča;
|
6. po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, zemljišča, katerih meje
so razvidne iz: |
-
akta o določitvi naravne vrednote, ekološko pomembnega območja in
posebnega varstvenega območja, |
-
akta o zavarovanju naravnega spomenika, strogega naravnega rezervata
ali naravnega rezervata, |
-
akta o zavarovanju narodnega, regijskega ali krajinskega parka in
|
-
akta o začasnem zavarovanju dela narave v času njegove veljavnosti;
|
7. po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine, zemljišča,
katerih meje so razvidne iz: |
-
registra kulturne dediščine,
|
-
akta o razglasitvi kulturnega spomenika in
|
-
akta o začasni razglasitvi za kulturni spomenik, v času njegove
veljavnosti; |
8. po predpisih, ki urejajo letalstvo, zemljišča, na katerih je območje
izključne rabe letališča, vzletišča oziroma infrastrukturnega objekta
navigacijskih služb zračnega prometa ter zemljišča, nad katerimi je na
podlagi predpisov, ki urejajo letalstvo, določeno območje nadzorovane
rabe in območje omejene rabe; |
9. po predpisih, ki
urejajo področje obrambe; |
10. po predpisih, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
Soglasja morajo investitorji pridobiti pred začetkom gradnje, če leži
zemljišče, na katerem naj bi bil zgrajen objekt ali pomožni objekt, v
območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju opredeljeno kot
varovano območje. |
Gabariti objektov in
strehe |
17. člen |
Dopušča se le gradnje, glede na krajevne tradicionalne značilnosti,
pritličnih ali visokopritličnih objektov, s kletjo in izkoriščenim
podstrešjem, podolgovate, L ali T oblike. |
Kleti se dopuščajo, tudi na nagnjenih terenih, le v povsem ali do 2/3
vkopani izvedbi. Če podtalnica ali sestava tal ne dopušča podkletitve,
se zvišanje objektov ne dovoljuje. |
V
delih območja, opredeljenih kot ostala naselja, sme znašati etažnost
največ K+P+M. Lahko se poveča na največ K+P+1N+M, če jo - po preveritvi
zadostitve določilom 15. člena - odobri Služba mestnega arhitekta.
|
Razmerje tlorisnih stranic osnovnega pravokotnika enodružinskega
stanovanjskega objekta oziroma daljšega kraka takega objekta L ali T
oblike, se dopušča v razmerju vsaj 1:1,25, ki ga je dopustno dograjevati
na daljši strani. Razmerje teh stranic se dopušča v velikosti 1:3, če
gre za gospodarske, javne, poslovne in večstanovanjske objekte, objekte
za intenzivno živinsko rejo in podobne večje objekte. Izjeme od določil,
navedenih v prvem delu tega odstavka, se dopušča le, če jih, po
preveritvi zadostitve določilom 15. člena, odobri Služba mestnega
arhitekta. |
Strehe objektov se dopušča graditi le kot simetrične dvokapnice;
enokapne strehe se dopuščajo le na ozkih prizidkih. Slemenitev mora
potekati vzdolž daljše smeri. Naklon strehe mora meriti od 35 do 45
stopinj in kritina mora biti iz žgane opeke ali iz betona v obliki in
barvi kritin iz žgane opeke. |
Po stavbnem izročilu za posamezna območja se dopušča izvedba streh s
čopi in s strešnimi okenskimi hišicami. Dopušča se tudi slamnata streha.
|
Izjemoma se dopušča pri objektih, kjer terja funkcija velike širine
objektov, kot so proizvodni objekti in hlevi, naklon strehe manjši in
sicer minimalno 25 stopinj ali izvedbo simetrične dvokapnice z
lomljenima strešinama, katera vrhnja dela se krijeta s tradicionalno
ravno pločevino na opažu, spodnja pa z opečno ali betonsko kritino v
zgoraj predpisanem videzu in naklonu. Širina, opredeljena kot "velika
širina ali veliki prosti razpon" znaša > 16,00 m. |
Ravne strehe se dopuščajo izvajati le za funkcionalne pohodne terase.
|
Prenova streh se dopušča le ob upoštevanju zgoraj navedenih določil.
Sanacija streh je praviloma mogoča le po osnovnem projektu; ob tem je
zahtevana dokazljivost prvotne zasnove. |
Kapne lege se praviloma ne podzidavajo. Največja dopustna višina
podzidave kapne lege je 0,6 m (tri vrste opečnih zidakov). Na
gospodarskih objektih se te podzidave ne dopuščajo. |
Na objektih v območju PUP, ki niso s posebnimi predpisi opredeljeni kot
kulturni spomeniki ali so kako drugače zavarovani, je možna uporaba tudi
drugačnih kritin ali drugačnih naklonov in lomov strešnih ploskev, kot
so navedeni v prejšnjih odstavkih tega člena, če uporabljene kritine,
njihov barvni videz in nakloni strešnih ploskev niso v nasprotju z
značilnostmi prostora, obstoječih grajenih struktur in naravo
načrtovanih prostorskih ureditev ter zagotavljajo ohranjanje posameznih
sestavin kulturne dediščine v naseljih. |
Okna, balkoni in
fasadne obdelave |
18. člen |
Okna morajo biti praviloma pokončna, enotna in opremljena z dvokrilnimi
lesenimi polkni oziroma ustreznimi roletami. |
Izvedba balkonov se dopušča, z ozirom na stavbno izročilo za posamezna
območja, le v obliki tako imenovanih svisli po celi dolžini čelnih fasad
ali v obliki gankov na čelnih ali bočnih fasadah. Ograja balkonov mora
biti praviloma lesena s pokončno strukturo. |
Dopušča se uporaba le tistih fasadnih materialov, ki so po stavbnem
izročilu značilni za posamezna območja. Ometi morajo biti gladki in
svetlo obarvani. Talni zidci morajo biti zaribani in praviloma v sivih
barvnih odtenkih. |
Pri sakralnih objektih in javnih objektih, se haloški stavbni kamen
lahko na krajevno tradicionalne načine uporabi kot okrasni kamen.
