Na podlagi 149. člena
Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08,
108/09, 48/12, 57/12, 92/13), 3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih
javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 57/11), 29. člena
Zakona o
lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08, 79/09,
51/10),
Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne
vode (Uradni list RS, št. 88/11, 8/12, 108/13), 17. člena
Zakona o
prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB8, 21/13, 111/13), 30. člena
Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12,
109/12), 6. člena
Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tolmin (Primorske novice, Uradne objave, št. 21/08) in 11., 21. in 92. člena
Statuta Občine Tolmin
(Uradni list RS, št. 13/09, 17/11) je Občinski
svet Občine Tolmin na 30. seji dne 6. 3. 2014 sprejel |
O D L O K |
o odvajanju in čiščenju komunalne
in padavinske odpadne vode na območju Občine Tolmin |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
(splošno) |
(1) Ta odlok določa
pogoje in način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe
odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnem
besedilu: javna služba) na območju Občine Tolmin (v nadaljnjem besedilu:
občina). |
(2) Podrobnejša vsebina
o tehnični izvedbi ter uporabi objektov in naprav za izvajanje javne
službe in tehničnih parametrih kanalizacijskih priključkov je
opredeljena v posebnem Pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi objektov
in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode
(v nadaljnjem besedilu: Tehnični pravilnik), ki ga pripravi in sprejme
upravljavec, po predhodnem soglasju pristojne občinske službe.
|
(3) V besedilu
uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so
uporabljeni kot nevtralni za moške in za ženske. |
2. člen |
(vsebina odloka) |
S tem odlokom se
določajo: |
– organizacijska in
prostorska zasnova izvajanja javne službe, |
– vrsta in obseg
storitev javne službe ter njihova prostorska razporeditev, |
– pogoji za
zagotavljanje in uporabo javne službe, |
– pravice in obveznosti
uporabnikov storitev javne službe, |
– viri financiranja
javne službe, način oblikovanja cene in obračun storitev javne službe,
|
– vrsta in obseg
objektov ter naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, |
– nadzor nad izvajanjem
javne službe, |
– kazenske določbe,
|
– prehodne in končne
določbe. |
3. člen |
(uporaba predpisov) |
Za vprašanja v zvezi z
izvajanjem javne službe iz 1. člena tega odloka, ki niso posebej urejena
s tem odlokom, se uporabljajo vsakokrat veljavni predpisi. |
4. člen |
(namen odloka) |
Namen odloka je:
|
– opredelitev vsebine
in standardov javne službe v skladu z veljavno zakonodajo, |
– zagotovitev
učinkovitega izvajanja javne službe, |
– uskladitev s
predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja
javne službe in varovanje okolja, |
– smotrno planiranje,
gradnja, uporaba in upravljanje javne kanalizacije, |
– zagotavljanje
trajnostnega razvoja javne službe, |
– zagotavljanje nadzora
izvajanja javne službe, |
– ureditev določanja
cen storitev javne službe. |
5. člen |
(pomen izrazov) |
(1) Izrazi, uporabljeni
v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. javni kanalizacijski
sistem (v nadaljnjem besedilu: javna kanalizacija) je hidravlično
samostojen sistem primarnega ali sekundarnega omrežja z enim iztokom, ki
je namenjen izvajanju javne službe in ga upravlja en izvajalec javne
službe. Iztok iz javnega kanalizacijskega sistema je skladno z uredbo
končni iztok ali navezava na drug javni kanalizacijski sistem;
|
2. primarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
primarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj,
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki
čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalne in padavinske odpadne vode, lahko pa tudi odvajanju
industrijske odpadne vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih
omrežij. Primarno omrežje se zaključi z navezavo na komunalno ali skupno
čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske odpadne vode;
|
3. sekundarno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih
objektov in tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilniki olj,
črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadne vode, zadrževalniki
čistilnega vala, razbremenilniki in podobno), ki so namenjeni odvajanju
komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja na območju poselitve
ali njegovem delu, lahko pa tudi odvajanju industrijske odpadne vode, ki
nastaja na območju poselitve ali njegovem delu in se čisti v komunalni
ali skupni čistilni napravi. Sekundarno omrežje se zaključi z navezavo
