Na
podlagi 44. člena
odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne
odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 40/04),
določil odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe čiščenja
komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Murska
Sobota (Uradni list RS, št. 58/99 in 11/02), določil koncesijske
pogodbe za opravljanje gospodarske javne službe čiščenja komunalnih
odpadnih in padavinskih voda na območju Mestne občine Murska Sobota z
dne 9. 9. 2002 in 40. člena statuta javnega podjetja Komunala d.o.o.,
št. 013-1/01 z dne 24. 4. 2001 in spremembe statuta javnega podjetja
Komunala d.o.o. z dne 29. 10. 2001 je Nadzorni svet javnega podjetja
Komunala d.o.o. na seji dne 10. 3. 2005 sprejel |
|
T E H
N I Č N I P R A V I L N I K |
o
javni kanalizaciji |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
|
S tem
tehničnim pravilnikom o javni kanalizaciji (v nadaljnjem besedilu:
pravilnik) se urejajo smernice za projektiranje in gradnjo javne
kanalizacije, tehnični normativi za priključevanje na javno
kanalizacijo, način ugotavljanja stopnje onesnaženosti odpadne vode,
način zagotavljanja obratovanja, vzdrževanja in nadzora javne
kanalizacije, soglasij za gradnjo kanalizacije in za priključitev
nanjo. |
Ta
pravilnik je obvezen za vse udeležence pri projektiranju, gradnji,
komunalnem opremljanju, upravnem postopku za upravljavca in za
uporabnike javne kanalizacije. |
2. člen
|
Posamezni izrazi in pojmi, uporabljeni v tem pravilniku imajo enak
pomen, kot je to opredeljeno v odloku o načinu izvajanja gospodarske
javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju
Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04). |
3. člen
|
Javna
kanalizacija obsega: |
– zbirne
kanale z revizijskimi jaški in kontrolnimi jaški, |
– mrežo
sekundarnih kanalov z vstopnimi jaški in požiralniki, |
–
peskolove, lovilce olj in maščob na javnih površinah, |
–
razbremenilnike visokih voda, |
–
črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode, |
– male
komunalne čistilne naprave, |
– druge
objekte in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javnega
kanalizacijskega sistema. |
4. člen
|
Notranja
kanalizacija obsega: |
–
vertikalno in horizontalno kanalizacijo v stavbi, |
–
naprave za akumulacijo, prečrpavanje, nevtralizacijo in čiščenje
odpadnih voda enega uporabnika, |
– spojni
kanal, kontrolni jašek na spojnem kanalu, |
–
čistilna naprava za predčiščenje. |
Notranja
kanalizacija so objekti in naprave, ki služijo za zbiranje, odvajanje in
čiščenje odpadnih voda samo enemu uporabniku in so priključeni na javno
kanalizacijo, ali se praznijo s cisterno. |
Notranja
kanalizacija je praviloma priključena na javno kanalizacijo po spojnem
kanalu v najbližji revizijski jašek. |
V
predelih, kjer sta zgrajena ločena kanalizacijska sistema za zbiranje
komunalnih in padavinskih voda, mora biti notranja kanalizacija zgrajena
tako, da se padavinske vode odvajajo po ločenem spojnem kanalu v javno
kanalizacijo za odvajanje samih padavinskih voda. |
5. člen
|
Drugi
izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen: |
– hišna
kanalizacija je kanalizacija v stavbi, |
– spojni
kanal je kanal od stavbe do priključka na javno kanalizacijo, |
–
priključek je mesto priključitve spojnega kanala na javno kanalizacijo, |
–
kontrolni jašek je jašek na spojnem kanalu za meritve pretokov in
jemanje vzorcev, |