|
Leseni deli se morajo praviloma barvati v v srednjetemnih barvnih
odtenkih avtohtonih vrst lesa. Čelnih zatrepov zidanih stanovanjskih hiš
in javnih objektov se praviloma ne oblaga z lesenimi opaži. |
Zračenje podstrešij gospodarskih poslopij mora praviloma biti izvedeno
prek čelnih zatrepov z značilnimi svetlobnimi mrežami ali pokončnimi
deskami, odvisno od krajevnih tradicionalnih značilnosti. |
Okrasja starih fasad profilacijo (obrobe odprtin, vogalov in streh,
členitve sten in podobno) se morajo pri prenovi fasad tudi obnoviti.
|
Na objektih, starejših od 50 let, se ne dopušča modernizacija
zunanjosti. |
Novogradnje zahtevneje
oblikovanih objektov |
|
19. člen |
Večstanovanjske objekte, šole, gasilske domove in kulturne domove,
verske objekte, poslovne objekte, upravne objekte, objekte za turizem,
gostinstvo in rekreacijo in podobno ter objekte tipa vila se dopušča v
območju PUP graditi kot enonadstropne, ter izven zgodovinskih gradbenih
linij z drugačnim oblikovanjem streh, balkonov in podobnega, kot je
predpisano v prejšnjih določilih tega odloka. Ostaja pa pogoj, da se
streha pokriva s kritino po 17. členu, z izjemo javnih servisov za
goriva, zadoščeno pa mora biti tudi pogoju, da urbanistično postavitev
in oblikovno podobo teh objektov odobri Služba mestnega arhitekta.
|
Dodatna merila za odstopanje od teh določil so lahko še višinski
gabarit, razmerja gabaritov, vrsta strehe, postavitev na parcelo,
velikost in oblika parcele, materiali, gradiva in podobno. |
K
idejnim rešitvam zahtevneje oblikovanih stavb in k urbanistični
postavitvi ter oblikovni zasnovi vseh pomembnejših stavb oziroma
objektov mora podati svoje mnenje Služba mestnega arhitekta.
|
|
Oblikovanje objektov v območjih, namenjenih za industrijske, obrtne,
skladiščne in transportne dejavnosti
|
ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena
|
20. člen |
V
območjih, namenjenih za industrijske, obrtne, skladiščne in transportne
dejavnosti ter v območjih posebnih namembnosti po točki g) 5. člena, se
dopušča oblikovanje objektov in naprav po tehnoloških in konstrukcijskih
zahtevah (npr. opečne strehe niso nujne), pod sledečimi pogoji:
|
-
izbirati se mora gabarite in barve, ki se prilagajajo pokrajini;
|
-
izbirati se mora gabarite, ki višinsko bistveno ne izstopajo v
pokrajini; |
-
oblikovanje objektov in naprav mora biti estetsko, idejne rešitve
pomembnejših objektov pa mora odobriti služba mestnega arhitekta,
|
-
izdatno se mora ozeleniti okolje teh objektov in naprav.
|
Urejanje prostega
prostora |
21. člen |
Na posameznih območjih krajine so dovoljene le tiste gradnje, ki so za
osnovno rabo območja sprejemljive in z njo skladne, ali rabi območja
služijo. |
Relief, površinski vodotoki in vegetacija se dopuščajo v večji meri
spreminjati le če se dokaže, da dajejo posegi večje ekonomske ali druge
prednosti v primerjavi s prvotnim stanjem in če soglaša pristojna
institucija za varstvo narave. |
Pri urejanju kmetijskih in stavbnih zemljišč se morajo praviloma
ohranjati pasovi vegetacije na mejah, drevoredi, markantnejša drevesa,
skupine dreves, deli neokrnjene krajine, obraščene struge potokov in
melioriranih vodotokov, žive meje in podobno. |
Erozija vetra in vode ter plazovitost terena se praviloma preprečujeta z
zasaditvijo vegetacije. |
Za podporne ali oporne zidove, urejanje vodotokov in podobno se dopušča
uporabljati le naravni material. To določilo velja tudi za obnovo.
|
Za urejanje vinogradov in sadovnjakov ter podobnega se dopušča urejanje
teras le s soglasjem pristojnega kmetijskega zavoda in pristojne
institucije za varstvo narave. |
Okolja objektov in naprav v območjih, namenjenih za industrijske oziroma
obrtne ali skladiščne in transportne dejavnosti ter v območjih posebnih
namembnosti po g. točki 5. člena in proizvodnih objektov v ostalih
območjih PUP, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti z izdatno
ozelenitvijo z že bolj odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za izdajo
uporabnega dovoljenja. |
Izkopi v nahajališčih mineralnih surovin se morajo sproti sanirati.