na komunalno ali skupno čistilno napravo ali čistilno napravo padavinske
odpadne vode ali z navezavo na primarno omrežje; |
4. interna kanalizacija
so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in
padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno
greznico, pretočno greznico, malo komunalno čistilno napravo (v
nadaljnjem besedilu: MKČN) z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ali MKČN iz
sedmega odstavka 7. člena Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Uredba o odvajanju);
|
5. kanalizacijski
priključek je kanalski vod s pripadajočimi objekti in napravami, ki
poteka po parcelah v zasebni lasti in po javni površini ter predstavlja
kanalizacijski vod od prvega revizijskega (priključnega) jaška na
parcelni meji uporabnika do priključnega mesta na javni kanalizaciji; če
revizijskega jaška ni na parceli, na kateri stoji stavba, kanalizacijski
priključek poteka do zunanje stene stavbe; |
6. revizijski jašek je
jašek na interni ali javni kanalizaciji za opravljanje nadzora in
izvajanje vzdrževalnih del; |
7. komunalna odpadna
voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe
vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v
javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi
podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi
odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali
storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno
ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni
vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega
15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje
okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno
od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi,
določene v prilogi 3, ki je sestavni del Uredbe o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo;
|
8. padavinska odpadna
voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena
odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin
v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen če gre za odpadno vodo,
ki se zbira in odteka iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje
ali odstranjevanje odpadkov ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh
objektih in napravah; |
9. industrijska odpadna
voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali
obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna
komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki
nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske
odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se
pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v
vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se
zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali
odlaganje odpadkov; |
10. ustrezno čiščenje
odpadne vode je čiščenje komunalne odpadne vode po katerem koli
postopku, ki po izpustu omogoča, da dosegajo vode, v katere se odpadne
vode iztekajo, ustrezno kakovost v skladu s predpisom, ki ureja kakovost
površinskih voda in predpisom, ki ureja kakovost kopalnih voda;
|
11. komunalna čistilna
naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje
mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno
vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost;
|
12. MKČN je komunalna
čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2000 PE; |
13. greznica je
gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode, v katerem
se le-ta pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za
anaerobno obdelavo odpadne vode, obdelana pa se na iztoku iz tega
objekta odvaja v okolje običajno z infiltracijo v zemljo; |
14. obstoječa greznica
(v nadaljnjem besedilu: pretočna greznica) je greznica, ki obratuje na
dan uveljavitve Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz
malih komunalnih čistilnih naprav; |
15. nepretočna greznica
je nepretočna greznica iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote
pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena
kot nepropusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se
odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno
čistilno napravo; |
16. usedalnik blata je
del pretočne greznice oziroma MKČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo,
namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona
ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik
blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo; |
17. obdelava blata je
obdelava neobdelanega blata na območju komunalne ali skupne čistilne
naprave, ki jo v okviru javne službe izvaja izvajalec javne službe. Za
obdelavo blata se štejejo vsi postopki obdelave blata, ki se lahko