– kanal
je cevovod za odpadno vodo, |
–
revizijski jašek je jašek na notranji ali javni kanalizaciji za
opravljanje nadzora vzdrževalnih del, |
–
podslapje je vertikalni cevovod ob revizijskem jašku za premostitev
višinske razlike v kanalu ali na priključku, |
–
kaskada je prelivna stopnica v kanalu, |
–
zadrževalni bazen je bazen za akumulacijo padavinskih voda, |
–
razbremenilnik je jašek za regulacijo vtoka padavinskih voda v javno
kanalizacijo, |
–
peskolov je jašek za izločanje peska iz odpadnih voda, |
–
črpališče je objekt za prečrpavanje odpadnih voda, |
–
čistilna naprava, je objekt za primarno, sekundarno in terciarno
čiščenje odpadnih voda, |
–
čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je
zgrajena z namenom, da se iz odpadnih voda popolnoma ali delno izločijo
tiste škodljive snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni
kanalizaciji in je nameščena praviloma pred priključkom na javno
kanalizacijo. |
II. SMERNICE ZA PROJEKTIRANJE IN
GRADITEV JAVNE KANALIZACIJE
6. člen
|
Pri
načrtovanju javne kanalizacije se morajo upoštevati določila tega
pravilnika in smernice, ki jih opredeljujejo veljavni standardi in
smernice, ki jih določi izvajalec javne službe. |
Pri
projektiranju in izgradnji kanalizacije je potrebno zagotoviti takšno
izvedbo, da je na vsakem mestu možen dostop z ustrezno mehanizacijo za
potrebe obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije. |
7. člen
|
Za
gradnjo kanalov javne kanalizacije se lahko uporabljajo ustrezne cevi,
ki ustrezajo tehničnim predpisom in veljavnim standardom ter morajo biti
vodotesne, med katere spadajo naslednje vrste cevi: |
–
jeklene, |
–
cementne brez azbestnih vlaken, |
–
specialne betonske s tesnilom, |
–
plastične, |
–
keramične. |
Za
gradnjo kanalov notranje kanalizacije je dovoljeno uporabljati poleg
zgoraj navedenih tudi litoželezne cevi, ki morajo biti vodotesne in
ustrezati tehničnim predpisom ter veljavnim standardom. |
V
primeru, da se kanal betonira na mestu ali montira iz elementov, morajo
biti stene takega kanala zglajene do črnega sijaja. |
8. člen
|
Najmanjši dovoljeni profil javne kanalizacije je Ø 200 mm, najmanjši
dovoljeni profil spojnega kanala pa Ø 150 mm. |
9. člen
|
Najmanjši dovoljeni padec kanala javne kanalizacije se določi tako, da
hitrost pretoka v kanalu pri srednjem dnevnem pretoku ni manjša od 0,5
m/s. Največji dovoljeni padec kanala javne kanalizacije je 6%. |
10. člen
|
Kadar
zaradi terenskih razmer ne bi bilo mogoče zgraditi kanala z največjim
dovoljenim padcem, se v revizijskem jašku zgradi kaskada. Kadar je
razlika med priključnim in glavnim kanalom večja od 1 m, se mora
zgraditi podslapje dimenzionirano na sušni pretok. Podslapje se zgradi
na zunanji ali notranji strani revizijskega jaška z vertikalno cevjo in
iztočnim lokom 90°. |
11. člen
|
Cevi za
kanale javne kanalizacije se mora polagati na posteljico iz ustreznega
materiala debeline 10 cm. |
Cevi za
kanale javne kanalizacije ali spojni kanal se morajo zasipati z
nevezanim materialom v taki debelini, da je kanal zaščiten pred
mehanskimi poškodbami in zmrzovanjem. V primeru, da cevi ne bi prenesle
temenske obremenitve, jih je potrebno zaščititi z betonsko oblogo v
debelini, ki se določi na podlagi statičnega računa. |
12. člen
|
Na
kanalu morajo biti revizijski jaški za potrebe vzdrževanja. Največja
dovoljena razdalja med jaški je enaka stokratnemu premeru cevi.