|
Prostore pred zgradbami se dopušča urejati le po krajevnih zgodovinskih
značilnostih. To velja za izvedbo dostopov in dohodov, zelenic, ograj,
stopnišča v zgradbo, in podobnega. |
Ograje proti cesti ali sosednji parceli se dopušča izvajati le tam, kjer
so take ograje avtohtoni del ureditve okolja. Lahko so postavljene na
mejo. |
Ograje morajo biti praviloma lesene, v čimbolj avtohtoni izvedbi, ali iz
žive meje iz avtohtonih grmovnic. To so gaber, rdeči dren, pušpan,
leska. kalina, črni bezeg, črni trn, češmin, trdoleska, dobrovita,
brogovita, krhlika in podobno. |
Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno
neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov. |
Medsosedske ograje se praviloma naj ne bi gradile višje kot 1,2 m. Ob
javni cesti njihov zgornji rob oziroma pozicija ne sme posegati v polje
preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobiti soglasje
upravljalca javne ceste. |
Če je tako določeno v soglasju, se dopušča postavljati ograje na vrhu
podpornega ali opornega zidu, in bliže cesti, če gre za ograje na že
začetih gradbenih predelih. |
Ograje ob isti cesti v naselju se dopuščajo le v enaki višini in enaki
oddaljenosti od ceste. Če so obstoječe ograje višje od 1,2 m velja za
nove ograje ob isti cesti, da ne smejo biti višje od 1,2 m. Oddaljenost
ograj od javnih poti se določi v postopku za pridobitev dovoljenj. |
Po materialu in višini je dopustno odstopanje ograj v proizvodnih in
drugih območjih, ki morajo biti zavarovana. Te ograje morajo biti po
celi višini intenzivno zazelenjene. Po višini je dopustno tudi
odstopanje ograj, ki so obenem tudi protihrupne zaščite. Glede
oblikovanja in materialov teh ograj se morajo upoštevati določila tega
in 25. člena. |
Oblikovanje večjih
elementov urbane opreme |
22. člen |
Za postavljanje urbane opreme veljajo določila posebnega predpisa,
opredeljenega v 39. členu tega odloka. |
Večje objekte urbane opreme, torej avtobusne čakalnice, telefonske
govorilnice, prodajne kioske in podobno, se dopušča postavljati pod
sledečimi pogoji: |
-
da se jih lahko gradi samo na javnih površinah, ali neposredno ob
njih, |
-
da če se jih gradi na javni površini, ne smejo ovirati njene splošne
rabe, |
-
da če je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane
opreme potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste, |
-
da ne smejo imeti novih priključkov na objekte javne gospodarske
infrastrukture, lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke,
|
-
oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno
arhitekturno tipologijo in |
-
k urbanistični postavitvi ter oblikovanju objektov mora biti
pridobljeno mnenje Službe mestnega arhitekta. |
Prodajne kioske in stojnice, kot začasne objekte, ki so namenjeni
sezonski turistični ponudbi, se dovoli postavljati le izjemoma in le
začasno za dobo največ enega leta (po tem času se mora dovoljenje
obnoviti). |
Elemente urbane opreme je dovoljeno umeščati prostor le na podlagi
soglasja ustrezne službe Občine Dornava. |
Postavljanje
spominskih obeležij |
23. člen |
Za postavljanje spominskih obeležij (kip oziroma spomenik, spominska
kapelica, spominska plošča) veljajo določila posebnega predpisa,
opredeljenega v 39. členu tega odloka. To določilo velja tudi za
postavljanje spominskih in verskih obeležij izven pokopališč.
|
4. POGOJI
GLEDE KOMUNALNEGA UREJANJA OBMOČJA |
Splošni pogoji in
merila |
24. člen |
Urejanje komunalnih omrežij se dopušča pod sledečimi pogoji:
|
-
istovrstni objekti morajo imeti čimbolj enakovredne pogoje glede
priključkov; |
-
upoštevati se morajo tradicionalne povezave med kraji;
|
-
omrežja se morajo čimbolj prilagajati oblikovanosti terena, relief,
površinski vodotoki in vegetacija se kar najmanj spreminjajo;
|
-
omrežja se morajo čimbolj izogibati kvalitetnim kmetijskim in gozdnim
površinam ter kompleksom takih površin. Če je le mogoče, naj ne prečkajo
značilnih krajinskih predelov. To posebno velja za prostozračne vode,
ceste in plinovod; |
-
v naseljih se morajo komunalni vodi izvajati podzemsko, to določilo
velja tudi za obnovo; |
-
praviloma se morajo komunalni vodi voditi v cestnem svetu;
|
-
za več objektov se po možnosti pripravijo isti priključki;
|
-
na posameznih odsekih se morajo po možnosti izgraditi vse komunalne
naprave obenem pred dokončno ureditvijo ceste; |
-
večji objekti komunalnih omrežij, kot so transformatorske in črpalne
postaje, vodohrami, parkirišča in podobno, se morajo postavljati
nevpadljivo, po možnosti v sklopu z drugimi objekti in maskirani z
zelenjem; |
-
upoštevati je potrebno minimalne in horizontalne odmike z drugimi
novimi instalacijami; |
-
vsa križanja z obstoječimi komunalnimi vodi in napravami morajo biti
izvedena v skladu s soglasji pristojnih organov in organizacij;
|
-
približevanja in križanja z ostalimi podzemnimi vodi in nadzemnimi
objekti se z odmiki lahko v soglasnosti z lastnikom oziroma upravljalcem
zmanjšajo na minimalno razdaljo z ustrezno zaščito. |
V
varovalnih pasovih prometne infrastrukture, določenih v zakonih in
predpisih, je dovoljena gradnja, nadomestna gradnja, dozidava,
nadzidava, sprememba namembnosti in hortikulturne ureditve le s
soglasjem upravljalca prometne infrastrukture in v skladu z osnovno
namensko rabo. |
Posebni pogoji
prometnega urejanja |
25. člen |
Ceste se morajo locirati po regionalnih zgodovinskih značilnostih.