izvajajo na območju komunalne ali skupne čistilne naprave, s katerimi se
doseže izpolnjevanje zahtev za uporabo kot gnojilo v kmetijstvu, v
skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih
naprav v kmetijstvu, ali izpolnjevanje zahtev za postopke predelave ali
odstranjevanja blata v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
Obdelava blata je tudi obdelava delno obdelanega blata, ki nastane po
obdelavi neobdelanega blata (na primer nadaljnja obdelava po
dehidraciji, sušenju in podobno), če zanj izvajalec javne službe
zagotavlja nadaljnjo obdelavo v okviru javne službe na območju druge
komunalne ali skupne čistilne naprave; |
18. populacijski
ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode,
izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljnjem besedilu:
BPK(5)). 1 PE je enak 60 g BPK(5) na dan; |
19. območje izvajanja
javne službe je območje celotne občine ali njenega dela, za katero
morata biti s predpisi občine in v skladu s to uredbo določena način in
obseg izvajanja javne službe; |
20. javna površina je
površina grajenega javnega dobra lokalnega ali državnega pomena, katere
uporaba je pod enakimi pogoji namenjena vsem; |
21. območje poselitve
je območje, kjer je poseljenost oziroma opravljanje gospodarske ali
druge dejavnosti zgoščena v takšni meri, da je treba zbirati in odvajati
odpadne vode v javno kanalizacijo; |
22. kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture; |
23. zbirni kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o objektih
gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike
Slovenije; |
24. obstoječa stavba je
stavba, za katero je izdano gradbeno dovoljenje, skladno s predpisi, ki
urejajo graditev objektov pred 14. decembrom 2002 ali ki je v uporabi
pred tem dnem; |
25. upravljavec javne
kanalizacije je izvajalec javne službe, ki upravlja z javno kanalizacijo
na podlagi pogodbe (v nadaljnjem besedilu: upravljavec). |
(2) Pomen izrazov je
vezana na vsakokratno veljavnost predpisov, ki jih urejajo. |
6. člen |
(opredelitev javne službe) |
Javna služba obsega
naslednje naloge: |
– odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, |
– prevzem komunalne
odpadne vode iz nepretočnih greznic, |
– prevzem blata iz
pretočnih greznic, |
– prevzem blata iz MKČN
z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, |
– prevzem blata iz MKČN
z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne
kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov
nestanovanjskih stavb, pa ne gre za območje iz šestega odstavka 7. člena
Uredbe o odvajanju, |
– čiščenje in obdelava
komunalne odpadne vode iz druge alineje tega odstavka na komunalni
čistilni napravi, |
– obdelava blata iz
tretje do pete alineje tega odstavka na komunalni čistilni napravi,
|
– zagotavljanje izvedbe
prvih meritev in obratovalnega monitoringa ali izdelave ocen obratovanja
za MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, |
– zagotavljanje izvedbe
prvih meritev in obratovalnega monitoringa za MKČN z zmogljivostjo,
enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti
in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, pa ne gre
za območje iz šestega odstavka 7. člena Uredbe o odvajanju, |
– odvajanje in čiščenje
padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih
površin in streh. |
II. ORGANIZIRANOST IN OBMOČJE
IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
7. člen |
(izvajalec javne službe) |
Občina zagotavlja
izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih v občini v
skladu z Uredbo o odvajanju in tem odlokom. Občina zagotavlja izvajanje
javne službe v občini v obliki javnega podjetja Komunala Tolmin, javno
podjetje d.o.o. |
8. člen |
(program odvajanja in čiščenja) |
Upravljavec skladno s
predpisi izvaja javno službo v skladu s programom odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: Program),
ki ga izdela skladno z Uredbo o odvajanju, in ga objavi na svoji spletni
strani. |
9. člen |
(odvajanje komunalne in padavinske
odpadne vode) |
Odvajanje komunalne in
padavinske odpadne vode se izvaja na naslednji način: |
– za objekte, ki so
priključeni na javno kanalizacijo skladno s predpisi, se komunalna
odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, |
– za objekte, ki so
priključeni na javno kanalizacijo skladno s predpisi, se padavinska
odpadna voda s streh in javnih površin odvaja v javno kanalizacijo,
|
– za objekte, ki niso
priključeni na javno kanalizacijo (MKČN, pretočne in nepretočne
greznice), se služba odvajanja izvaja s posebnimi vozili. |
10. člen |
(čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode) |
(1) Čiščenje komunalne
odpadne vode se zagotavlja na javnih komunalnih čistilnih napravah.
