Na podlagi 23. člena
Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/03, 8/03
– popr.) in 16. člena
Statuta Občine Bled – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS,
št. 119/03) je Občinski svet Občine Bled v nadaljevanju 24. redne seje
dne 8. 12. 2005 sprejel |
ODLOK |
o lokacijskem načrtu za območje
urejanja BL – M4 Spodnje Seliše |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Sprejme se Odlok o
lokacijskem načrtu za območje urejanja BL M4 Spodnje Seliše (v
nadaljnjem besedilu lokacijski načrt), ki ga je izdelalo projektivno
podjetje Kontura d.o.o. Bled pod št. projekta 2502. |
2. člen |
Vsebina občinskega lokacijskega načrta |
Občinski lokacijski
načrt vsebuje: |
– BESEDILO LOKACIJSKEGA
NAČRTA |
– veljavna zakonodaja
in predpisi |
– uvodni del
|
– ureditveno območje
lokacijskega načrta |
– umestitev načrtovane
ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s
sosednjimi območji |
– zasnove projektnih
rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne
infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo |
– rešitve in ukrepi za
varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter
trajnostno rabo naravnih dobrin |
– rešitve in ukrepi za
obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
– načrt parcelacije
|
– etapnost izvedbe
prostorske ureditve |
– pogoji za izvajanje
lokacijskega načrta |
– SMERNICE ZA
NAČRTOVANJE PRISTOJNIH NOSILCEV UREJANJA PROSTORA |
– MNENJA PRISTOJNIH
NOSILCEV UREJANJA PROSTORA |
– DRUGE PRILOGE
|
– povzetek za javnost
|
– izvleček iz
strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko
ureditev |
– obrazložitev in
utemeljitev lokacijskega načrta |
– strokovne podlage, na
katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki (Prostorske sestavine
dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 95/02)
Urejanje vzhodnega vstopa na Bled (Urbi,d.o.o., Urbanistični inštitut
RS, Ljubljana, oktober 2000), Socialno-demografska gibanja v občini Bled
v obdobju od leta 1961–2002 (Geografski inštitut Slovenije, LJ 2004),
Idejna zasnova prometne ureditve na Bledu, (PNZ, d.o.o. in Urbi d.o.o.,
Lj, november 2001), Idejna zasnova krožišč SRC (PNZ, d.o.o. LJ,
september 2005), Hidrogeološko poročilo Geotec LJ, november 2005,
Izhodišča za določitev oblikovanja objektov v območju OLN – priporočila
skupine za spremljanje poteka postopka sprejemanja prostorsko
izvedbenega akta na področju BL-M4, Spodnje Seliše – primeri iz prakse)
|
– spis postopka
priprave in sprejemanja lokacijskega načrta |
– program opremljanja
zemljišča za gradnjo |
– ODLOK |
– KARTOGRAFSKI DEL Z
GRAFIČNIMI NAČRTI |
– načrt namenske rabe
prostora: izsek iz prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana
občine Bled m 1: 5000 |
– katastrski načrt m 1:
2880 |
– geodetski načrt m 1:
500 |
– načrt ureditvenega
območja z načrtom parcelacije m 1: 500 |
– PRIKAZ OMEJITEV V
PROSTORU PRIKAZ OBJEKTOV, PREDVIDENIH ZA ODSTRANITEV |
– PRIKAZ NOTRANJE
RAZDELITVE UREDITVENEGA OBMOČJA NA KAREJE |
– ZAZIDALNA SITUACIJA/
PODATKI O OBJEKTIH, PODATKI ZA ZAKOLIČBO/ |
– načrt umestitve
načrtovane ureditve v prostor m 1: 500 |
– FUNKCIONALNA,
TEHNIČNA IN OBLIKOVNA ZASNOVA OBJEKTOV |
– PRIKAZ LEGE OBJEKTOV
IN ZUNANJA UREDITEV /ZELENICE, PARKOVNE UREDITVE, PROMETNE POVRŠINE/
|
– prikaz vplivov in
povezav s sosednjimi območji |
– idejne zasnove
infrastrukturne opreme območja. |
II. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
3. člen |
Meja ureditvenega območja |
Ureditveno območje
lokacijskega območja predstavlja področje, ki se nahaja med Kajuhovo
cesto, Črtomirovo cesto in Seliško cesto na južni in zahodni strani, ter
kmetijskimi zemljišči na severu oziroma potokom Ledina na vzhodni
strani. |
Znotraj ureditvenega
območja so zemljišča s sledečimi parcelnimi številkami v k.o. Želeče:
111/1, 111/2, 111/6, 111/7, 111/8, 112/1, 112/2, 112/4, 112/6, 112/7,
113/1, 115/1, 115/5, 115/6, 115/7, 116/2, 116/5, 116/6, 117, 118/1,
118/3, 118/5, 118/6. |
Meja poteka po zunanjem
obodu navedenih zemljišč in je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega
načrta. V okviru drugih prilog lokacijskega načrta so navedeni tudi
lastniki zemljišč po stanju v času sprejema programa priprave OLN.
|
Velikost ureditvenega
območja LN je 45.498 m2. |
4. člen |
Širše območje lokacijskega načrta |
Prostorska ureditev
območja urejanja BL M4 Spodnje Seliše se nahaja na t. i. vzhodnem vstopu
na Bled in predstavlja območje, ki vključuje pretežno površine nekdanje
tovarne Vezenine, površine v območju Kovinske delavnice Bled in površine
trgovskega podjetja Mercator. Severovzhodno od ureditvenega območje je
stanovanjski predel Dobe, severozahodno so kmetijska zemljišča, na
zahodni strani je Seliška cesta oziroma koridor predvidene severne
razbremenilne ceste. Na jugozahodni in jugovzhodni strani območja pa je
obstoječa pozidava s poslovnimi objekti in stanovanjskimi stavbami med
Ljubljansko in Črtomirovo oziroma Kajuhovo cesto. Proti vzhodu je
prostor ureditvenega območja od stanovanjskega predela Dobe ločen s
potokom Rečica (Ledina). |
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
5. člen |
Predvidene dejavnosti in objekti |
Ureditveno območje BL
M4 je v prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine
Bled opredeljeno kot območje mešane rabe, kamor spadajo oskrbne in
storitvene dejavnosti, turizem in gostinstvo, poslovni prostori drugih
dejavnosti, manjše proizvodne dejavnosti in stanovanja. Obstoječa
proizvodna dejavnost Kovinske Bled se zato ohranja le v obstoječem
obsegu. |
Ureditveno območje OLN
je razdeljeno na tri dele glede na pretežno dejavnost: |
– kare M: MERCATOR
(trgovina in storitve): predstavlja površine na južnem in JZ delu
ureditvenega območja, katerega vzhodni del se glede na sedanjo situacijo
bistveno ne spreminja, na zahodnem delu pa se odstranijo obstoječi
objekti in zgradi trgovsko poslovni center s podzemno garažo. Dostop je
tako s Kajuhove ceste kot tudi preko načrtovanega krožišča s Seliške
ceste. Do izgradnje krožišča, ki je vezano na izgradnjo SRC, se področje
napaja s Seliške ceste preko T križišča. |
– kare K: KOVINSKA
(proizvodna dejavnost v obstoječem obsegu, nove dejavnosti: trgovina,
storitve in izobraževanje, turizem in gostinstvo ipd.): se nahaja na
obstoječi lokaciji na SZ delu kompleksa ureditvenega območja.
Novogradnje imajo podzemne garaže. Dostop v območje je s krožišča na
Seliški cesti. Do izgradnje krožišča, ki je vezano na izgradnjo SRC, se
področje napaja s Seliške ceste preko T križišča. |
– kare S: STANOVANJA
(poslovni objekt, stanovanja in turistični apartmaji, dom starostnikov
in stavbi z oskrbovanimi stanovanji, spremljajoče dejavnosti v
stanovanjsko poslovnem objektu in trgovsko poslovni objekt z
rekreacijskimi prostori. Večina parkirišč za potrebe tega kareja je
zagotovljena v podzemni garaži. |
Pri projektiranju delov
objektov, ki so namenjeni bivanju, je potrebno upoštevati poleg ostalih
veljavnih predpisov še: |
– za stanovanja:
Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj |
– za apartmaje:
Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev
za opravljanje gostinske dejavnosti |
– za oskrbovana
stanovanja: Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev
oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za
njihovo obratovanje. |
6. člen |
Oblikovna in funkcionalna zasnova javnih in drugih skupnih površin |
V javne površine
ureditvenega območja spadajo poleg notranje ceste, ki predstavlja
povezavo med Kajuhovo cesto na južnem delu ureditvenega območja s cesto
na Dobe na severnem delu in ustvarja krožno prometno povezavo, ki
zagotavlja tako ustrezno dostopnost vseh delov ureditvenega območja, kot
tudi prometno varnost ter možnost intervencije ali evakuacije v primeru
naravnih in drugih nesreč, tudi ostale prometnice tega območja.
Obstoječa prometnica, ki je opredeljena kot Črtomirova cesta, se ohranja
kot javna površina, s katere so dostopni tudi obstoječi objekti na JZ
strani ceste. Javne površine so tudi parkirišča ob javnih prometnicah.
|
Ostale površine ob
objektih so površine, ki pripadajo posameznemu objektu oziroma
dejavnosti in predstavljajo dovoze k objektom s pripadajočimi površinami
za pešce in kolesarje, površine mirujočega prometa, deloma površine nad
podzemno garažo, površine parkov in druge zelene površine. |
Javne, skupne in druge
površine: |
Prometnice:
|
Notranja povezovalna
cesta in cesta na Dobe: ca. 4751 m2 |
Interventne ceste in
ceste za dostavna vozila, javne pešpoti ter dovoz do parkirišč: ca. 2666
m2. |
Zelene površine,
parkovna ureditev: |
kare K: ca. 1095 m2
|
kare S: ca. 1397 m2
|
kare M: ca. 834 m2
|
TP: ca. 71 m2
|
Ostale površine: ca.