|
Vsaka gradbena parcela oziroma vsak objekt mora imeti zagotovljen
dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto. Dostop mora biti
urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti pridobljena služnostna
pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do zemljišča oziroma
posega. |
Javni in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi,
morajo imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z
gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton,
široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. |
Morebitne zapore (konfini, rampe, količki, cvetlična korita, drugo)
morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge
urgentne intervencije nemudoma in brez težav odstraniti. |
Preveriti oziroma simulirati je potrebno prometne dostope v primeru
večje intervencije od zunaj, zlasti pri večjih stavbnih kompleksih.
|
Pri gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se
upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni
morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru
požara in drugih nesreč. |
Praviloma ne sme biti slepih cest. Cesta se sme priključiti na cesto
iste kategorije oziroma na en razred višje kategorizirano cesto. Vsako
križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike, brez
ovir, višjih od 0,50 m, v velikosti, odvisni od dovoljene hitrosti. Na
cestah, ki se ne morejo navezati na druge ceste, se morajo urediti
obračališča z minimalnim radijem 4,6 m, potrebnim za komunalna in
gasilska vozila. |
Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali speljane ločeno
od vozišča. |
Ob modernizaciji cest in poti se mora preveriti stanje komunalnih vodov,
ki pod njimi potekajo. Dotrajane naprave se morajo pred modernizacijo
ceste obnoviti. |
Protihrupne zaščite morajo biti estetsko oblikovane ali iz grmovja in
drevja. Za te zaščite se ne dopušča uporaba betonskih ali pločevinastih
sten. |
Število zagotovljenih parkirnih mest (PM), praviloma na gradbeni
parceli, ki pripada objektu, ne sme znašati manj kot: |
-
za stanovanjske objekte:
|
.. blok in/ali večje stavbe: 1,5 PM/stanovanje
|
.. vila-blok: 2 PM/stanovanje,
|
.. stanovanjske hiše: 3 PM,
|
-
za poslovne objekte:
|
.. 1 PM /30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM,
|
-
za prodajne prostore:
|
.. 1 PM/30 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM za prodajne
prostore s prehrambenimi artikli oziroma |
.. 1 PM/50 m2 neto etažnih površin, vendar ne manj kot 2 PM/lokal za
prodajne prostore z neprehrambenimi |
artikli,
|
-
za gostinske lokale (površine za zaposlene obravnavane kot poslovni
objekt): |
.. 1 PM/4 sedeže, vendar ne manj kot 5 PM,
|
-
za vzgojne in izobraževalne ustanove (površine za zaposlene
obravnavane kot poslovni objekt): |
.. osnovne šole in vrtci: 1 PM /20 učencev,
|
-
za proizvodne obrate, skladišča, razstavne prostore (površine za
zaposlene obravnavane kot poslovni objekt): |
.. 1 PM/100 m2 bruto proizvodne površine.
|
Pri mešani rabi se dimenzioniranje števila parkirišč, z upoštevanjem
časovno diferenciarane souporabe, določi z vsakokratno presojo okoliščin
posebej. |
Poleg površin za parkiranje avtomobilov morajo biti v enakem številu
zagotovljene tudi površine za parkiranje ali shranjevanje koles. |
Posebni pogoji
urejanja vodovoda |
|
26. člen |
Upoštevati je potrebno določila 33. člena Pravilnika o pitni vodi
(Uradni list RS, št.19/04, 35/04, 26/06), glede oskrbe prebivalstva z
zdravo pitno vodo. |
Bivalni objekti, ki so ali se grade ob javnem vodovodu, se morajo nanj
priključiti. V kolikor na območju ni javnega vodovodnega omrežja, si
mora uporabnik zagotoviti lastno oskrbo s pitno vodo in pridobiti vodno
pravico, kadar je to potrebno ter sam zagotoviti zadostne količine
požarne vod ali na drugačen način zagotoviti požarno varnost. Urejanje
zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob soglasju zdravstvenega
inšpektorata. |
Izvedba javnega vodovoda v naseljih se praviloma dopušča le ob istočasni
izvedbi javne kanalizacije. |
Javni vodovod mora imeti zadostni pritisk in količino vode za
priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini
objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi, ter v bližini
objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s
požarnega vidika. |
Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je
potrebno upoštevati določila standarda SIST EN 805 in druge predpise,
ki urejajo to področje. Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo,
ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti
vplivati na skladnost pitne vode. |
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode
se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma
zaščititi. Zasipavanje vodnjakov, posebno z odpadki, se ne dopušča.