Revizijski jašek se mora zgraditi na vseh mestih spremembe smeri,
profila ali padca kanala. |
Revizijski jašek se zgradi iz montažnih elementov ali zabetonira na
mestu samem iz vodotesnega betona. Tlorisna dimenzija jaška na kanalu
javne kanalizacije je najmanj 80 x 80 cm ali Ø 80 cm, na spojnem kanalu
pa najmanj 60 x 60 cm ali Ø 60 cm. Nosilnost pokrova na jaških,
zgrajenih na voznih površinah mora biti najmanj 15 t, na ostalih
površinah pa najmanj 5 t. Pokrov na jašku, ki je zgrajen na poplavnem
terenu, ne sme biti perforiran. |
13. člen
|
Na
spojnem kanalu za odvod padavinskih voda z utrjenih površin v javno
kanalizacijo mora biti zgrajen peskolov, ki mora biti dimenzioniran
tako, da je največja hitrost pretoka skozi peskolov 0,2 m/s. |
14. člen
|
Kjer
obstaja možnost onesnaženja odpadnih voda z olji, maščobami (delavnice,
garaže, pralne ploščadi, kuhinje, parkirišča…) mora biti pred
priključkom na javno kanalizacijo zgrajen lovilec olj oziroma maščob. |
Kjer
obstaja možnost, da bi zaradi okvar ali drugih vzrokov lahko odtekla v
javno kanalizacijo taka odpadna voda, ki bi lahko povzročila okvaro
javne kanalizacije ali porušila režim na čistilni napravi, mora biti
zgrajena notranja kanalizacija tako, da je možno odvod v javno
kanalizacijo trenutno zaustaviti. |
15. člen
|
Izvajalec javne kanalizacije ni odgovoren za posledice nepravilno
izvedene notranje kanalizacije, kot je npr. neposredna priključitev
stavbe, ki je pod nivojem pokrovov revizijskih jaškov na javni
kanalizaciji idr.). |
Izvajalec javne kanalizacije mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja ne
pa tudi odvodnjavanje kletnih prostorov. Kletni prostori se odvodnjavajo
preko črpališča. |
16. člen
|
Komunalni vodi (telekomunikacijski ali električni vodi, drugi vodi,
vodovod, toplovod, plinovod itd.), ki potekajo vzporedno s kanalom javne
kanalizacije, morajo biti odmaknjeni najmanj 1 m od kanala oziroma v
skladu s predpisi. Kadar tega ni mogoče zagotoviti, se odmik za vsak
primer posebej dogovori z izvajalcem javne službe. |
17. člen
|
Vsak
novo zgrajeni kanal mora biti preizkušen na vodotesnost. O preizkusu
vodotesnosti se zapiše zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca
javne službe in nadzorni organ investitorja. |
18. člen
|
Gradbena
dela pri gradnji javne kanalizacije lahko opravi le zato usposobljeni
izvajalec, ki je registriran za tovrstne gradnje. |
19. člen
|
Izvajalec gradnje javne kanalizacije ali spojnega kanala mora priglasiti
gradnjo najmanj osem dni pred pričetkom izvajanja del izvajalcu javne
službe. |
20. člen
|
Izvajalec gradnje objektov in naprav javne kanalizacije mora v skladu s
15. členom odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje
komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska
Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) predati zgrajene objekte in naprave v
upravljanje izvajalcu javne službe, le-ta pa jih mora prevzeti v
upravljanje in jih vnesti v kataster javne kanalizacije. |
Ob
predaji objektov in naprav javne kanalizacije mora predložiti izvajalcu
javne službe: |
– vso
dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja s področja graditve objektov, |
–
investicijsko dokumentacijo s podatki o vrednosti osnovnega sredstva, |
–
dokumentacijo s podatki o vgrajenem materialu ter predvideni življenjski
dobi naprav in objektov, |
–
potrdila o vpisu služnosti v zemljiško knjigo za vsa zemljišča, na
katerih se nahaja javna kanalizacija, razen tam kjer je lastnik
zemljišča tudi investitor, |
– vso
ostalo dokumentacijo s podatki o številu priključkov, količini in
kvaliteti odpadne vode, prispevnih površinah, dnevnih ter sezonskih
konicah… |
– Za
upravljanje javne kanalizacije se mora skleniti pogodba o upravljanju in
uporabi infrastrukturnih objektov in naprav. |