269 m2 |
Površine lahko
odstopajo glede na tolerance izmere geodetskega posnetka. |
Pozidanost območja OLN
po izvedbi vseh objektov v primeru maksimalnih gabaritov bo 31%. |
Velikosti površin po
karejih: |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Kare M – Novi
del – zahod | Površina ca. m2| %| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Gradbena
parcela | 8294| 100| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Stavbišče | 3860| 46.5| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Mirujoči
promet, pešci, dvorišče | 3040| 36.5| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Zelenice in
parkovna ureditev | 1394| 17| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Kare M –
Obstoječi del – vzhod | | | |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Gradbene
parcele | 4606| 100| |
|Stavbišče | 1437| 31| |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Mirujoči
promet, pešci, dvorišče | 3169| 69| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Zelenice in
parkovna ureditev | -| | |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Kare
K | | | |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Gradbene
parcele | 6578| 100| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Stavbišče | 3112| 47| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Mirujoči
promet, pešci, dvorišče | 1820| 28| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Zelenice in
parkovna ureditev | 1646| 25| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Kare
S | | | |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Gradbene
parcele | 14937| 100| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Stavbišče | 6190| 41.4| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Mirujoči
promet, pešci, dvorišča | 5147| 34.6| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
|Zelenice in
parkovna ureditev | 3600| 24| |
| | | | |
+-------------------------------------+------------------+--------+ |
Površine lahko
odstopajo tudi glede na tolerance geodetskega posnetka. |
7. člen |
Lega objektov na zemljišču, njihova funkcionalna in tehnična ter
oblikovna zasnova |
a) OBSTOJEČI OBJEKTI
|
Na ureditvenem območju
lokacijskega načrta se nahajajo obstoječi objekti, v katerih se vrši
oziroma se je vršila proizvodna dejavnost (kovinska dejavnost, tekstilna
dejavnost), nadalje dejavnost trgovine, gostinstva in poslovnih
storitev. Nekateri objekti so zaradi opustitve dejavnosti že dalj časa
prazni. |
Na objektih, ki so v
lokacijskem načrtu predvideni za odstranitev, se dopuščajo le nujna
vzdrževalna dela. |
Za vse ostale obstoječe
objekte se dopuščajo: |
– vzdrževalna dela in
investicijska vzdrževalna dela ter rekonstrukcije |
– sprememba rabe in
sprememba namembnosti v skladu s pretežno dejavnostjo dela območja
(kareja) |
– odstranitve
|
– nadomestne gradnje in
dozidave, če to dopušča velikost gradbene parcele in ob pogoju, da so
zagotovljeni ustrezni odmiki od mej in sosednjih objektov ter zadostno
število parkirnih mest in če je dejavnost skladna z dejavnostjo območja.
|
b) NOVE STAVBE
|
Teren ureditvenega
območja LN je raven. |
Nove stavbe so locirane
deloma na zemljiščih, ki se sprostijo z odstranitvijo objektov,
novogradnje so predvidene tudi na zemljiščih, ki zdaj niso pozidana.
Stavbe so postavljene na določene gradbene meje in so podkletene z
namenom pridobitve izven nivojskih parkirišč za potrebe dejavnosti in
stanovanj, lahko tudi v povezavi s podzemno garažo, ki v konicah
zagotavlja tudi parkiranje za potrebe Bleda. |
c) ENOSTAVNI OBJEKTI
|
Na celotnem območju se
dopušča gradnja začasnih objektov namenjenih prireditvam in urbana
oprema, ki naj bo na celotnem območju čimbolj poenotena. Znotraj kareja
M se dopušča za urbano opremo lastna celostna podoba, za ostale kareje
se celostna podoba poeenoti. Javna razsvetljava mora biti enotno
oblikovana za celotno območje. |
V varovalnem pasu
prometnic razen prometne signalizacije ni dovoljeno postavljati drugih
tabel ali reklamnih panojev oziroma objektov za oglaševanje. Smerokazi
in prometni znaki ne smejo ovirati preglednosti na prometnicah ali
oteževati dostopov za interventna vozila, vozila vzdrževalcev komunalne
infrastrukture ali gibanje funkcionalno oviranih oseb. Svetlobni napisi
in oznake na stavbah ter na samostojnih panojih, stolpih ipd. ne smejo
biti utripajoči. |
Znotraj gradbenih
parcel se pri trgovskih objektih dopušča postavitev nadstrešnic za
nakupovalne vozičke in kolesa, na celotnem območju pa tudi pokritih in
od strani ograjenih lokalnih eko-otokov z namenom ureditve, ki je tudi
vizualno sprejemljivejša kot odprti tovrstni prostori. |
8. člen |
Lega objektov in potek omrežij komunalne in druge gospodarske javne
infrastrukture |
OBSTOJEČI OBJEKTI
|
Območje ureditvenega
načrta razpolaga z energetsko oskrbo, oskrbo z vodo in omrežjem zvez le
za obstoječe potrebe. Infrastrukturni objekti in naprave so dotrajane in
potrebne obnove ali nadomestitve z novimi, saj za nove dejavnosti in
predvideno pozidavo obstoječe kapacitete večinoma ne zadostujejo.
|
Po SZ, Z in SV robu
ureditvenega območja poteka VS kolektor javne kanalizacije, na katerega
se priključijo vsi obstoječi in novi objekti preko novo predvidenega
kanalizacijskega omrežja. Obstoječe prometnice so neustrezne in se
neustrezno priključujejo na javne ceste. |
NOVI INFRASTRUKTURNI
OBJEKTI IN NAPRAVE |
Kompleks ureditvenega
območja je zaradi opustitve tekstilne dejavnosti in precejšne
nepozidanosti zemljišč v pogledu komunalne opremljenosti nezadostno
opremljen. Območje bo zaradi dopolnitve obstoječih dejavnosti in
vključitve novih potrebno komunalno ustrezno opremiti. Predvidena je
obnova obstoječe infrastrukture oziroma izvedba novih infrastrukturnih
objektov in naprav. Upoštevane so smernice za načrtovanje, ki so jih za
svoja področja posredovali nosilci urejanja prostora: |
– vzpostavitev ustrezne
oskrbe z električno energijo (tudi prestavitev in posodobitev
transformatorske postaje) |
– izvedba vodovodnega
omrežja s priključkom na javni vodovod, s katerim bo zagotovljena oskrba
s pitno vodo in vodo za gašenje |
– izvedba ločenega
sistema odvajanja odpadnih voda, preko katerega se bodo fekalne odplake
odvajale v VS kanal javne kanalizacije, meteorne vode z javnih površin
pa v naravni odvodnik |
– izvedba plinovoda s
priključkom na sekundarno omrežje plinovoda zemeljskega plina
|
– izvedba priključitve
območja na obstoječe TK omrežje in omrežje KKS |
– izvedba celostne
prometne ureditve z navezavo na obstoječe prometnice. |
Gradnja novih
infrastrukturnih objektov in naprav objektov je predvidena na
zemljiščih, po trasah, ki zagotavljajo ustrezne odmike med posameznimi
vodi in ki omogočajo enostavno vzdrževanje in pristop v primeru, ko je
ta potreben. Vsi vodi morajo biti v zemeljski izvedbi. Pri izvedbi
infrastrukturnih vodov in naprav je potrebno upoštevati tehnične
predpise in standarde. |
Objekti morajo biti od
infrastrukturnih objektov in naprav odmaknjeni toliko, da so možna
vzdrževalna dela in rekonstrukcije. |
Za poteke komunalnih
naprav po zemljiščih, ki niso v lasti investitorja ali po zemljiščih, ki
se nahajajo izven območja OLN, je potrebno pridobiti ustrezno služnost.
Služnost je potrebno pridobiti tudi na zemljišču vodotoka, če bodo
meteorne vode speljane v naravni odvodnik. |
9. člen |
Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov z
ureditvijo njihove okolice |
Pri izdelavi projektne
dokumentacije za izdajo gradbenega dovoljenja in izvedbo objektov je
potrebno upoštevati gabaritne zasnove objektov in vsa določila tega
lokacijskega načrta. Za vsak kare je potrebno izdelati načrt zunanje
ureditve in vključiti tudi elemente krajinske arhitekture z rešitvami za
oblikovanje zasaditev in oblikovanja talnih ureditev. Projektna
dokumentacija komunalne opreme zemljišč mora biti izdelana za celotno
območje, lahko je načrtovana za fazno gradnjo oziroma za posamezen kare.
To velja za vse infrastrukturne vode razen za prometno ureditev z
notranjo povezovalno cesto, cesto na Dobe do načrtovanega mosta preko
Ledine in priključke na javne ceste, ki mora biti projektirana in
izvedena v celoti v eni fazi. |
10. člen |
Kare M |
Prvi del kareja M
predstavljajo zemljišča v lasti družbe Mercator, tj. kompleks obstoječih
objektov na jugovzhodni strani notranje povezovalne ceste – trgovski
objekt C&C in poslovna stavba Kajuhova c. 3 – parc. št. 116/2, k.o.
Želeče. |
Drugi del kareja je na
jugozahodni strani notranje povezovalne ceste: zemljišča parc. št.