|
Vodovodne cevi morajo biti položene nad kanalizacijskimi in razdalje do
teh cevi morajo biti najmanj 0,5 m. |
Pozicijo priključka in količino razpoložljive vode poda upravljalec, v
skladu z določili |
Odloka o oskrbi s pitno vodo v občini Dornava in Tehničnega pravilnika o
javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 88/04). |
Posebni pogoji
urejanja kanalizacije |
27. člen |
Vsi objekti ob kanalizacijskem omrežju se morajo na to omrežje
priključiti. Na kanalu mora biti zadostna količina revizijskih jaškov in
priključnih jaškov, za priključitev tudi predvidenih stanovanjskih
objektov. Jaški so lahko tipske izvedbe. |
Pozicijo priključka poda upravljalec, na podlagi Odloka o odvajanju in
čiščenju komunalnih voda na območju občine Dornava (Uradni vestnik
Občine Dornava, št. 1/01-23.5.2001) in Sklepa o izvajalcu odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih voda na območju občine Dornava (Uradni list
RS, št. 13/02). |
V
kanalizacijo odpadnih vod se praviloma ne izpuščajo tudi padavinske
vode, temveč se odvajajo posebej. Praviloma je meteorne vode s streh
preko peskolovov potrebno speljati v ponikalnico na lastnem zemljišču.
|
Kanalizacija odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Odpadne vode
obrtnih delavnic, proizvodnih obratov in podobnega, v katerih utegnejo
biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti pred
izpustom v kanalizacijo. |
Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z 92. členom Zakona o vodah in sicer na tak način,
da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z
urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje
padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne
plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki). |
Padavinske vode iz obravnavanega območja (s strehe, parkirišča, ceste,
drugo) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, prioritetno ponikati, pri tem morajo ponikovalnice biti
locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje
ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode
speljati v bližnji vodotok; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri tem
pa mora ureditev odvodnje biti načrtovana tako, da bodo padavinske vode
speljane izven plazovitega in erozijsko ogroženega območja. |
Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest in parkirišč se morajo
odvajati prek usedalnika in zadostno dimenzioniranih lovilcev olj in
maščob. Velja tudi za garaže in platoje za pranje motornih vozil.
|
Projektna rešitev odvodnjavanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda z
javnih cest mora biti usklajena z |
-
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest
(Uradni list RS, št. 47/05) in - Uredbo o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS,
št. 47/05). |
Javna kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo. |
Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih
odpadnih voda mora biti usklajena s |
-
Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode
(Uradni list RS, št. 105/02, 41/04 ZVO-1, 50/04) in |
-
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in
javno kanalizacijo, |
-
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01, 41/04
ZVO-1) ter |
-
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih
čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02, 41/04 ZVO-1). |
Na lokacijah, kjer v bližini ni javne kanalizacije, se dopušča izgradnja
le večprekatnih vodonepropustnih greznic brez odtoka. |
Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo
zahtevnih in manj zahtevnih objektov in pri vlogi za pridobitev vodnega
soglasja za gradnjo enostavnih objektov, če gre za gradnjo na
vodovarstvenem območju, je potrebno dosledno upoštevati Pravilnik o
gradnjah na vodovarstvenih območjih, ki se lahko izvedejo samo na
podlagi vodnega soglasja in o dokumentaciji, ki je potrebna za
pridobitev vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 62/04). |
Posebni pogoji
urejanja električnega in drugih omrežij |
28. člen |
Na območju, ki ga urejajo PUP Dornava, ne obstojajo niti ni načrtovana
gradnja visokonapetostnih naprav 110 kV, 220 kV oziroma 400 kV, ki so v
pristojnosti ELES, Elektro-Slovenija, d.o.o.. |
Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP
110/20 kV Ptuj. |
V
območjih razpršene gradnje (podeželje) bodo grajeni srednjenapetostni in
nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma
kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih urbanih območjih.
|
Načrtovanje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV)
s pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na območju občine bo odvisno
od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne
razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode
in objekte. |
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in
v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je
potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, kot
določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju, Uradni list RS, št. 70/96. |
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih
objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, je potrebno pri
Elektro Maribor, kot dobavitelju električne energije, posebej naročiti
raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo. |
Varnostna oddaljenost objekta:
|
-
od daljnovoda 20 kV znaša najmanj 7 m,
|
-
od zračnega NN omrežja znaša najmanj 2,5 m in
|
-
od zemeljskih elektroneregetskih kablov znaša najmanj 2 m.
|
Za javno razsvetljavo se praviloma dopušča le izvedba razsvetljave z
žarnicami z žarilno nitko ali z drugimi svetili s podobno svetlobo.
Izjeme se dopuščajo na prometno pomembnih mestih, kjer so posebne
razsvetljave potrebne zaradi prometne varnosti. |
Obliko svetil javne razsvetljave in obliko njihovih nosilnih elementov
za posamezna naselja mora odobriti Služba mestnega arhitekta.
|
V
vsakem primeru mora izbrana svetilka usmerjati vso svetlobo pod
horizontalno ravnino (do 5 % navzgor) oziroma kot določa predpis o
svetlobnem onesnaževanju. |
Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, mostovi,
izbrane fasade, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da ne deluje
moteče. |
Ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike,
mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi
jih lahko odbijale proti nebu. |
Posebni pogoji drugih
omrežij |
28.a člen |
KTV (kabelska TV) |
Objekt se priključi na KTV distribucijsko omrežje pod pogoji, ki jih
poda upravljalec. |
Telekomunikacijsko omrežje
|
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma
Slovenije, d.d. k projektnim rešitvam. |
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje je potrebno, glede na pozidavo,
ustrezno zaščititi, prestaviti in razširiti na osnovi projektne rešitve.
Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite, zakoličbe, prestavitve in
izvedbe telekomunikacijskega omrežja in nadzora krije investitor gradnje
na določenem območju. Prav tako bremenijo investitorja tudi stroški
odprave napak, ki so nastale zaradi del na obravnavanem objektu, kakor
tudi stroški zaradi izpada prometa, ki bi zaradi tega nastali.
|
Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih
telekomunikacijskih kablov izvede Telekom Slovenije, d.d. (ogled,
izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedbe del in
dokumentiranje izvedbe del). |
Bazne postaje mobilne telefonije
|
Pred izbiro lokacije za postavitev bazne postaje mobilne telefonije je
zahtevana pridobitev strokovnega mnenja z izračunom sevalnih obremenitev
baznih postaj izbranega sistema (ocena o vplivih elektromagnetnih sevanj
baznih postaj na okolje). |
Vročevodno in plinovodno omrežje
|
Objekti ki se gradijo ali rekonstruirajo na območju, kjer obstajata
vročevodno (ogrevalno) omrežje ali distribucijsko plinovodno omrežje, se
morajo na eno ali drugo omrežje priključiti. |
Na območju, kjer še ni takega omrežja, se za potrebe ogrevanja objekta
lahko zgradi lastna naprava, vendar na tak način in s takim izborom
goriva, da vpliv na okolje ne bo škodljiv, ali da bo nujna škoda
najmanjša. |
Objekt se priključi na omrežje pod pogoji, ki jih poda upravljalec.
|
Odlagališča in
odlaganje odpadkov |
29. člen |
Gradnja deponij komunalnih in posebnih odpadkov se dopušča le na osnovi
izvedbenega prostorskega načrta. |
29.a člen |
Zbiranje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev:
|
-
ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja
ljudi, |
-
vsak objekt mora biti vključen v organiziran sistem zbiranja in
odvažanja komunalnih odpadkov, |
-
odpadki se zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) in morajo biti
ločevani po vrsti in/ali izvoru, |
-
mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene
parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. |
Zbirna mesta za ločeno zbiranje frakcij (ekološki otoki): |
-
zahtevana je ustrezna oddaljenost ob bivalnih objektov,
|
-
njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane dostopnosti s
tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil, |
-
podana mora biti možnost priključka na električno omrežje (zaradi
nočne razsvetljave in/ali nadzora z videokamero), |
-
zaželena je voda za pranje in odvodnja nastalih odpadnih vod.
|
5. DRUGI
POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREDVIDENIH PROSTORSKIH UREDITEV
OZIROMA POSEGOV V PROSTOR |
Posebno zahtevni
posegi v prostor in pomembnejši posegi v prostor na občutljivejših
območjih |
30. člen |
Če so posegi v prostor tako zahtevni ali če se pripravljajo tako
pomembni posegi v prostor na občutljivih območjih, da je potrebno
sodelovanje in odločanje širše družbene skupnosti, se ti posegi ne
morejo izvajati le na osnovi PUP, temveč se morajo merila in pogoji za
nameravane posege v prostor obdelati z izvedbenim prostorskim načrtom.
|
Izvedbeni prostorski načrt se mora izdelati:
|
-
za kompleksno graditev pri gradnji, širitvi ali prenovi naselij;
|
-
za večjo preobrazbo prostora ali
|
za posege, ki pomenijo večjo ekološko obremenitev okolja;
|
-
če naravne ali ustvarjene razmere oziroma vrednote v prostoru terjajo,
da se za posege na obravnavanem območju pripravijo izčrpnejše in
zahtevnejše strokovne podlage; |
-
če se na obravnavanem območju intenzivneje prepletajo različni
interesi glede dejavnosti in namenske rabe prostora. |
|
Posebni sanitarni
pogoji |
31. člen |
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v
prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi,
se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki
bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih
stopenj. |
Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije so škodljive za okolje
bolj, kot je s predpisi dopuščeno, morajo lastniki sanirati.
|
Gnojne in gnojnične jame se dopušča graditi le v nepropustni izvedbi in
brez odtoka v teren. Obdelava gnojevke v lagunah se ne dopušča.
|
Podzemni rezervoarji za tekoča goriva, starejši od 15 let, se morajo
glede na oljetesnost sanirati najkasneje v roku enega leta po preteku te
starosti. |
Posebni pogoji za
varstvo pred hrupom |
31.a člen |
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v
prostor, ki utegnejo v večji meri škodljivo vplivati na zdravje ljudi,
se dopušča le, če se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki
bodo škodljive vplive na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih
stopenj. |
Stanovanjska in proizvodna oziroma obrtna območja ob avtocesti, glavnih
ter regionalnih cestah in železnici je potrebno zaščititi pred
prekomernim hrupom. Ocene in meritve hrupa je treba upoštevati pri
izdelavi projektnih dokumentacij v smislu odmikov oziroma protihrupne
zaščite in drugih protihrupnih ukrepov. |
Objekti obrtnih in proizvodnih dejavnosti morajo biti locirani tako, da
se emisije ne širijo neposredno v smeri stanovanjskih območij.