|
(2) Čiščenje padavinske
odpadne vode se praviloma zagotavlja na javnih komunalnih čistilnih
napravah. |
11. člen |
(prevzem vsebine greznic in blata
MKČN) |
Prevzem in ravnanje s
komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic in z blatom iz pretočnih
greznic in MKČN se prostorsko zagotavlja na javnih komunalnih čistilnih
napravah. |
III. POGOJI IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
12. člen |
(javna pooblastila) |
(1) Upravljavec izdaja
smernice za načrtovane predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem
besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v
nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi,
projektom itd. (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in
soglasja za priključitev na javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu:
soglasja za priključitev) ter potrdila, pri čemer mora investitor k
vlogi predložiti: |
1. Za smernice in
mnenja: |
– dokumentacijo, ki jo
določa zakon, ki ureja prostorsko načrtovanje. |
2. Za projektne pogoje
(če so obvezni po zakonu ali če jih zahteva investitor): |
– dokumentacijo, ki jo
določa zakon, ki ureja graditev objektov, |
– situacijo v merilu
1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki
se ali se bodo nahajali na lokaciji, če jih idejna zasnova ne vključuje,
|
– opis specifičnosti
gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode, če jih
idejna zasnova ne vključuje. |
3. Za soglasje k
projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti,
rekonstrukcijo in odstranitev objektov: |
– projekt za pridobitev
gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka,
|
– situacijo z vrisanim
objektom v merilu 1:500, |
– soglasje lastnikov
ali uporabnikov parcel preko katerih bo potekal kanalizacijski
priključek oziroma ustrezen pravno veljaven dokument, ki nadomesti
soglasje lastnika (po potrebi), |
– soglasje za prekop
cestišča in križanja z drugimi komunalnimi vodi (po potrebi),
|
– dokumentacijo, vezano
na odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če se
objekt gradi na območju, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo,
|
– strokovno poročilo o
vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi. |
4. Za soglasje za
priključitev, če ni bilo izdano že s soglasjem k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja: |
– pravnomočno gradbeno
dovoljenje oziroma dokaz o pravici gradnje v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev objektov in urejanje prostora oziroma idejno zasnovo
ali idejni projekt, |
– katastrski načrt
(načrt parcele), |
– situacijo v merilu
1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki
se ali se bodo nahajali na lokaciji (prikaz priključkov), |
– grafični prikaz
tlorisa in značilni prerez, iz katerega je razvidna maksimalna globina
in višina objekta, |
– dovoljenje občine
oziroma države za prekop cestišča (po potrebi), |
– pri notarju overjeno
pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel,
po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločbo,
ki nadomesti soglasje ali pogodbo o zagotavljanju odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, če je to predpisano (po
potrebi). |
5. Za soglasje za
priključitev obstoječih stavb oziroma drugih inženirskih objektov, če ni
bilo izdano že s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega
dovoljenja: |
– gradbeno dovoljenje
ali druga dokazila o legalnosti stavbe ali inženirskega objekta,
|
– projekt
kanalizacijskega priključka, |
– podatke o količini in
vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi ali
nevarnih snovi v odpadni vodi v primeru industrijske odpadne vode,
|
– program predpisanih
prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode, |
– projekt za izvedbo
naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode, |
– pri notarju overjeno
pogodbo o služnosti ali pri notarju overjeno soglasje lastnikov parcel,
po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev,
ki nadomesti soglasje, |
– pogodbo o
zagotavljanju odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v skladu s
predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske
odpadne vode. |
6. Za soglasje za
ukinitev priključka: |
– situacijo z vrisano
stavbo ali inženirskim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu
1:1000 ali 1:500, |
– potrdilo pristojnega
organa o odstranitvi stavbe ali spremembi namembnosti stavbe.
|
7. Za soglasje k
spremembam: |
– projekte in opise, ki
se nanašajo na spremembe. |
(2) Upravljavec
sodeluje tudi kot strokovni sodelavec pri tehničnih pregledih objektov
oziroma novozgrajene javne infrastrukture. |
(3) Za pridobitev
soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja 5. točka tega člena,
gradbenega dovoljenja pa ni treba predložiti, če je bil objekt zgrajen
pred letom 1967. Navedeno lastnik dokazuje z veljavno uradno listino. |
13. člen |
(stroški izvajanja javnih
pooblastil in priprave drugih dokumentov) |
(1) Stroške priprave in
izdaje dokumentov iz prejšnjega člena krije občina. |