III. SOGLASJA
21. člen
|
Investitor, ki namerava graditi kakršnokoli stavbo ob javni kanalizaciji
ali kdor namerava posegati v teren ob javni kanalizaciji, se mora
ravnati v skladu s 16. in 17. členom odloka o načinu izvajanja
gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode
na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04). |
22. člen
|
Investitor ali lastnik stavbe, ki se namerava priključiti na javno
kanalizacijo ali še ni priključen, pa je na njegovem območju javna
kanalizacija že izgrajena, se mora ravnati v skladu s 18. ali 19. členom
odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne
odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota
(Uradni list RS, št. 40/04). |
23. člen
|
Na
podlagi pisne vloge investitorja ali uporabnika, izvajalec javne službe
izdaja soglasja, pogoje, smernice za načrtovanje in mnenja v skladu z
določili zakona o graditvi objektov, zakona o urejanju prostora ali
drugega veljavnega predpisa: |
– k
prostorskim aktom, |
– h
gradbenemu in enotnemu gradbenemu dovoljenju, |
– k
začasnemu priključku, |
– za
posege v prostor, kjer poteka javna kanalizacija, |
– za
priključitev na javno kanalizacijo, |
– ali v
drugih primerih določenih s predpisi. |
24. člen
|
Soglasje, pogoje, smernice za načrtovanje in mnenja izvajalec javne
službe izda v roku predpisanim z veljavnim zakonom o graditvi objektov,
zakonom o urejanju prostora ter v skladu z tretjim in četrtim odstavkom
18. člena odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje
komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine Murska
Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) in ob upoštevanju 17. člena
pravilnika o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije
(Uradni list RS, št. 45/04). |
25. člen
|
V
pogojih se zlasti podrobneje opredeli: |
–
možnosti in tehnične pogoje priključitve objekta na javno kanalizacijo, |
– koto
priključitve in druge tehnične pogoje priključitve, |
–
zahteva o ureditvi predčiščenja in izgradnji kontrolnega jaška, |
– pogoje
glede posegov na obstoječo javno kanalizacijo, |
–
pogoje, katerim mora ustrezati odpadna voda za izpust v javno
kanalizacijo, |
–
postopek za neposredno priključitev na javno kanalizacijo. |
IV. PRIKLJUČEVANJE NA JAVNO KANALIZACIJO
26. člen
|
Vsaka
zgrajena stavba in urejena površina ob stavbi, ki leži na področju, kjer
je zgrajena javna kanalizacija ali, kjer nastajajo odpadne vode, mora
biti priključena na javno kanalizacijo. |
Lastniki
ali najemniki stavb in urejenih površin ob stavbah so dolžni poskrbeti
za priključitev na javno kanalizacijo v skladu z odlokom o načinu
izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in
padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS,
št. 40/04), s tem pravilnikom in pod pogoji, ki jih opredeli izvajalec
javne službe. |
27. člen
|
Za
priključitev stavbe in urejenih zunanjih površin na javno kanalizacijo
mora uporabnik poleg prijave za priključitev, ki vsebuje tudi: |
– mapno
kopijo z vrisanim objektom ali gradbeno dovoljenje z vrisanim
komunalnimi vodi, |
–
listino o lastništvu (ZK izpisek ali kupoprodajna pogodba…), |
–
potrdila o poravnanih finančnih obveznostih, |
z
izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o pogojih in načinu uporabe
javne kanalizacije. |
28. člen
|
Priključek na javno kanalizacijo je lahko stalen ali začasen. |
Začasen
priključek se izvede pri začasnih objektih (gradbišča, delovišča, javne
prireditve, naravne in druge nesreče…). |
V vseh
ostalih primerih se zgradi stalen priključek. |
Začasni
priključek se ukine ob prenehanju potrebe. Stalni priključek se ukine
samo v primeru rušitve stavbe. |
Uporabnik mora zahtevo za odjavo priključka posredovati v pisni obliki
izvajalcu javne službe. Prekinitev priključka izvede usposobljeni