111/2, 111/8, 115/5, 118/5-delno, 112/4-delno, 111/1-delno, 112/7, 112/2
in 112/6, vse k.o. Želeče v trikotniku med Črtomirovo in Kajuhovo cesto
in novo povezovalno cesto ter karejem K na SZ strani. Na delu teh
zemljišč je predvidena gradnja stavbe trgovsko poslovnega centra. |
11. člen |
Obstoječi objekti v kareju M |
Gradnje in drugi posegi
na zemljiščih vzhodnega dela kareja M se dopuščajo pod pogoji za
obstoječe objekte v 7. členu odloka. |
Pred začetkom gradnje
stavbe trgovsko poslovnega centra je potrebno odstraniti obstoječe,
deloma opuščene proizvodno-poslovne in infrastrukturne objekte na
zemljiščih parc. št. 111/2, 112/7, 112/2, 112/6 in 112/8, vse k.o.
Želeče. |
12. člen |
Lokacijski podatki za stavbo trgovsko poslovnega centra Mercator (objekt
št. 1) |
Lega in namembnost:
stavba zavzema večino razpoložljivega prostora tega dela kareja M, saj
gre za zasnovo objekta z notranjo ulico, ob kateri se nizajo trgovski,
gostinski in poslovno-storitveni lokali – ca. 3000 m2 bruto površin.
|
Izvedba, konstrukcija:
masivna, možno tudi garažna klet masivne konstrukcije, pritličje in
medetaža jeklene konstrukcije |
Tlorisne dimenzije:
členjene večkotne oblike, znotraj maksimalnih dimenzij 112 m x 49,15 m,
pokrit prostor za embalažo je izven teh dimenzij. |
Etažnost: klet
(kesonska podzemna garaža za potrebe dejavnosti) + pritličje + medetaža
(delno) |
Višina objekta:
pretežna višina objekta je 6,90 m oziroma 7,50 m nad koto pritličja,
kota medetaže – najvišjega dela objekta na SZ delu pa je max 10,50 m nad
koto pritličja, kota najvišje točke atrija pa je 13,00 m. |
Kota pritličja: KP
+-0,00 m = 500,30 m nm.v. |
Kota kleti: KK = – 3,30
m pod koto pritličja |
Streha: ravna,
nepohodna, s svetlobniki v območju prostorov marketa in notranje ulice,
centralni atrij ima dvignjeno streho, v naklonu 12 stopinj. |
Oblikovanje, fasada:
Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da
predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot
tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja
pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. |
Fasada je v osnovi
kombinacija opečne prezračevane fasade in fasade z leseno (npr.
macesnovo) oblogo, členjena z nerefleksnimi zasteklitvami v
horizontalnem in vertikalnem gabaritu. Fasada skladiščnega dela je
nerefleksna pločevinasta obloga. V območju vertikalne zasteklitve, ki
zaključuje centralni atrij, je možna umestitev fotovoltaičnih površin. |
13. člen |
Zunanja ureditev v kareju M |
V območje trgovsko
poslovnega centra Mercator je potrebno vključiti čim več zelenih
površin. Nove zasaditve ne smejo segati v območje obstoječih ali
načrtovanih podzemnih infrastrukturnih vodov, ki bi jih lahko
poškodovale drevesne korenine. Drevesne krošnje in grmovnice ne smejo
segati v profil ulice oziroma ceste ali drugače ovirati prometa, zato je
potrebno redno vzdrževanje rastlin. Zasaditve drevja se obvezno
predvidijo v območju površin za parkiranje, vse talne površine, ki niso
povozne ali pohodne, se zatravijo. |
Na južnem delu kareja M
se predvidi parkovna ureditev prostora – trga pred vhodom v objekt, na
katerem je tudi manjše otroško igrišče. Del zazelenitve trga so obvezno
visokodebelna listnata drevesa, ki ne smejo slabšati preglednosti na
cesti. |
14. člen |
Kare K |
Kare K – KOVINSKA
predstavlja zemljišča v lasti družbe Kovinska Bled t.j. zemljišče parc.
št. 115/6 in 115/7, obe k.o. Želeče in ostala zemljišča med objektom
Kovinske, karejem M, Seliško cesto in predvideno cesto na Dobe tj. parc.
št. 111/1-del, 111/7, 112/1, 112/4-del, vse k.o. Želeče. |
Z uvrstitvijo območja z
oznako BL-M4 Spodnje Seliše v območja, ki se urejajo z občinskim
lokacijskim načrtom je bila plansko opredeljena tudi t. i. mešana
namenska raba, znotraj katere se dopuščajo manjše proizvodne dejavnosti,
tj. dejavnosti v manjšem obsegu in z manjšimi vplivi. Območje mešane
rabe vključuje tudi stanovanja, tako da je z ozirom na vplive, ki jih
posamezne dejavnosti povzročajo, potrebno izbrati tiste dejavnosti, ki
ne vplivajo na zdravje ljudi. Kovinska dejavnost se zato ohranja le v
obstoječem obsegu, s tem da se znotraj kompleksa izvedejo posegi po
predpisih o varstvu okolja, s katerimi se bodo izboljšali bivalni
oziroma življenjski pogoji sosednjih območij. |
15. člen |
Obstoječi objekti v kareju K |
Za obstoječi objekt
Kovinske se dopuščajo posegi pod pogoji 7. člena tega odloka za posege
na obstoječih objektih. Dopušča se prekritje dvorišča med sedanjima
proizvodnima halama. Prekritje mora višinsko zagotavljati potrebne
pogoje za opravljanje dejavnosti, oblikovno pa slediti obstoječima
objektoma. Dopušča se dozidava obstoječe vzhodne hale 5m proti severu. |
16. člen |
Nove stavbe in ureditve v kareju K |
Na mestu sedanjega
proizvodno poslovnega objekta se dopušča gradnja novega objekta, ki se
mora z dejavnostmi in oblikovno navezovati na poslovno stanovanjski
objekt v kareju S. Dopuščajo se tudi kvartarne dejavnosti. |
17. člen |
Lokacijski podatki za objekt št. 2 |
Lega: stavba je
locirana deloma na mestu zahodnega proizvodnega objekta Kovinske Bled.
Predvidena lokacija stavbe je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega
načrta. |
Izvedba, konstrukcija:
masivna ali montažna konstrukcija, lahko kombinirana izvedba
|
Tlorisne in višinske
dimenzije: |
Tloris: lahko členjen
znotraj dimenzij 21,50 m x 72 m in kletna kesonska podzemna garaža:
členjen tloris znotraj dimenzij 30 m x 74 m |
Etažnost: klet +
pritličje + nadstropje + mansarda |
Višina objekta:
segmenti 8,00 m do 10,80 m nad koto pritličja |
Kota pritličja: KP
+-0,00 m = 500,80 m nm.v. |
Streha: ravna –
nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj (kot na obj. št.) 4.
|
Oblikovanje, fasada:
Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da
predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje kot tudi vzpostavitev
novih sodobnih razmerij značilnega oblikovanja znotraj območja pozidave,
ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. |
Fasada je kombinacija
lesene fasade z macesnovo oblogo (dopušča se zaščita s premazom v
naravni barvi), členjena s poudarki v horizontalnem in vertikalnem
gabaritu / nerefleksne zasteklitve, gladek omet v pastelnih naravnih
barvah) |
Namembnost: v kleti je
podzemna garaža in pomožni prostori, ostale etaže: poslovne dejavnosti
in izobraževanje 30%, gostinstvo (vključno z nastanitvenimi gostinskimi
obrati) in turizem 40% površine, trgovina 15%, storitvene dejavnosti 15%
površine. Razmerja lahko odstopajo do +- 30%. |
Število turističnih
apartmajev: do 10/50m2 netto površine. |
18. člen |
Zunanja ureditev |
V okviru krajinskega
dela načrta zunanje ureditve je potrebno posebno pozorno oblikovati
nasip proti Seliški cesti (po kateri poteka trasa predvidene severne
razbremenilne ceste), s katerim se vključi v območje značilen krajinski
vzorec SV roba Bleda. Obvezna je zasaditev s posameznimi visokodebelnimi
listnatimi drevesi kot navezavo na obstoječo vegetacijo značilnega
reliefa omenjenega širšega območja SV predela Bleda. Oblikovanje tega
prostora mora upoštevati tudi zagotovitev ustrezne splošne preglednosti
in ohranjanje obstoječih pogledov s Seliške ceste. Pri novem objektu
poslovno je potrebno zagotoviti poleg parkirnih mest na nivoju terena
tudi izven nivojska parkirna mesta. V primeru, da se z izgradnjo novega
objekta odstrani celotni proizvodno poslovni objekt Kovinske, veljajo za
posege določila odloka za obstoječe objekte. |
Del zemljišča (ca. 500
m2) med Seliško cesto in novim objektom se po izgradnji načrtovanega
novega objekta nameni površini za otroško igrišče – namestitev otroških
igral, klopi in druga potrebna urbana oprema in primerna ograditev, ki
omogoča pogoje oskrbovanja in vzdrževanja prostora. |
19. člen |
Kare S |
Kare S – STANOVANJA
obsega zemljišča s parc. št. 111/6, 116/6, 117, 118/6, 118/1, 115/1,
118/5-del, 116/5, 118/3, vse k.o. Želeče. Nahaja se na SV delu
ureditvenega območja, ki je zdaj le delno pozidano. Na vzhodni strani
meji območje na potok in naprej proti stanovanjskem predelu Dobe, na
južni in jugozahodni strani je območje kareja M, na zahodni strani
območje kareja K, na severni strani pa meji na predvideno cesto na Dobe
in kmetijska zemljišča. |
20. člen |
Obstoječi objekti v kareju S |
Vsi obstoječi objekti
tega kareja so predvideni za odstranitev, zato so do pridobitve
gradbenega dovoljenja na njih dovoljena le nujna vzdrževalna dela.