|
Posebni protipožarni
pogoji |
32. člen |
Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno
|
upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo
nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških
postopkov, z vplivi obstoječih ali novih industrijskih objektov ter z
možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Zato
morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna
požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru. |
Za specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov
in načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. |
Rezervoarje za kurilno olje se dopušča praviloma vgrajevati le v
stanovanjske objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene
objekte. |
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin, s priključkom na objekt, se mora
postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive
tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja. |
Strelovodna naprava: če je tako določeno s posebnimi predpisi, mora biti
celoten objekt zaščiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo
biti nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; na njega naj bodo
povezane vse kovinske mase na objektu. |
Posebni geološki
pogoji |
33. člen |
Za novogradnje na gričevnatih območjih ali nasutih zemljiščih se morajo
pridobiti predhodni geotehnični pogoji. |
Na območjih nestabilnih - plazovitih tal je nedopustno poseganje v teren
brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o
ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla.
|
Pri vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva
tresenje terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne
objekte in naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo
vplivov na obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako,
da posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente
gradnje v vplivnem območju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal
pod njimi. |
Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno
protipotresno projektirani in grajeni. |
Pogoji za varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
34. člen |
Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da
zagotavljajo pogoje za varen umik in premoženja ter zadostne prometne in
delovne površine za intervencijska vozila v primeru nesreč. |
Pri gradnjah in drugih posegih v prostor v poplavnih območjih in v
območju poplavnega vala pri morebitnih porušitvah nasipov ali drugih
elementov hidrocentral mora upravni organ za urejanje prostora
investitorja opozoriti na možne nevarnosti. |
Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti
opremljena s snegobrani. |
Za preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja
naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so
dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja
objektov za izboljšanje razmer. |
V
poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje
nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče. |
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
Obramba v prostorskem
aktu |
35. člen |
Zagotavljanje obrambe države so tisti cilji na področju obrambe, ki se
posredno nanašajo na območje Občine Dornava. |
Za obrambo je perspektivno območje letališča Moškanjci (možna je
izključna raba). Opredeljeno je kot območje državnega pomena za potrebe
obrambe. |
Območja izključne rabe so obstoječa in predvidena območja, namenjena
izključno za obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti,
zlasti za razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. V območju
izključne rabe za potrebe obrambe so dovoljene gradnje in ureditve
objektov, namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil. |
Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za
druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko
uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.
|
Pri kompleksnem urejanju naselij, industrijskih con in drugih območij, v
katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, pri gradnji in urejanju
okolja večstanovanjskih, javnih, proizvodnih in drugih objektov, v
katerih se pogosto zadržuje večje število ljudi, ter pri urejanju drugih
objektov in naprav ter pri posegih v prostor, pomembnih za obrambo in
zaščito, se morajo upoštevati pogoji upravnega organa, pristojnega za
obrambo. |
Omejitve v zvezi z
varnostjo zračne plovbe |
36. člen |
Del območja občine Dornava se nahaja:
|
-
v območju izključne, omejene in nadzorovane rabe letališča Ptuj -
Moškanjci, |
-
v območju "terminalna kontrolna cona - TMA Maribor" in
|
-
v območju "kontrolna cona CTA - Mura".
|
Letališče Ptuj je referenčne kode "2B" ICAO.
|
Letališče Ptuj je letališče regionalnega pomena in predstavlja izhodišče
Strategije prostorska razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04).
|
V
ožji in širši coni letališča Moškanjci ter v smereh zračnih poti, se
morajo pri posegih v prostor, upoštevati višinske omejitve, prikazane v
grafičnem delu PUP. |
Visoki objekti (visoke stavbe, dimniki, antenski stolpi, daljnovodi
ipd.) se gradijo, postavljajo in zaznamujejo na predpisan način.
|
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju ovir, ki se nahajajo v
območju izključne, nadzorovane in omejene rabe letališča in za objekte,
ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je
predhodno potrebno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet,
Direktorata za civilno letalstvo, k lokaciji oziroma k izgradnji tega
objekta. |
Deponija plodne zemlje |
37. člen |
Plodno zemljo, ki se odstranjuje zaradi gradenj oziroma drugih posegov v
prostor, se mora deponirati pod pogoji posebnega občinskega predpisa. |
Omogočanje dostopnosti
funkcionalno oviranim osebam |
38. člen |
Pri gradnji in prenovi javnih objektov se morajo urediti dostopi za
invalidske vozičke. |
Pri gradnji in prenovi pločnikov se morajo urediti sestopi s pločnikov
pri prehodih prek cest in na parkirišča tako, da je omogočena normalna
uporaba osebam z invalidskimi vozički. |
Isti pogoj velja tudi za gradnje in prenove prehodov za pešce na višje
nivoje. |
Merila za določanje
pomožnih objektov |
39. člen |
Pomožni objekti se določajo s posebnim predpisom in se dopuščajo graditi
le pod pogoji tega predpisa in tega odloka. |
Pomožni objekti po tem odloku so enostavni objekti po Pravilniku o
vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za
gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del,
ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št.