izvajalec gradbenih del na stroške uporabnika. |
29. člen
|
Za vsako
stavbo ali sklop stavb na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika,
je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. |
30. člen
|
Smatra
se, da je priključek izveden, ko izvajalec javne službe opravi pregled
spojnega kanala in priključek ter ugotovi ustreznost izvedbe. Svoje
izvedbe dokumentira v obrazcu prijave. |
V
primeru, da spojni kanal ni zgrajen v skladu z izdanim soglasjem in
določil tega pravilnika, se priključitev odloži, dokler se
pomanjkljivosti ne odpravijo. |
31. člen
|
Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v
javno kanalizacijo. Na trasi javne kanalizacije se ne sme graditi,
postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih aktivnosti,
ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale njegovo
delovanje in vzdrževanje. |
Prav
tako ni dovoljeno posegati v notranjo kanalizacijo drugih uporabnikov
ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijo. |
32. člen
|
Spremembe dimenzije priključka, trase, merilnega mesta in izvedba
dodatnega priključka se obravnava na enak način kot, da gre za nov
priključek na javno kanalizacijo. |
33. člen
|
Uporabniki iz 22. člena odloka o načinu izvajanja gospodarske javne
službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne
občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) morajo zagotoviti
predčiščenje tehnološke vode in zgraditi kontrolni jašek, za katerega si
morajo pred projektiranjem notranje kanalizacije pridobiti od izvajalca
javne službe smernice za izgradnjo kontrolnega jaška. |
34. člen
|
Uporabniki, ki zbirajo odpadne vode v greznicah, se morajo ravnati v
skladu z 28., 29. in 30. členom odloka o načinu izvajanja gospodarske
javne službe odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju
Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) ter 26. členom
tega pravilnika. |
V. NORMATIVI O SESTAVI ODPADNIH VODA, KI
SE LAHKO ODVAJAJO V JAVNO KANALIZACIJO
35. člen
|
V javno
kanalizacijo je dovoljeno odvajati samo take odpadne vode, ki ne
vplivajo škodljivo na naprave za odvod in čiščenje odpadnih voda in na
njihovo delovanje. |
Poleg
tega morajo odpadne vode ustrezati zahtevam uredbe o emisijah snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list
RS, št. 35/96 in 21/03) in uredb o emisiji snovi in toplote pri
odvajanju odpadnih voda iz objektov in naprav za posamezne panoge ali
dejavnosti (Uradni list RS, št. 35/96 in 10/99) ter zahtevam tega
pravilnika. |
36. člen
|
Odpadna
voda, ki se odvaja v javno kanalizacijo sme vsebovati škodljive in
nevarne snovi v mejnih koncentracijah, ki jih predpisuje veljavna uredba
o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov
onesnaženja. |
37. člen
|
Za
doseganje mejnih vrednosti parametrov odpadne vode se odpadna voda ne
sme redčiti s čisto, hladilno ali drugo vodo. |
Odpadna
voda ne sme imeti izrazito neprijetnega vonja za okolico. |
38. člen
|
Odpadne
vode iz infekcijskih oddelkov zdravstvenih ustanov morajo biti pred
izpustom v javno kanalizacijo dezinficirane. |
39. člen
|
V javno
kanalizacijo ni dovoljeno odvajati odpadne vode in odlagati odpadkov, ki
jih navaja 23. člen odloka o načinu izvajanja gospodarske javne službe
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine
Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04). |
40. člen
|
Lastnik
ali upravljavec urejenih površin iz katerih se padavinska odpadna voda
odvaja v javno kanalizacijo in je onesnažena z usedljivimi ali
plavajočimi snovmi, mora tako vodo pred iztekom v javno kanalizacijo
mehansko čistiti. |
41. člen
|
Tehnološke odpadne vode pri katerih dejanski parametri presegajo mejne
vrednosti parametrov odpadne vode za iztok v javno kanalizacijo, morajo