Objekti, ki se odstranijo predstavljajo proizvodne in skladiščne hale
nekdanje tekstilne tovarne Vezenine Bled, ki so v veliki meri dotrajani
in že dalj časa opuščeni iz uporabe. Locirani so na zemljiščih parc. št.
118/3, 116/5, 115/1 in deloma na zemljiščih parc. št. 118/5, vse k.o.
Želeče. |
21. člen |
Nove stavbe in ureditve v kareju S |
V kareju S je poleg
poslovno stanovanjske stavbe (objekt št. 4) ob notranji povezovalni
cesti in trgovsko poslovne stavbe (objekt št. 7) na južnem delu kareja
predvidena gradnja dveh stavb z oskrbovanimi stanovanji (objekta št. 5)
in spremljajočega objekta – manjšega doma starostnikov za 70 oseb z
možnostjo povečave na 90 oseb v kasnejšem obdobju (objekt št. 6b), v
okviru katerega so t. i. tudi skupni oziroma spremljajoči prostori za
potrebe oskrbovanih stanovanj. Deloma se lahko potrebni prostori
(zdravstvo, storitve osebne nege) zagotovijo v predvideni poslovni
stavbi (objekt št. 6a). |
Za potrebe izvedbe
dostopov do objektov z oskrbovanimi stanovanji se izvede cesta, po
kateri se dopušča le interni in interventni promet. Omejitev hitrosti je
10 km/h. Posebna pozornost velja ohranjanju visokodebelne vegetacije ob
potoku. |
V okviru krajinskega
dela načrta zunanje ureditve je potrebno posebno pozorno oblikovati
predel ob potoku, do katerega se speljejo tlakovane pešpoti mimo stavb z
oskrbovanimi stanovanji in doma starostnikov. Obvezna je zasaditev s
posameznimi visokodebelnimi listnatimi drevesi, katerih krošnje bodo
zagotavljale v poletnem času senco. Parkovnemu pristopu ureditve
celotnega območja kareja je potrebno dodati naraven pridih, zato naj bo
ta prostor urejen brez ograj in talnih ovir, ki bi oteževale gibanje in
s katerimi bi se prostor zapiral. Dopuščajo se postavitve posameznih
pergol in drugih elementov urbane opreme, ki obogatijo uporabnost
zunanjih površin za oskrbovance, vendar ne na priobalnem zemljišču
vodotoka. |
22. člen |
Lokacijski podatki za podzemno garažo – objekt št. 3 |
Lega: podzemna garaža
je predvidena na območju osrednjega dela kareja S in obsega kleti
objektov 4 in 6b ter območje pod delom zemljišča med objektom in
parkirnega prostora pred objektom 7. Dopušča se navezava garaž in kleti
objektov št. 5 in 7. |
Izvedba, konstrukcija:
masivna konstrukcija, zaradi možnosti vpliva talnice se obvezno predvidi
kesonska izvedba objekta. |
Tlorisne in višinske
dimenzije: |
Tloris: osnovni tloris
50,50 m x 120 m, dopušča se tudi izvedba povezav z garažami v kleteh
oskrbovanih stanovanj, doma starostnikov in objekta št. 7. |
Etažnost: klet
|
Višina objekta: etažna
višina podzemne garaže je najmanj 3,30 m pod koto notranje ceste
|
Nivo kleti: KK = +-0,00
m = 497,00 m nm.v. +- 30 cm |
Streha: Del podzemne
garaže, ki sega izven tlorisov predvidenih stavb predstavlja t. i. ravno
streho, ki je deloma povozna, predvidijo se osvetlitve s svetlobniki ali
ograjenimi odprtinami, ki istočasno služijo za naravno zračenje garaže.
Površine so deloma zazelenjene, kar vse je predmet posebnega krajinskega
načrta tega kareja. Iz garaže se lahko predvidijo izhodi v stavbe preko
stopnic in dvigal oziroma na prosto preko zunanjih stopnic, prekritih z
montažno kovinsko nadstrešnico. |
Namembnost: podzemna
garaža, pomožni prostori, ki služijo objektom tega kareja. |
Oblikovanje, fasada:
Garaža je v celoti vkopan objekt. Predeli ob uvozno izvoznih rampah in
odprtinah za naravno zračenje in naravno osvetlitev se uredijo celostno
z zunanjo ureditvijo ostalega območja. Vse višinske razlike nad 45 cm je
potrebno opremiti z varovalnimi ograjami ali drugimi elementi, ki
preprečujejo padec (npr. cvetlična korita, zazelenitve z živimi mejami,
postavitev urbane opreme) |
Etapnost: Podzemna
garaža se lahko gradi kot celota ali v več fazah. |
– en del gradnje lahko
obsega gradnjo dela objekta med uvozno rampo na severu kareja in uvozno
rampo v osrednjem delu kareja. |
– en del gradnje
podzemne garaže se dopušča skupaj z gradnjo trgovsko poslovnega objekta
(7) na južnem delu kareja. |
Namembnost: parkiranje
za potrebe uporabnikov in lastnikov stavb, v konicah za potrebe Bleda,
kar se uredi s posebno pogodbo z Občino Bled, kjer se opredelijo tudi
režimi obratovanja in nadzora. |
23. člen |
Lokacijski podatki za poslovno stanovanjsko stavbo (objekt št. 4) |
Lega: stavba je
locirana na vzhodni strani notranje povezovalne ceste, tako da je z
daljšo stranico vzporedna s cesto. Točna lokacija je razvidna iz
grafičnega dela lokacijskega načrta. |
Izvedba, konstrukcija:
masivna konstrukcija, lahko v kombinaciji z montažno gradnjo
|
Tlorisne in višinske
dimenzije: |
Tloris: členjena oblika
znotraj tlorisnih dimenzij: |
pritličje: členjeno v
tri dele ločene z dvema pasažama: 16,00 m x 32,00 m + 24,00 m x 28,00 m
+16 m x 28,00 m + 2 x 8,00 m x 12,00 m; širina pasaž 4 m |
nadstropje: členjeno
nad tlorisom pritličja: 16,00 m x 32,00 m + 24,00 m x 32,00 m + 32,00 m
x 16,00 m in konzolnima izzidkoma 8,00 m x 8,00 m |
mansarda: členjena
etaža, sestavljena iz površin 4 x 8,00 m x 24,00 m + 1 x 8,00 m x 32,00
m |
Etažnost: klet
(podzemna garaža – glej 22. člen) + pritličje + nadstropje + mansarda
|
Višina objekta:
segmenti 8,00 m do 10,80 m nad koto pritličja |
Kota pritličja: KP
+-0,00 m = 500,30 m nm.v. |
Streha: ravna –
nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj |
Oblikovanje, fasada:
|
Stavba se z
oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da predstavlja
tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot tudi
vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja
pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. |
Fasada je kombinacija
macesnove obloge in nerefleksnih zasteklitev ter poudarkov v gladkem
ometu ali naravnem kamnu s členitvami v horizontalnem in vertikalnem
gabaritu stavbe. |
Namembnost po etažah:
klet: podzemna garaža – glej 22. člen, pritličje: poslovno storitvena
dejavnost – 50%, trgovska dejavnost – 30%, gostinska dejavnost – 5%,
stanovanja (komunikacije) – 15%; nadstropje: stanovanja – 100%;
mansarda: gostinska dejavnost: turistični apartmaji – 100% |
Število stanovanj: 20
|
Število turističnih
apartmajev: 10. |
24. člen |
Lokacijski podatki za stavbe z oskrbovanimi stanovanji (objekta št. 5) |
Lega: Predvideva se
gradnja dveh stavb z oskrbovanimi stanovanji. Stavbi sta locirani
vzhodno od poslovno stanovanjskega objekta in imata daljšo stranico v
smeri V- Z. |
Locirane sta v
ustreznem odmiku od ostalih predvidenih ureditev in stavb. Točna
lokacija stavb je razvidna iz grafičnega dela lokacijskega načrta.
|
Izvedba, konstrukcija:
masivna konstrukcija |
Tlorisne in višinske
dimenzije: |
Tloris: 16,00 m x 25,00
m |
Etažnost: klet
(povezava s podzemno garaža – glej 22. člen) + pritličje + nadstropje
|
Višina objekta: 7,80 m
nad koto pritličja. |
Kota pritličja: KP
+-0,00 m = 500,50 m nm.v. |
Streha: ravna –
nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj |
Oblikovanje, fasada:
|
Stavba se z
oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da predstavlja
tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot tudi
vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja
pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. |
Fasada je kombinacija
macesnove obloge in nerefleksnih zasteklitev ter poudarkov v gladkem
ometu ali naravnem kamnu s členitvami v horizontalnem in vertikalnem
gabaritu stavbe. |
Namembnost po etažah:
|
klet: podzemna garaža –
/glej 22. člen/, |
pritličje in
nadstropje: oskrbovana stanovanja s potrebnimi pomožnimi prostori,
komunikacijami in tehničnimi prostori: 100% – skupaj do 15 enot/ stavbo.
Potrebno je upoštevati veljavne standarde in normative. |
Potrebno število
parkirnih mest: 10 + 3 za funkcionalno ovirane osebe / stavbo. |
25. člen |
Lokacijski podatki za stavbo poslovno storitvenih dejavnosti (objekt št.