(2) Če investitor
zahteva podatke ali dokumente, ki niso navedeni v prejšnjem členu, se
pred pripravo in izdajo dokumentov dogovorita o financiranju priprave
teh podatkov in dokumentov, v skladu s cenikom upravljavca. |
14. člen |
(prevzem objektov in naprav javne
kanalizacije) |
(1) Kadar je s pogodbo
o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi
objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih
kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo
le-te predati v last občini. Pred izgradnjo se morata občina in
investitor dogovoriti o postopku pridobivanja izvajalcev oziroma
podizvajalcev in ceni izgradnje javne kanalizacije. |
(2) Za prevzem objektov
in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti
predložena naslednja dokumentacija: |
– gradbeno dovoljenje,
|
– projekt izvedenih
del, |
– geodetski načrt
objekta z vrisanimi komunalnimi vodi ter vsemi potrebnimi meritvami in
podatki (atributi) za potrebe vpisa v zbirni kataster gospodarske javne
infrastrukture, kot to predpisuje veljavna zakonodaja (v digitalni in
pisni obliki), |
– zapisnik o
opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov v skladu z veljavnim
standardom (SIST EN 1610), |
– poročilo o pregledu s
kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom, |
– dokazila o vgrajenih
materialih in opremi, |
– zapisnik o tehničnem
pregledu, |
– uporabno dovoljenje,
|
– garancijske izjave,
|
– overjene služnostne
pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do javne kanalizacije,
|
– prve meritve za MKČN,
|
– okoljevarstveno
dovoljenje (v nadaljnjem besedilu: OVD) za čistilno napravo, za katero
je le-to potrebno. |
(3) Upravljavec lahko s
soglasjem občine z namenom racionalizacije postopkov po lastni strokovni
presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz
drugega odstavka tega člena. |
(4) Pri prevzemu
obstoječih vaških kanalizacijskih sistemov se smiselno uporabljajo
določbe tega člena. |
15. člen |
(sistem odvajanja) |
(1) Obstoječa javna
kanalizacija je grajena v ločenem in mešanem sistemu. |
(2) Nova javna
kanalizacija in obnova obstoječe javne kanalizacije se mora graditi v
ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske odpadne vode ni možno
ločiti iz omrežja, ker: |
– ni ustreznega
odvodnika ali |
– ni možnosti ponikanja
ali |
– je padavinska odpadna
voda tako močno onesnažena, da je ni dopustno odvajati v vodotok ali
ponikati. |
16. člen |
(lastništvo in najem javne
kanalizacije) |
Javna kanalizacija je
praviloma v lasti občine. Razmerje glede uporabe javne kanalizacije, ki
je v lasti občine, se uredi med občino in upravljavcem s pogodbo o
najemu javne infrastrukture. |
IV. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA
OBMOČJIH, KI SO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO |
17. člen |
(obveznosti upravljavca na
območjih, ki so opremljena z javno kanalizacijo) |
(1) Kot obvezno
storitev javne službe mora upravljavec na območju, ki je opremljeno z
javno kanalizacijo, zagotavljati: |
– odvajanje in čiščenje
komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, |
– odvajanje in čiščenje
padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih površin odvaja v javno
kanalizacijo. |
(2) Upravljavec mora v
zvezi z MKČN in greznicami zagotavljati: |
– prvi obratovalni
monitoring, |
– prevzem blata in
komunalne odpadne vode in |
– ostale storitve javne
službe iz Uredbe o odvajanju. |
18. člen |
(posebne storitve) |
(1) Upravljavec lahko
kot posebne storitve zagotavlja odvajanje in čiščenje: |
– padavinske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne
površine, in |
– industrijske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo. |
(2) Storitve iz
prejšnjega odstavka so posebne storitve, ki jih upravljavec z javno
kanalizacijo lahko izvaja, če: |
– se prednostno
zagotovi izvajanje javne službe (v okviru prostih zmogljivosti javne
kanalizacije) in |
– cena pokriva vse
stroške izvajanja posebnih storitev v skladu z Uredbo o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: Uredba o metodologiji) in
|
– občina poda soglasje
za uporabo javne infrastrukture za izvajanje posebnih storitev in
|
– ceno za odvajanje in
čiščenje iz prejšnjega člena predhodno potrdi občinski svet.
|
(3) Soglasje iz tretje
alineje prejšnjega odstavka občina poda: |
– v pogodbi, s katero
se uredi najem infrastrukture, |
– s potrditvijo
poslovnega načrta upravljavca, |
– s potrditvijo cene
javne službe, ki kot odbitno postavko vključuje posebne storitve v
kalkulaciji v skladu z Uredbo o metodologiji. |
(4) Uporabnik, ki želi
koristiti storitve iz druge alineje prvega odstavka tega člena, mora z
upravljavcem skleniti posebno pogodbo, v kateri se podrobneje uredi
način izvajanja storitve, merjenje, nadzor nad izvedbo meritev ter drugi
parametri. Ceno za odvajanje in čiščenje določi pristojni občinski organ
v skladu z Uredbo o metodologiji in mora biti oblikovana tako, da ne
prihaja do prepovedanih državnih pomoči (polna lastna cena).