biti pred iztokom v javno kanalizacijo nevtralizirane ali prečiščene na
dovoljeno obremenitev. |
42. člen
|
Za
vtoke, ki poškodujejo delovanja čistilne naprave, predvsem v biološkem
reaktorju, se stroški, ki se ugotovijo pri sanaciji nastalega stanja
zaračunajo direktno povzročitelju takšnega izpusta. |
VI. UGOTAVLJANJE STOPNJE ONESNAŽENOSTI
ODPADNE VODE
43. člen
|
Lastnosti odpadnih voda se ugotavljajo z rednimi analizami vzorcev
odpadne vode. |
Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem
postopku proizvodnje ali uporabljajo večje količine čistilnih sredstev,
morajo v skladu s predpisi redno izvajati preiskave fizikalnih,
kemijskih ali bioloških lastnosti odpadnih voda. |
Odvzem
in analiziranje vzorcev lahko opravlja samo zato pooblaščeni izvajalec. |
Uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo odpadno tehnološko vodo
morajo ravnati v skladu z tretjim odstavkom 33. člena odloka o načinu
izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in
padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS,
št. 40/04). |
44. člen
|
Vzorčenje se izvaja skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in
obratovalnem monitoringu odpadnih voda ter o pogojih za njegovo
izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00 in 106/01). |
45. člen
|
Pri
uporabnikih javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo v tehnološkem
postopku (v nadaljnjem besedilu: tehnološka odpadna voda), se ugotavlja
faktor onesnaženosti odpadne vode. Faktor onesnaženosti je razmerje med
onesnaženostjo tehnološke odpadne vode in med onesnaženostjo komunalne
odpadne vode. |
Faktor
onesnaženosti je eno od meril za določitev cene za čiščenje odpadne vode
s prekomerno onesnaženostjo. |
46. člen
|
Na
vsakem iztoku tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo mora biti
zgrajen kontrolni jašek. |
Izvajalcu javne službe kakor tudi pooblaščenemu izvajalcu monitoringa
odpadne vode morajo uporabniki javne kanalizacije omogočiti neomejen
dostop do kontrolnega jaška, v katerem se meri količina odpadne vode in
se opravljajo odvzemi odpadne vode za analize. |
47. člen
|
Za
izračun faktorja onesnaženosti tehnološke odpadne vode se uporablja
naslednja formula: |
|
V formuli uporabljeni simboli pomenijo: |
|
F = faktor onesnaženosti odpadne vode |
Ut = usedljivost tehnološke odpadne vode po Imhoffu v 30.minutah |
Uk = usedljivost komunalne odpadne vode po Imhoffu v 30. minutah,
ki |
je določena kot konstanta 20 ml/l/30 min. |
KPKt = kemijska potreba po kisiku tehnološke odpadne vode s K |
bikromatom |
KPKk = kemijska potreba po kisiku komunalne odpadne vode s K |
bikromatom, ki je določena kot konstanta 700 mg O(2)/l |
St(t) = strupenost tehnološke odpadne vode kot faktor razredčenosti,
da |
odpadna voda ne deluje več zaviralno na razvoj testnih |
organizmov |
St(k) = strupenost komunalne odpadne vode kot faktor razredčenosti,
da |
odpadna voda ne deluje več zaviralno na razvoj testnih |
organizmov |
Kt = vsebnost težkih kovin in drugih nevarnih snovi v tehnološki |
odpadni vodi, ki presegajo mejne parametre za iztok v |
kanalizacijo po določilih uredbe o emisiji snovi in toplote
pri |
odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS,
št. |
35/96 in 21/03) |
Kk = mejna vrednost težkih kovin in drugih nevarnih snovi po |
določilih uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju |
odpadnih vod iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96
in |
21/03) |
BPK(5k) = biološka poraba kisika za komunalne odpadne vode, ki je
določena |
kot konstanta 400 mg O(2)/l |
BPK(5t) = biološka poraba kisika za tehnološke odpadne vode |
Kadar je
obremenjenost tehnološke odpadne vode po posameznem kriteriju manjša kot
je določeno za komunalno odpadno vodo, se ulomek ne izračunava.