6a) |
Lega: Stavba je
locirana na skrajnem severnem delu kareja tako, da je daljša stranica v
smeri vzhod-zahod. Točna lokacija stavbe je razvidna iz grafičnega dela
lokacijskega načrta. |
Izvedba, konstrukcija:
masivna konstrukcija |
Tlorisne in višinske
dimenzije: |
Tloris: 8 m X 32 m
|
Etažnost: klet (opcija,
kesonske izvedbe) + pritličje + nadstropje + mansarda |
Višina objekta: 9,35 m
nad koto pritličja |
Kota pritličja: KP
+-0,00 m = 500,50 m nm.v. |
Streha: ravna –
nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj |
Oblikovanje, fasada:
Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da
predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot
tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja
pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. Fasada je
kombinacija lesene (npr. macesnove) obloge in nerefleksnih zasteklitev
ter poudarkov v gladkem ometu ali naravnem kamnu s členitvami v
horizontalnem in vertikalnem gabaritu stavbe. |
Namembnost po etažah:
|
klet (opcija) – pomožni
prostori, |
pritličje, nadstropje
in mansarda: poslovni prostori in prostori storitvenih dejavnosti. |
26. člen |
Lokacijski podatki za stavbo doma starostnikov (objekt št. 6b) |
Lega: Stavba je
locirana na skrajnem severnem delu kareja tako, da je daljša stranica v
smeri vzhod-zahod. Točna lokacija stavbe je razvidna iz grafičnega dela
lokacijskega načrta. |
Izvedba, konstrukcija:
masivna konstrukcija |
Tlorisne in višinske
dimenzije: |
Tloris: 38 m x 31 m
|
Etažnost: klet +
pritličje + nadstropje + mansarda |
Višina objekta: 9,35 m
|
Kota pritličja: KP
+-0,00 m = 500,50 m nm.v. |
Streha: ravna –
nepohodna ali enokapnica, naklon 6–12 stopinj |
Oblikovanje, fasada:
Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da
predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot
tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja
pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. Fasada je
kombinacija lesene (npr. macesnove) obloge in nerefleksnih zasteklitev
ter poudarkov v gladkem ometu ali naravnem kamnu s členitvami v
horizontalnem in vertikalnem gabaritu stavbe. |
Namembnost po etažah:
kesonska klet: pomožni prostori, parkirna mesta – povezava s podzemno
garažo (glej 22. člen); pritličje in nadstropje in mansarda: prostori
doma starostnikov s kapaciteto 70 oskrbovancev. Potrebno je upoštevati
veljavne standarde in normative za tovrstne objekte. |
27. člen |
Lokacijski podatki za trgovsko poslovno stavbo (objekt št. 7) |
Lega: Stavba je
locirana na skrajnem južnem delu kareja tako, da je daljša stranica v
smeri vzhod-zahod. Točna lokacija stavbe je razvidna iz grafičnega dela
lokacijskega načrta. |
Izvedba, konstrukcija:
masivna konstrukcija ali montažna konstrukcija |
Tlorisne in višinske
dimenzije: |
Tloris: 30,00 m x 70,00
m (dopušča se členitev tlorisa) |
Etažnost: klet +
pritličje + nadstropje |
Višina objekta: 8,10 m
nad koto pritličja |
Kota pritličja: KP
+-0,00 m = 500,30 m nm.v. |
Streha: ravna –
nepohodna |
Oblikovanje, fasada:
Stavba se z oblikovanjem in izborom gradiv umešča v prostor tako, da
predstavlja tako navezavo na obstoječe naselje (višinski gabariti) kot
tudi vzpostavitev novih sodobnih razmerij oblikovanja znotraj območja
pozidave, ki območju dajejo lastno noto razpoznavnosti. Fasada je
kombinacija macesnove obloge in nerefleksnih zasteklitev ter poudarkov v
gladkem ometu ali naravnem kamnu s členitvami v horizontalnem in
vertikalnem gabaritu stavbe. |
Namembnost po etažah:
|
klet: podzemna garaža
kesonske izvedbe, rekreacijski prostori (kegljišče, strelišče ipd.);
|
pritličje in
nadstropje: trgovski lokali 1100 m2 bruto, tudi tržnica velikost 1000 m2
bruto, preostale površine: poslovni prostori ter prostori za
rekreacijske dejavnosti. Dopušča se tudi gostinska dejavnost. |
28. člen |
Tehnični pogoji in
usmeritve za projektiranje in gradnjo objektov ter urejanje površin
glede na higienske in zdravstvene zahteve, seizmološke, hidrološke in
druge geotehnične zahteve, zahteve glede na varnost pred požari, pogoje
za varstvo pred hrupom, pogoje za neoviran dostop do objektov
funkcionalno oviranim osebam, pogoje za varčevanje z energijo.
|
Pri projektiranju in
gradnji objektov ter urejanju površin je potrebno upoštevati tehnične
pogoje in usmeritve glede higienskih in zdravstvenih zahtev,
seizmološke, hidrološke in druge geotehnične zahteve, zahteve glede
varnosti pred požari, pogoje za varstvo pred hrupom, pogoje za neoviran
dostop do objektov funkcionalno oviranim osebam in pogoje za varčevanje
z energijo. |
Potrebno je upoštevati
določbe Odloka o lokacijskem načrtu in druge predpise in standarde, ki
veljajo za posamezno vrsto objekta ali del. |
V času gradnje bodo
vplivi zaradi gradnje začasni in bodo po dokončanju gradnje prenehali.
Ko bodo objekti v obratovanju, vplivi ne bodo čezmerni in ne bodo
učinkovali na zdravje ljudi. |
29. člen |
Higienske in zdravstvene zahteve |
Čezmernih vplivov izven
z lokacijskim načrtom predvidenega vplivnega območja se ne pričakuje.
Tako v zrak ne bodo uhajali nevarni delci ali plini, ne bo prihajalo do
onesnaženja ali zastrupitve vode in tal, ne bo napačnega odstranjevanja
odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov, ne bo prisotna vlaga v
objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah znotraj njih.
|
Potrebno je upoštevati
določbe Odloka o lokacijskem načrtu in druge predpise in standarde, ki
veljajo za posamezno vrsto objekta ali del. |
1. Varovanje tal: V
času gradnje je potrebno preprečiti onesnaženje tal (potrebno je
preprečevati iztok olj in maziv v tla, zagotoviti je tudi sprotni odvoz
odvečnega materiala na stalno, za te namene urejeno deponijo,
preprečevati iztok tehnološke vode od gradnje v tla ali bližnji
vodotok). Pred začetkom gradnje je potrebno odstraniti rodovitno plast
zemlje in jo deponirati na ustrezna mesta za potrebe uporabe pri zunanji
ureditvi območja posameznih karejev. |
2. Vplivi na vodo:
Izvajanje lokacijskega načrta mora potekati tako, da ne bo negativnih
vplivov na vode. V času uporabe objektov ne bo vplivov na vode: odpadne
fekalne vode se iz objektov speljejo javno kanalizacijsko omrežje,
meteorne vode z javnih površin pa v ponikanje ali naravni odvodnik, s
povoznih površin se pred ponikanjem očistijo v lovilcih olj oziroma
skladno s predpisi. Ni dovoljeno odlaganje odpadkov in materiala od
rušenja in izkopov v območju vodotoka Ledina (Rečica). Upoštevan je
varovan pas priobalnega zemljišča širine 5m. Potok je v delu
lokacijskega načrta reguliran, redno vzdrževan in ne poplavlja preko
roba urejene struge. |
3. Vplivi na zrak: V
času gradnje bodo vplivi na zrak začasnega značaja. Prekomerno prašenje
je potrebno preprečevati z ustreznimi ukrepi (npr. vlaženje sipkih
materialov in materialov od rušenja ter nezaščitenih površin,
preprečevanje raznosa materiala itd.). Emisije v zrak, ki bodo posledica
ogrevanja oziroma prezračevanja stavb ne bodo presegale dopustnih mejnih
vrednosti emisije snovi v zrak. |
4. Ostali vplivi:
|
4.1. Hrup: Gradbena
dela na ureditvenem območju naj potekajo v dnevnem času in s stroji, ki
ne povzročajo prekomernega hrupa. Gre za gradnjo novih objektov, ki se,
ko bodo v uporabi, ne štejejo za vir hrupa, zato hrup zaradi stavb ne bo
povečan nad dovoljeno jakost III. območja, kot ga določa Uredba o hrupu
v naravnem in življenjskem okolju. Vplivi hrupa zaradi obstoječe
dejavnosti se zmanjšajo s protihrupnimi ukrepi na novih stavbah.
|
Dolgoročno (po
opustitvi kovinske dejavnosti oziroma spremembi namembnosti v drugo
manjšo proizvodno dejavnost) bo hrup na območju zmanjšan. Hrup, ki ga
zaznavajo osebe v stavbah v okolici nameravane gradnje ali ljudje v
okolici nameravane gradnje bo zmanjšan na raven, ki ne bo ogrožala
njihovega zdravja in jim bo omogočala zadovoljive razmere za spanje,
počitek in delo. Hrup v o območju bo povečan zaradi prometa uporabnikov
stavb, a ne bo večji od hrupa od prometnih sredstev na bližnji
regionalni Ljubljanski cesti in lokalnih cestah (Kajuhova, Seliška).
Vozila ne smejo obratovati v prostem teku. Dostava z dostavnimi vozili
naj poteka v dnevnem času. |
4.2. Odpadki: Odvečni
gradbeni material od rušenja, izkopov in material, ki nastaja pri
gradnji infrastrukturnih objektov in stavb, je potrebno odpeljati takoj
po nastanku na stalno deponijo. Najbližji sta deponiji v Ribnem in na
Mežaklji (Občina Jesenice). Na drugih mestih ni dovoljeno odlagati
materiala od izkopa in gradnje, razen če je to skladno z veljavnimi
predpisi. |
Komunalne odpadke je po
izgradnji objektov potrebno zbirati v zabojnikih postavljenih na
gradbenih parcelah posameznih stavb ali znotraj stavb v posebno urejenih
prostorih. |
4.3. osončenje /
osenčenje stavb na najkrajši dan v letu 21.12 ob 9., 12. in 15. uri, ko
so sence v primeru sončnega vremena najdaljše in s tem morebitni vplivi
največji: ne bo vplivov na obstoječe stanovanjske in druge objekte.