114/03, 130/04, 100/05). |
Pomožni objekti so vse stavbe in objekti na gradbeni parceli, ki
ustrezajo merilom enostavnega objekta. |
Urejanje površin za
ljubiteljsko obdelavo - vrtičkarstvo |
39.a člen |
Urejanje površin za ljubiteljsko obdelavo ni dovoljeno na:
|
-
kmetijskih površinah, ki so trajno namenjene kmetijski proizvodnji
(območje najboljših kmetijskih zemljišč), |
-
površinah, ki so zavarovane zaradi varstva narave in varstva kulturne
dediščine oziroma namenjene parkovni ureditvi. |
Površine za vrtičkarstvo je možno urejati:
|
-
na kmetijskih zemljiščih nižjih kategorij;
|
-
na zemljiščih, ki so v zaraščanju;
|
-
začasno na zemljiščih, predvidenih za gradnjo oziroma druge posege v
prostor. |
Velikost posameznih parcel ne sme presegati 200 m2.
|
Za shranjevanje orodja je dovoljena gradnja lop, pri čemer tlorisna
velikost ne sme presegati 4 m2; z lociranjem in oblikovanjem le-teh pa
mora soglašati Služba mestnega arhitekta. Območje je dovoljeno opremiti
z vodovodnim omrežjem. Postavljanje ograj med posameznimi parcelami ni
dovoljeno, možna je zasaditev žive meje do višine 0,60 m. |
Merila za določanje
gradbenih parcel |
40. člen |
Gradbena parcela je stavbno zemljišče, na katerem stoji oziroma je
predviden objekt ali naprava in stavbno zemljišče, potrebno za njegovo
redno rabo - funkcionalno zemljišče. |
Funkcionalno zemljišče predstavljajo dvorišča, dostopi in dovozi k
objektu ali napravi, parkirišča, zemljišče, ki je nujno potrebno za
dostop pri vzdrževanju in popravljanju objekta ali naprave, in podobno.
|
Gradbene parcele za predvidene objekte ali naprave se določajo na
osnovi: |
-
velikosti in oblike objekta ali naprave;
|
-
namena, predvidenih dostopov in dovozov do objekta ali naprave;
|
-
oblikovanosti terena in lege ter gabaritov sosednjih objektov;
|
-
velikosti in oblike zemljiških parcel, na katerih naj bi se zgradil
objekt ali naprava. |
Nova gradbena parcela mora biti velika: |
-
za stanovanjske hiše najmanj 500 m2,
|
-
za atrijske in vrstne hiše najmanj 250 m2,
|
-
za vinske kleti in počitniške hišice najmanj 150 m2,
|
-
za pomožne objekte najmanj dvojna tlorisna površina objektov.
|
Delitev in združevanje parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel so
dopustni, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih gradbenih
parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz in dostop.
|
Rušitev objektov
|
41. člen |
Za rušitev vseh objektov, razen tistih, ki jih je možno odstraniti na
podlagi izdane oziroma pridobljene lokacijske informacije, si je
potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. |
Služba mestnega
arhitekta |
42. člen |
Za strokovno pomoč upravnim organom pri presoji urbanistične oziroma
arhitekturne problematike ter za svetovanje investitorjem ustanovljena
Služba mestnega arhitekta podaja svoje mnenje: |
-
ob primerih, navedenih v prejšnjih členih, tudi
|
-
v primerih drobne urbanistične oziroma arhitektonske problematike na
območju PUP, kot so primernost barve fasade, barve in oblike oken,
kritine, drobne urbane opreme, zunanje ureditve itd., |
-
pri ugotavljanju skladnosti gradbeno tehnične dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja z zahtevanimi lokacijskimi pogoji ter
|
-
v drugih primerih, ko je potrebna strokovna presoja (razen v primerih,
kadar je objekt že izveden; takrat Služba mestnega arhitekta ne more
podati z 19. členom tega odloka predpisanega mnenja k idejni rešitvi).
|
III PREHODNE IN
KONČNE DOLOČBE |
43. člen |
Sanirati se mora vire:
|
-
prekomernega hrupa,
|
-
škodljivih zračnih emisij,
|
-
škodljivih emisij v podtalnico in vodne površine,
|
-
prevelikih smradnih emisij ter
|
-
emisij v zemljo:
|
določene vrste proizvodnje,
|
večje kotlovnice,
|
prometnejše ceste,
|
disko klube,
|
rekreacijske objekte,
|
večje hleve,
|
odlagališča odpadkov,
|
kanalizacije brez čistilnih naprav,
|
neustrezne greznice in gnojišča
|
in podobno.
|
44. člen |
Praviloma se morajo izdelati načrti za celovito urejanje večjih in
pomembnejših naselij. |
Ti načrti se sprejmejo kot posebne strokovne podlage PUP za urejanje teh
naselij. |
Vizuelno se morajo sanirati: |
-
proizvodni objekti in objekti za intenzivno živinsko proizvodnjo oz.
območja takih objektov (z zelenjem ali prenovo), |
-
opuščena nahajališča mineralnih surovin,
|
-
kot vizuelno najbolj degradacijski elementi v območjih PUP.
|
Do sprejema posebnih strokovnih podlag PUP v zvezi z zračno plovbo si je
za gradnjo objektov, višjih od 12 m, na območju v oddaljenosti do 4000 m
od centra letališča v Moškanjcih potrebno pridobiti soglasje Ministrstva
za promet, Direktorata za letalstvo. |
45. člen |
Z
dnem uveljavitve sprememb PUP prenehajo veljati že realizirani izvedbeni
prostorski akti. |
46. člen |
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske
službe.". |
5. člen |
Ta odlok prične veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu
slovenskih občin. |
|
Številka: 007-00009/2007 |
Datum: 25. 04. 2007 |
|
|
Občina Dornava |
|
Župan Rajko
Janžekovič |
|