Kriteriji se seštevajo in se zaokrožijo na tri decimalke. |
48. člen
|
Stroški
čiščenja tehnološke odpadne vode se po ugotovitvi faktorja onesnaženosti
izračunajo na sledeč način: cena za enoto čiščenja komunalne odpadne
vode x faktor onesnaženosti tehnološke odpadne vode x izmerjena količina
tehnološke odpadne vode = je strošek čiščenja tehnološke odpadne vode. |
49. člen
|
Za
izračun faktorja onesnaženosti tehnološke odpadne vode se uporabljajo
podatki pridobljeni s predpisanim obratovalnim monitoringom za preteklo
koledarsko leto, ki ga je zavezanec za izvajanje obratovalnega
monitoringa odpadnih voda dolžan dostavi upravljavcu javne kanalizacije
najkasneje do 31.3. za preteklo leto (letno poročilo). |
50. člen
|
Izračunan faktor onesnaženosti tehnološke odpadne vode se uporablja za
obračun stroškov za čas dokler niso znani podatki iz nove meritve. |
51. člen
|
Podatki
iz kontrolne analize se za izračun korekcije faktorja onesnaženosti
uporabijo samo takrat, če so mejne vrednosti višje kot pri analizi iz
predpisanega obratovalnega monitoringa. |
Tako
korigiran faktor onesnaženosti se lahko uporablja za obračun stroškov
čiščenja tehnološke odpadne vode do naslednje redne analize. |
52. člen
|
V
primeru okvar na napravah posameznega uporabnika javne kanalizacije,
kadar gre za tehnološko odpadno vodo, ki bi lahko povzročile izpust
tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo, ki ne ustreza določbam
tega pravilnika, se opravijo izredne analize. |
Take
analize se opravijo na stroške uporabnika javne kanalizacije. |
V takih
primerih se tudi takoj obvesti pristojno inšpekcijo. |
VII. ZAGOTAVLJANJE OBRATOVANJA,
VZDRŽEVANJA IN NADZORA JAVNE IN NOTRANJE KANALIZACIJE
53. člen
|
Izvajalec javne službe je dolžan skrbeti za nemoteno obratovanje,
vzdrževanje in nadzor delovanja in uporabe javne kanalizacije. |
Nadzor
uporabe javne kanalizacije obsega tudi nadzor obratovanja in vzdrževanja
notranje kanalizacije. |
O
obratovanju, vzdrževanju in nadzoru objektov javne kanalizacije vodi
izvajalec javne službe ustrezno evidenco. |
54. člen
|
Pri
vzdrževanju javne kanalizacije zagotavlja izvajalec javne službe
sledeče: |
– tekoči
nadzor na objektih in napravah javne in notranje kanalizacije, ki obsega
sistematične preglede, kontrolo iztokov in spojnih kanalov, zasledovanje
in analiziranje podatkov iz kontrolnih instrumentov ter zbiranje
predlogov in pripomb uporabnikov javne kanalizacije, |
–
sistematično čiščenje in vzdrževanje objektov in naprav javne
kanalizacije, |
–
sistematično in intervencijsko čiščenje greznic ali malih čistilnih
naprav, |
–
intervencijsko čiščenje in vzdrževanje javne kanalizacije, |
–
intervencijsko čiščenje, vzdrževanje in popravila notranje kanalizacije
na stroške uporabnika oziroma lastnika notranje kanalizacije, kadar je
to potrebno zaradi zavarovanja normalnega delovanja javne kanalizacije
ali varovanja okolja. |
Za redno
vzdrževanje javne kanalizacije mora izvajalec javne službe izdelati in
sprejeti letni plan vzdrževanja ter izdelovati in pošiljati poročila o
izvajanju javne službe v skladu s predpisi s področja odvajanja in
čiščenja odpadne vode ter izvajati dela, določena v 8. členu odloka o
načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in
padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS,
št. 40/04). |
55. člen
|