Le-ti so locirani v zadostni medsebojni oddaljenosti. Senca od
predvidenih objektov, ki pada na obstoječe in predvidene objekte znotraj
ureditvenega območja ne vpliva na zdravje ljudi. Tako višinski gabariti
kot členjenost objektov v višinskem gabaritu omogočata ustrezno
osončenje objektov, ki so namenjeni za stanovanje. Zemljišča, na katera
pada senca, so v naravi travnate površine ali dvorišča stavb, na katerih
so urejena parkirišča in druge ureditve. Osenčenje teh zemljišč, ki se
spreminja s potjo sonca preko sončnega dneva, ne vpliva na zdravje
ljudi. V ostalih letnih časih, ko so sence krajše, je stanje osončenja v
ureditvenem območju lokacijskega načrta še ugodnejše. |
30. člen |
Vplivi predvidenih gradenj in izvedb posameznih ureditev na mehansko
odpornost in stabilnost |
V času gradnje in ko
bodo zgrajeni objekti v karejih ureditvenega območja v uporabi ni
pričakovati čezmernih vplivov na mehansko odpornost in stabilnost na
nepremičnine v okolici. |
Nameravana gradnja ne
bo povzročila porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici
nameravane gradnje, na objektih v okolici nameravane gradnje ne bo
povzročila deformacij, večjih od dopustne ravni, prav tako ne bo
povzročila škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na
njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne
konstrukcije. Na objektih v okolici nameravane gradnje ne bo povzročila
škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik
glede na vzrok. |
Potresna varnost:
|
Gradbene konstrukcije
objektov morajo zagotavljati potresno varnost 8. stopnje po MCS
lestvici. |
Geološki in hidrološki
pogoji: Pri projektiranju in gradnji objektov je potrebno upoštevati, da
tudi zaradi bližine potoka obstaja možnost pojava visoke talne vode.
Pred projektiranjem je zato potrebna izdelava geološkega in hidrološkega
poročila, ki ga je potrebno upoštevati pri projektiranju in gradnji
stavb in drugih ureditev. |
31. člen |
Varnost pred požarom |
S tem lokacijskim
načrtom je zagotovljena ustrezna požarna varnost na ureditvenem območju
in ne poslabšuje požarne varnosti v območjih, na katere se območje
lokacijskega načrta navezuje. Upoštevano je, da bo nosilna konstrukcija
objektov v okolici predvidenih gradenj določen čas ohranila svojo
nosilno sposobnost, da bo omejeno širjenje požara na objekte v okolici
predvidene gradnje ter da bo izvedena ustrezna hidrantna mreža z
zadostno količino požarne vode. Objekte je potrebno projektirati in
graditi skladno s študijami varstva pred požarom, ki so sestavni del
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za vsako
stavbo v ureditvenem območju. Osebam v objektih v okolici predvidenih
gradenj je omogočeno, da stavbe zapustijo. Omogočen je dostop z
intervencijskimi vozili do vseh predelov ureditvenega območja in
zagotovljena varnost reševalnih ekip. |
32. člen |
Vplivi na varnost pri uporabi |
Zaradi izvedbe stavb in
ureditev v območju lokacijskega načrta na nepremičninah v okolici
nameravane gradnje pri uporabi in obratovanju ne bo prihajalo do
nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod kot so zdrs, padec,
trčenje, opekline, udar električnega toka oziroma poškodbe zaradi
eksplozije. |
Višinske razlike v
območju internih ureditev je potrebno zaščititi z ograjami ali drugimi
ukrepi, ki jih dovoljujejo predpisi. |
33. člen |
Vplivi na varčevanje z energijo in ohranjanje toplote v objektih |
Lokacijski načrt
upošteva, da gradnja stavb in izvedba drugih ureditev ne bo vplivala na
povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici
nameravane gradnje. |
Načrtovane stavbe
morajo biti zgrajene po predpisih o zagotovitvi ustrezne toplotne
izolacije stavb, kar mora biti razvidno iz projektne dokumentacije za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
34. člen |
Usmeritve in pogoji za zagotovitev neoviranega dostopa do objektov
funkcionalno oviranim osebam |
Vse ureditve zunanjih
površin in stavbe javnega značaja morajo biti dostopne funkcionalno
oviranim osebam. Pri projektiranju večstanovanjskih objektov in objektov
z apartmaji, kakor tudi oskrbovanih stanovanj in doma starostnikov je
potrebno upoštevati predpise in standarde s tega področja. |
35. člen |
Vplivi načrtovane ureditve na urbane in krajinske strukture v širšem
območju in njene povezave s sosednjimi območji |
Načrtovane ureditve se
skladajo z obstoječo urbano strukturo širšega območja. Prav tako se
skladno navezujejo na širše krajinske strukture, ki zaradi zasnove
predvidene pozidave ohranjajo svoj vpliv v prostoru in se s pomikanjem
po mikrolokacijah ureditvenega območja kažejo tudi v novih vsebinah in
pomenih. |
36. člen |
Usmeritve za organizacijo gradbišča |
Območje gradbišča mora
biti urejeno skladno s predpisi in varnostnim načrtom, ki se izdela pred
začetkom gradnje kompletne infrastrukturne opreme ureditvenega območja.
Na zemljišču je predhodno potrebno izvesti zakoličbo obstoječih
infrastrukturnih vodov (javni vodovod, javna kanalizacija, električni in
TK kabel, kabel KKS, plinovod) |
Varnostni načrt za
gradnjo stavb in izvedbo komunalne opreme zemljišč se izdela ločeno pred
začetkom gradnje, s tem da se izdela za vsako stavbo posebej in mora
upoštevati, da se gradbišče uredi v okviru gradbene parcele objekta. Le
izjemoma lahko gradbišče sega preko meje gradbene parcele, za kar je
potrebno pridobiti soglasje lastnika zemljišča in zemljišče po zaključku
del vzpostaviti v prvotno stanje. |
Gradbiščni objekti in
gradbeni material se razmestijo na zemljišču gradbene parcele skladno z
načrtom organizacije ureditve gradbišča oziroma varnostnega načrta, tako
da ni moteno normalno delo in transportne poti. Vplivi gradnje na
okolico morajo biti zmanjšani v največji možni meri. Gradbiščna ograja
se predvidi na meji območja gradbišča, predvsem pa proti obstoječi
pozidavi. Dostop in dovoz na gradbišče je po obstoječih poteh. V
gradbiščni ograji naj bo ustrezna zapora, ki preprečuje dostop
nepoklicanim osebam, izvede se tudi predpisana signalizacija ter
obvestilne in opozorilne table. Risbe in podrobnejši opis ureditve
gradbišča so sestavina varnostnega načrta, ki se izdela v okviru PZI
projektne dokumentacije skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje
varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. |
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE
GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV
NANJO |
37. člen |
Skladno s smernicami za
načrtovanje so izdelane zasnove projektnih rešitev, v okviru katerih je
pripravljena tudi ocena investicijskih stroškov izgradnje komunalne
opreme zemljišč za gradnjo. Gradnja prometne, komunalne, energetske in
druge infrastrukture lahko poteka sočasno z gradnjo objektov, saj je
območje deloma že komunalno opremljeno. |
38. člen |
Zasnova prometne ureditve |
Predvideno izhodišče za
zasnovo prometne ureditve je predvideno krožišče na Seliški cesti (oz.
planirane severne razbremenilne ceste) z odcepom na novo cesto na Dobe,
ki je v prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine
Bled opredeljena kot cesta, s katero se načrtuje izboljšanje prometnega
omrežja na vzhodni strani Bleda. Planirana cesta na Dobe je del krožne
prometne povezave naselja Dobe, s katero se predvideva boljša
povezljivost območja, krajše dolžine potovanj, možnost alternative in
večja varnost. Do izgradnje krožišča se izvede cestni priključek na
Seliško cesto s »T« križiščem. |
V ureditvenem območju
lokacijskega načrta je le del predvidene ceste na Dobe, ki poteka po
celotni širini severnega dela ureditvenega območja OLN do potoka Ledina,
od koder dalje se kasneje predvideva izvedba mostne konstrukcije.
|
Dostop do
novopredvidenih objektov bo urejen z glavno dovozno cesto (notranja
povezovalna cesta), ki bo potekala skozi novopredvideno trgovsko
poslovno središče. Dovozna cesta se bo na južni strani navezovala na
Kajuhovo cesto (LZ 013010 Finžgarjeva – Dobe – Kajuhova), na severni
strani pa na novopredvideno Cesto na Dobe. |
V fazi izgradnje
prometnic in druge infrastrukture območja lokacijskega načrta potekajo
dela tako, da prometni tokovi ne bremenijo južnega dela območja s
priključevanjem na Kajuhovo cesto. Dovozi in dostopi v območje v času
gradnje objektov so obvezno le s Seliške ceste. |
TRASIRNI ELEMENTI
NOTRANJE CESTE |
Trasirni potek:
|
Oba priključka glavne
notranje dovozne ceste (na Kajuhovo in na cesto v Dobe) sta oblikovana
tako, da se os dovozne ceste priključuje pravokotno na osi lokalnih
cest. To omogoča ustrezno oblikovanje križišča, v katerem je
zagotovljena ustrezna preglednost za vsa vozila. |
Horizontalni elementi
dovozne ceste: premera R=120 m. Uvozno – izvozni radiji so prilagojeni
za prevoznost merodajnega vozila – tovornjak s prikolico oziroma
vlačilec. V priključkih na Cesto na Dobe in na Kajuhovo cesto se
uporabijo sestavljene krivine (R1 = 16 m, R2 = 24 m, R(3) = 8 m). Na
priključkih dovoznih cest do posameznih objektov in parkirišč je uvozno
– izvozni radij lahko enovit (Rmin = 8 m). |
Merodajnemu vozilu
(tovornjak s prikolico) je prilagojena tudi širina vozišča 6.00 m.
Asfaltirano vozišče se zaključuje z dvignjenim robnikom in pločnikom na
obeh straneh v širini 1.60 m. |
Niveletni potek:
|
Niveleta dovozne ceste
je pogojena z niveleto obstoječe Kajuhove ceste, obstoječimi objekti in
nivelete predvidene ceste na Dobe. |
Vzdolžni naklon dovozne
ceste je 0.5%, tako da je priključevanje na obe lokalni cesti zelo
ugodno, naklon pa omogoča ustrezno odvodnjavanje površinske vode. Odtok
vode je urejen s prečnim in vzdolžnim nagibom. Voda se ob robniku odvaja
v požiralnike in dalje v meteorni kanal. |
Niveleti dovozne ceste
morajo biti prilagojene tudi kote novih objektov, kar je zlasti pomembno
zaradi ureditve dovoznih ramp v kleti. |
Cesta na Dobe
|
Cesta na Dobe se na
zahodni strani navezuje na bodočo severno obvoznico preko krožnega
križišča in je v nadaljevanju namenjena lokalnemu dovozu in dostopu do
naselja Dobe. Od kasneje načrtovanega krožnega križišča do glavne
dovozne ceste je vozišče širine 6.00 m, v nadaljevanju proti naselju
Dobe pa je vozišče lahko tudi ožje (5.00 m) zaradi zmanjševanja
pričakovane hitrosti. Cesta se v OLN izvede le do lokacije predvidenega
mostu preko potoka. Do izgradnje severne obvozne ceste se cesta na Dobe
navezuje na Seliško cesto s T križiščem. |
Notranja cesta in cesta
na Dobe bosta po izgradnji uvrščeni v javne ceste. V območju se ohranja
del Črtomirove ceste na skrajnem JZ delu ureditvenega območja.
Priključek te ceste na Seliško cesto se po izgradnji severne
razbremenilne ceste (SRC) ukine in se ohranja le za potrebe
intervencijskih voženj oziroma evakuacije. S Črtomirove ceste so
izvedeni dostop do obstoječih objektov ob Ljubljanski ulici, po tej
cesti se predvideva tudi dostop do parkirnih prostorov trgovsko
poslovnega centra Mercator in za dostavna vozila k objektu v kareju K.
|
Planirana prometna
ureditev temelji na projektu Idejna zasnova prometne ureditve na Bledu,
izdelovalcev PNZ, Projekt nizke zgradbe d.o.o. in Urbi d.o.o., Ljubljana
november 2001. Upoštevana je veljavna zakonodaja in podzakonski predpisi
s področja prometa, kakor tudi občinski odloki s tega področja.
|
Mirujoči promet:
|
V ureditvenem območju
so površine mirujočega prometa deloma zagotovljene ob objektih, večji
del parkirnih površin pa je izvennivojskih – v podzemnih garažah, ki so
predvidene pod vsemi novimi stavbami in v sklopu garaže v kareju S, ki
sega tudi izven tlorisnih gabaritov samih stavb. |
Zagotovljeno je
potrebno število parkirnih mest ob upoštevanju določil, da se za
stanovanje zagotovita dve parkirni mesti, za turistični apartma eno
parkirno mesto. Zaradi poenotenja kriterijev se skladno z določbami PUP
za območje planske celote Bled zagotovi za poslovne prostore – pisarne
1PM / dva zaposlena in 1PM na 30 m2 neto površine lokala, za poslovne
prostore s strankami 1PM / dva zaposlena in 1PM na 20 m2 neto površine
lokala, za gostinski lokal 1PM na 4 sedeže oziroma najmanj 5 PM, za
druge dejavnosti je število parkirnih mest določeno skladno s predpisi
oziroma priporočili. Kapaciteto objektov je prilagoditi razpoložljivemu
številu parkirnih mest. V okviru parkirnih prostorov je potrebno
zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za invalide. |
Število parkirnih mest
na nivoju terena: ca. 235 parkirnih mest. Od tega: |
v kareju M – ca. 80
parkirnih mest |
v kareju K – ca. 30
parkirnih mest |
v kareju S – ca. 125
parkirnih mest. |
Število parkirnih mest
v podzemnih garažah: ca. 375 parkirnih mest. Od tega: |
v kareju M – ca. 90
parkirnih mest |
v kareju K – ca. 70
parkirnih mest |
v kareju S – ca. 215
parkirnih mest. |
39. člen |
Zasnova energetske
opreme območja |
Zaradi načrtovanih
gradenj se odstranita objekta transformatorske postaje Vezenine in se na
novi lokaciji izvede nova TP v smislu prestavitve obstoječih
elektroenergetskih vodov (SN daljnovoda, SN kablovoda in
nizkonapetostnih kablov ter transformatorske postaje). |
Nova TP (montažna,
serijske izdelave) se predvideva na delu zemljišča parc. št. 118/5, k.o.
Želeče, neposredno ob notranji povezovalni cesti. Velikost gradbene
parcele objekta TP je 71 m2. V stavbi trgovsko poslovnega centra
Mercator je predvidena TP za lastne potrebe. |
Vsi energetski vodi do
objektov in za potrebe javne razsvetljave morajo biti v podzemni
izvedbi. Območje lokacijskega načrta je opremljeno z javno razsvetljavo,
ki je na območju notranje ceste izvedena z visokimi svetilkami
kvalitetne tipske oblike, svetilke javne razsvetljave v območju
parkirnih prostorov in dostopnih cest k objektom so visoke največ 4 m. |
40. člen |
Zasnova telekomunikacijskega omrežja in kabelsko razdelilnega sistema |
TELEKOMUNIKACIJE:
|
Obstoječe omrežje na
območju lokacijskega načrta je vključeno iz ATC Bled. |
Za nove potrebe se
predvideva izgradnja telekomunikacijskega omrežja, ki ga je potrebno
smiselno povezati z obstoječim TK omrežjem. Priključna točka na
obstoječe TK omrežje je v kabelskem jašku št. 8 na križišču Ljubljanske
ceste s Koritensko cesto. |
Prostor za potrebe
upravljavca TK omrežja je predviden znotraj stavbe trgovsko poslovnega
objekta Mercator. Prostor ima lasten električni priključek in ločen
zunanji vhod in se nahaja v kletni etaži objekta. |
V območju se ne
načrtujejo samostojni objekti in naprave mobilne telefonije.
|
KABELSKO RAZDELILNI
SISTEM: |
Na skrajnem SZ in JZ
delu ureditvenega območja že potekajo kabli omrežja KKS. Obstoječi
poslovni objekt na zemljišču parc. št. 112/7, k.o. Želeče, je že
priključen na omrežje. Ker je objekt predviden za rušenje, je predvidena
prestavitev kabla. Pri gradnji objektov in drugih ureditev je potrebno
upoštevati obstoječe trase omrežja KKS in jih pred začetkom del
zakoličiti. Novi objekti so priključeni s kablom v zemeljski izvedbi,
inštalacija naj bo projektirana in izvedena v skladu s standardi
(Pravilnik o gradnji KKS). |
41. člen |
Zasnova plinovodnega omrežja |
V območju ureditvenega
območja se nahaja del že izvedenega plinovodnega omrežja odsek DO 1 PEHD
125, ki poteka po zemljišču parc. št. 113/1, k.o. Bled in po Kajuhovi
cesti proti Dobam. |
Razvodno omrežje
zemeljskega plina se za območje ureditvenega območja predvideva s tega
plinovoda. Oskrba z zemeljskim plinom zagotavlja v vseh stavbah
ogrevanje in porabo tudi za druge potrebe. |
Predvidena je gradnja
plinovodnega omrežja s predpisanimi odmiki od objektov in drugih
infrastrukturnih vodov, kot jih predpisuje Pravilnik o tehničnih pogoji
za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim
tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02). V varnostnem
pasu plinovoda in priključnih plinovodov, ki za plinovode z največjim
delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m obojestransko, se predvideni
poseg lahko opravlja le pod stalnim nadzorom pooblaščenega upravljavca
plinovoda. |
42. člen |
Zasnova oskrbe s pitno vodo in z vodo za gašenje požarov |
Za zagotovitev
vodooskrbe in požarne varnosti ureditvenega območja je potrebno
dograditi javni vodovod s krožnim napajanjem na odseku Ulica
Grič–Črtomirova ulica z cevovodom dim. min DN 110. Od lokacije
novozgrajenega vodovodnega jaška, se na območju lokacijskega načrta
predvidi ureditev vodovodnega omrežja v obliki krožnega sistema. Odmiki,
križanja, prečkanja vodovodov z ostalimi podzemnimi napeljavami,
napravami in objekti morajo biti usklajeni s predpisi. Na priključnem
mestu za posamezen objekt je predviden zunanji vodomerni jašek ustrezne
velikosti. Cevi hišnih priključkov morajo biti položene v zaščitnih
ceveh. |
Za požarno vodo se
izvede hidrantno omrežje s hidranti, ki ne smejo biti med sabo oddaljeni
več kot 50 m. |
43. člen |
Zasnova odvajanja
odpadnih voda |
Zasnova odvajanja
odpadnih voda predvideva izvedbo ločenega sistema. |
Fekalne odplake:
|
Objekti se priključijo
na kanalizacijski kolektor (VS kanal) do predvidene čistilne naprave,
katere izgradnja se predvideva v letu 2006. Priklopi se izvedejo
vodotesno, dimenzije cevi so premera 200 mm. Fekalna kanalizacija je v
objektih zasnovana tako, da je vodena iz objekta pod stropom kleti.