Upravljavec javne kanalizacije mora na celotni kanalizaciji enkrat letno
izvesti ali omogočiti izvedbo deratizacije v skladu s predpisi o
deratizaciji. |
56. člen
|
Izvajalec javne službe mora za objekte in naprave javne kanalizacije
voditi kataster komunalnih naprav skladno s predpisi o izdelavi in
vzdrževanju katastra komunalnih naprav. |
57. člen
|
Ne glede
na predpise iz prejšnjega člena tega pravilnika izvajalec javne službe
za operativne potrebe vzdrževanja vodi katastrsko evidenco v sledečem
obsegu: |
– pisni
del, ki vsebuje popisni list v katerem se nahajajo in ažurno
dopolnjujejo številčni podatki (inventarna številka, naziv in
nahajališče, nabavna vrednost objekta, naprave, profil, vrsta cevi,
starost….) po letih. Popisni list se vodi za vsak kanalizacijski sistem
ločeno, |
–
grafični del v digitalni obliki, ki vsebuje traso, lego dolžino, globino
ter profil cevovoda, objekta. |
58. člen
|
Vzdrževanje katastra kanalizacije temelji na prijavah o spremembah na
kanalizaciji. |
Prijava
o spremembi kanalizacijskega voda je pisno obvestilo, ki vsebuje podatke
o kraju spremembe in kratek opis spremembe na kanalu. |
59. člen
|
Po
prejemu prijave o spremembi na kanalizaciji mora kataster takoj
poskrbeti za eventualno potrebno izmero na terenu in vnos spremembe v
katastrsko evidenco. |
60. člen
|
Izvajalec javne službe prejme od investitorja ob predaji v upravljanje
objektov in naprav javne kanalizacije geodetski posnetek, izdelan s
strani pooblaščene institucije. |
61. člen
|
Izvajalec javne službe vodi tudi posebno evidenco o greznicah ali malih
čistilnih napravah, zlasti lastništvo, lokacijo, velikost greznice ali
male čistilne naprave, vrsto gradnje ter druge podatke pomembne za
kontrolo vod nad greznicami ali malimi čistilnimi napravami. |
Podatke
o praznjenju greznice mora voditi operativna služba, ki izvaja
praznjenje. |
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
62. člen
|
V
formuli, navedeni v 47. členu tega tehničnega pravilnika, za izračun
faktorja onesnaženosti tehnološke odpadne vode pri obračunu kemijske
potrebe po kisiku tehnološke odpadne vode (KPK(t)) in komunalne odpadne
vode (KPK(k)) velja za obdobje enega leta od uveljavitve tega tehničnega
pravilnika množitelj 0,30, od takrat dalje pa se uporablja zapisana
formula v 47. členu. |
63. člen
|
Uporabniki javne kanalizacije, ki morajo v skladu z odlokom o načinu
izvajanja gospodarske javne službe odvajanje komunalne odpadne in
padavinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS,
št. 40/04) prijaviti svoj priključek v evidenco in kataster uporabnikov
pri upravljavcu ter prav tako uporabniki individualnih greznic, ki se
morajo v skladu z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe
odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode na območju Mestne občine
Murska Sobota (Uradni list RS, št. 40/04) priključiti na javno
kanalizacijo, morajo to storiti v roku določenem 46. členu navedenega
odloka. |
64. člen
|
Z
uveljavitvijo tega pravilnika o javni kanalizaciji preneha veljati
Pravilnik o smernicah za projektiranje in gradnjo kanalizacijskih naprav
na območju kanalizacije mesta Murska Sobota, z dne 6. 9. 1978. |
65. člen
|
Ta
pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
076-/04 |
Murska
Sobota, dne 10. marca 2005. |
|
Predsednik nadzornega sveta |
Občine Murska Sobota |
Janez Štotl, univ. dipl. ekon. l. r . |
|