Morebitne vode iz nižjih nivojev se v javno kanalizacijo prečrpavajo.
Odpadne vode iz gostinskih lokalov je potrebno voditi preko lovilcev
maščob. |
Meteorne vode:
|
Meteorne vode z javnih
površin se zbirajo v meteorni kanalizaciji, ki je speljana v naravni
odvodnik. Odvod meteornih vod s streh objektov se izvede preko
peskolovov v ponikanje ali v naravni odvodnik. S povoznih površin se
meteorne vode vodijo v ponikanje ali naravni odvodnik v skladu s
predpisi. |
Proizvodni objekt
Kovinske se lahko na javno kanalizacijo priključi le preko sistema za
predčiščenje ev. odpadnih tehnoloških vod. |
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO
KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
44. člen |
Rešitve in ukrepi za ohranjanje narave |
Na območju ni naravnih
vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za ohranjanje biotske
raznovrstnosti. |
45. člen |
Rešitve in ukrepi za varstvo kulturne dediščine |
V ureditvenem območju
lokacijskega načrta ni evidentiranih enot kulturne dediščine. Območje na
zahodni strani meji na enoto kulturne dediščine z oznako EŠD 13232 Bled-
Ambient Bleda. Meja te enote kulturne dediščine poteka po trasi severne
razbremenilne ceste. |
Zaradi umeščenosti
ureditvenega območja lokacijskega načrta v ozek prostor med Črtomirovo
cesto in stanovanjski predel Dobe in zaradi precejšnje oddaljenosti
prostorskih dominant blejskega prostora območje ne nudi posebnih
pogledov na dominante kot so cerkveni zvoniki, Blejski grad, Straža. Z
zasnovo pozidave pa se ohranjajo t. i. dolgi pogledi proti severu (vas
Zasip s cerkvijo, sv. Katarina) in proti SV (območje tipične krajine SV
dela Bleda s Karavankami v ozadju). Z notranje povezovalne ceste se tako
odpira pogled proti severu, značilna krajina SV dela se lahko neposredno
opazuje z območja kareja S. |
Za vse zunanje ureditve
se v okviru projektne dokumentacije izdelajo tudi projekti krajinske
arhitekture, v okviru katerih so upoštevane tudi smernice pristojnega
zavoda za varstvo kulturne dediščine: zasaditev visokodebelnega drevja
na južni in vzhodni strani območja. |
46. člen |
Rešitve in ukrepi za varstvo okolja in trajnostno rabo dobrin |
Objekti v ureditvenim
območju po dejavnosti, kapaciteti in velikosti ne spadajo med objekte,
za katere bi bilo potrebno po Uredbi izdelati celovito presojo vplivov
na okolje. Rešitve in ukrepi za omejevanje vplivov na okolje in
preprečitev čezmernih vplivov so razvidne iz predhodnih členov Odloka.
|
Na ureditvenem območju
OLN se ne predvidevajo posegi, ki bi se nanašali na rabo dobrin. |
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI |
47. člen |
Zasnovana ureditev
objektov v ureditvenem območju lokacijskega načrta zagotavlja varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, kar je razvidno iz predhodnih
členov Odloka. Med objekti morajo biti minimalni protipožarni odmiki 8
m, sicer je potrebno upoštevati posebne protipožarne ukrepe v skladu s
predpisi. |
Rešitev za obrambo v
smislu usmeritev iz prostorskega plana na področju lokacijskega načrta
ni predvidenih. |
VII. NAČRT PARCELACIJE |
48. člen |
Na območju lokacijskega
načrta se izvede delna komasacija zemljišč za potrebe izgradnje
prometnega omrežja in stavb v kareju K, M in kareju S. Določijo se
površine gradbenih parcel posameznih objektov in površine skupnih
površin javne površine, kar je razvidno iz kartografskega dela načrta. |
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
49. člen |
Etape izvajanja
lokacijskega načrta so: |
1. odstranitev
objektov, potrebnih za zagotovitev možnosti izvedbe prometnic in
dograditve infrastrukturne opreme območja |
2. gradnja prometne,
energetske in komunalne infrastrukture ureditvenega območja |
3. gradnja posameznih
stavb ali več stavb v posameznem kareju |
4. izvedba zunanjih
ureditev znotraj karejev. |
Gradnja posameznih
stavb znotraj karejev lahko poteka sočasno z dogradnjo komunalne
infrastrukture zaradi zmanjšanja časovnih vplivov gradnje na sosednja
območja. Pred dokončanjem izgradnje infrastrukture za posamezni kare
uporaba novih objektov ni mogoča. |
Etape iz prvega
odstavka se lahko izvajajo posamezno znotraj kareja ali skupaj, če faza
predstavlja zaključeno funkcionalno celoto. |
IX. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
50. člen |
V času izvajanja del
znotraj ureditvenega območja je potrebno zagotoviti: |
– prepoved prodaje
zemljišč, ki bi vplivala na možnost realizacije izvedbe infrastrukturne
opreme zemljišč po OLN |
– obveznost izvedbe
sporazumne delne komasacije zemljišč za potrebe izvedbe notranjih
prometnic in druge infrastrukture |
– sklenitev
urbanistične pogodbe med investitorji – lastniki zemljišč in občino
Bled, v kateri se opredeli tudi financiranje izvedbe dograditve
komunalne opreme območja |
– upoštevanje pogojev
nosilcev urejanja prostora pri projektiranju ureditev in stavb
|
– stalno prevoznost na
cestah, s katerih so predvideni priključki oziroma dostopi v ureditveno
območje |
– pred začetkom del
morajo investitorji oziroma izvajalci posameznih objektov obvestiti
upravljavce infrastrukturnih vodov ter skupaj z njimi zakoličiti in
označiti tangirane obstoječe komunalne vode. Upravljavci morajo podati
točne podatke o izvedenih infrastrukturnih vodih in mestih
priključevanja posameznih objektov nanje |
– upoštevanje
turistične sezone (julij, avgust) in dela izvajati tako, da bo za
okolico kar najmanj moteča |
– da se pred začetkom
gradnje evidentira stanje objektov, ki bodo tangirani z izvajanjem
lokacijskega načrta |
– zavarovanje gradbišča
v smislu zavarovanja okolice (objekti in zemljišča) |
– sprotno odpravljanje
vseh negativnih posledic, ki bi nastale pri gradnji |
– obstoječim
dejavnostim je v času izgradnje območja potrebno zagotoviti pogoje
|
– delovanja: ustrezen
začasen dostop in dovoz, nemoteno oskrbo z energijo in pitno vodo,
najkrajši čas za izvedbo priključitev na novozgrajeno infrastrukturno
omrežje |
– da se dostop in dovoz
na gradbišče z južne strani območja zapre. Gradnja poteka le v dnevnem
času, v času obremenitev na Seliški cesti pa bo promet, vezan na
gradnjo, prepovedan. V času izgradnje ceste bo promet začasno
preusmerjen |
– izvajanje vseh
ukrepov za preprečitev čezmernega onesnaženja po določbah o varstvu
okolja |
– upoštevanje toleranc:
pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih
rešitev določenih z lokacijskim načrtom, ki so pogojena z geološkimi,
hidrološkimi in geomehanskimi razmerami ali ustreznejšimi tehničnimi in
funkcionalnimi rešitvami ob pogoju, da se s tem ne porušijo predvidena
prostorska razmerja in okoljski pogoji. Za odstopanja je potrebno
pridobiti soglasja tistih nosilcev urejanja prostora, ki jih spremembe
tangirajo. |
Tlorisne in višinske
dimenzije: dopušča se odstopanje tlorisnih dimenzij do – 30%, višinskega
gabarita +-5% oziroma po potrebah zaradi tehničnih rešitev zračenja
kleti, tehničnih rešitev strehe ter dimnih in zračnih izpuhov na strehah
objektov, ter možnosti postavitve klima naprav na strehe objektov in
odstopanje nivelete pritličij: +- 30 cm. |
– po dokončanju izvedbe
lokacijskega načrta se vse gradnje in ureditve izvajajo po pogojih, ki
jih za območja mešane rabe (MS, MT in MP) določa Odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled oz občinski
prostorski red za tovrstna območja. |
– po sprejetju predloga
odloka je potrebno pripraviti in posredovati občinskemu svetu Program
opremljanja stavbnih zemljišč za gradnjo. |
X. ROKI ZA IZVEDBO PROSTORSKE UREDITVE IN ZA PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ |
51. člen |
Za izvedbo lokacijskega
načrta veljajo zakonski roki. |
XI. KONČNE DOLOČBE |
52. člen |
Program opremljanja zemljišč za gradnjo |
Sestavni del OLN je
tudi odlok o opremljanju zemljišč za gradnjo, sprejet v ločenem postopku
na podlagi programa opremljanja zemljišč. |
53. člen |
Vpogled v občinski lokacijski načrt |
Lokacijski načrt je
stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor na Občini Bled in na
Oddelku za okolje in prostor na UE Radovljica. |
54. člen |
Nadzor |
Nadzor nad izvajanjem
lokacijskega načrta opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
55. člen |
Veljavnost odloka |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 01503-6/2005 |
Bled, dne 8. decembra
2005 |
Župan Občine Bled |
Jože Antonič l.r. |