|
(5) Upravljavec
prihodke posebnih storitev upošteva v kalkulaciji storitev javne službe
v skladu z Uredbo o metodologiji. |
19. člen |
(objekti in naprave javne
kanalizacije) |
(1) Objekti in naprave
javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno omrežje ter z njimi
povezane tehnološke naprave, kot so: |
– omrežja za odvod
komunalne in padavinske odpadne vode, |
– črpališča za
prečrpavanje komunalne in padavinske odpadne vode, |
– objekti in naprave
vakuumske kanalizacije, |
– čistilne naprave v
velikosti najmanj 50 PE, |
– razbremenilniki
visokih vod, |
– zadrževalni in
pretočni bazeni, |
– drugi objekti in
naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije (odprti kanalski
jarki, prevzeti v najem in upravljanje upravljavca). |
(2) Upravljavec ima ves
čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov, naprav in revizijskih
jaškov v lasti občine ali zasebni lasti (čistilna naprava v velikosti
najmanj 50 PE) z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole,
ne glede na to, kdo je lastnik zemljišča, na katerem so objekti in
naprave javne kanalizacije. |
(3) Upravljavec je
dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu
vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku treh tednov po izvedenih
delih. |
20. člen |
(objekti in naprave uporabnikov) |
(1) Naprave in objekti
uporabnika so: |
– kanalizacijski
priključek, |
– objekti in naprave za
predčiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, peskolovi in lovilci
olj, |
– interna kanalizacija
s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih
objektih ter izven nje/njih, |
– nepretočne greznice,
pretočne greznice ter MKČN z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE,
|
– interna padavinska
kanalizacija. |
(2) Kanalizacijski
priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje
komunalne in padavinske odpadne vode iz objekta. Kanalizacijski
priključek je sestavni del objekta in je v zasebni lasti. Natančnejša
definicija kanalizacijskega priključka se določi v Tehničnem pravilniku.
|
(3) Kanalizacijski
priključek mora imeti revizijski jašek, ki upravljavcu služi za
preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v komunalni
in padavinski odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje
priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen
na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata upravljavec in
uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in upravljavec v
projektni dokumentaciji ob izgradnji javne infrastrukture. Obveznost
postavitve revizijskega jaška, skladno z 19. točko 4. člena Uredbe o
odvajanju, bremeni uporabnika. |
(4) Če revizijskega
jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta,
mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti
upravljavcu notarsko overjeno služnostno pogodbo ali izjemoma soglasje
lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
Naprave in objekte, vključno z revizijskim jaškom, iz tega člena
upravlja in vzdržuje lastnik objekta na svoje stroške oziroma
upravljavec proti uporabnikovem plačilu za opravljeno storitev. |
21. člen |
(obveznosti, vezane na priključitev
objektov) |
(1) Na območjih, kjer
je zgrajena, se gradi, obnavlja ali rekonstruira javna kanalizacija, je
priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na
javno kanalizacijo obvezna in dovoljena le na podlagi izdanega soglasja
za priključitev oziroma soglasja. Komunalna odpadna voda se mora
odvajati neposredno v javno kanalizacijo. |
(2) V javno
kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki
nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je
opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega
voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo,
večja od 0,02 PE, odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe, ki nastaja
nad nivojem terena, pa je mogoče brez naprav za prečrpavanje.
Podrobnejše pogoje opredeljuje Uredba o odvajanju. |
(3) Upravljavec mora
lastnika objekta v roku tridesetih dni po prejemu uporabnega dovoljenja
za javno kanalizacijo obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na
javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev.
Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom upravljavca
opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni
priključitvi. |
(4) Objekt, iz katerega
se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna in padavinska
odpadna voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno
kanalizacijo tako, da lastnik na svoje stroške greznico ali MKČN
odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja komunalne in
padavinske odpadne vode ter upravljavcu dopusti nadzor nad izvedenimi
deli. |
(5) Uporabniki, ki
odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z
več kot 50 PE oziroma 10.000 m3 na leto, morajo imeti ločeno merilno
mesto, v skladu z zahtevami upravljavca. Merilno mesto mora biti ob
vsakem času brez posebnega obvestila dostopno upravljavcu. |
22. člen |
(pogoji priključitve) |
(1) Priključitev
objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge lastnika
objekta in ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi ali soglasja
v skladu s Tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme upravljavec, ter če:
|
– so poravnane vse
obveznosti do lastnika infrastrukture in upravljavca in |
– to dopuščajo
zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije. |
(2) Lastnik je dolžan
vlogo za izvedbo priključka na revizijski jašek javne kanalizacije
podati najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Izdajanje strokovnih
navodil, pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede
upravljavec na stroške uporabnika. |
23. člen |
(načini priključitve) |
(1) Za vsak objekt ali
sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena ali ko to zahtevata položaj in velikost objektov se
izjemoma, skladno s soglasjem upravljavca, dovoli tudi izgradnja dveh
ali več priključkov. |
(2) V primerih, ko se
pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da ni možna ali racionalna
izvedba ločenih priključkov za vsak objekt posebej, je dovoljena
priključitev na podlagi predhodnega pisnega dovoljenja in po navodilih
upravljavca, več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega
priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V
tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov priključka. Vsi
lastniki priključka morajo s pogodbo, ki jo podpišejo z upravljavcem,
določiti, kateri solastnik bo za svoj račun in za račun ostalih
solastnikov poravnaval obveznosti iz naslova vzdrževanja priključka. |
24. člen |
(izvajanje priključkov) |
(1) Priključitev na
javno kanalizacijo lahko izvede upravljavec ali drug, za to usposobljen
in registriran izvajalec gradbenih del oziroma druga oseba v skladu z
zakonom, ki ureja graditev objektov, izdanimi soglasji iz prejšnjega
člena in pod nadzorom upravljavca. |
(2) Javna in zasebna
kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno
tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju.
Podrobnejše zahteve so navedene v Tehničnem pravilniku. |
25. člen |
(prepoved odvajanja v javno
kanalizacijo) |
V mešani sistem javne
kanalizacije ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, vodotokov ter
podtalnice. |
V. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE NA
OBMOČJIH, KI NISO OPREMLJENA Z JAVNO KANALIZACIJO |
26. člen |
(obveznosti upravljavca za območja,
ki niso opremljena z javno kanalizacijo) |
V okviru javne službe
mora upravljavec za stavbe v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno
z javno kanalizacijo, zagotoviti: |
– prevzem celotne
količine komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic pri uporabniku
storitev javne službe, odvoz ter obdelavo te komunalne odpadne vode v
javni komunalni čistilni napravi, |
– prevzem blata iz
pretočnih greznic pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo enkrat na
tri leta v skladu s Programom na javni komunalni čistilni napravi,
|
– prevzem blata iz MKČN
pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na tri leta v
skladu s Programom na javni komunalni čistilni napravi, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring ali izdelavo ocen obratovanja za MKČN z
zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju komunalne odpadne vode iz MKČN, |
– prve meritve in
obratovalni monitoring za MKČN iz sedmega odstavka 7. člena Uredbe o
odvajanju, v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju
komunalne odpadne vode iz MKČN, |
– evidenco o izvoru,
vrsti in količini prevzetega blata oziroma komunalne odpadne vode. |
27. člen |
(načini odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne vode) |
(1) Na območjih, kjer
ni urejenega odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, velja za
lastnike novih objektov obvezna izgradnja MKČN v skladu s predpisi, ki
urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz MKČN. |
(2) Na območjih, kjer
po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov
dolžni pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih
rokih in jih nadomestiti z MKČN, ki morajo ustrezati zakonsko
predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave
očiščene komunalne odpadne vode. Dodatno obdelavo komunalne odpadne vode
je treba izvesti do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki
parametri. |
(3) V skladu s predpisi
upravljavec izvede prve meritve in obratovalni monitoring na stroške
uporabnika. |
(4) Ceno izvedbe prvih
meritev in obratovalnega monitoringa ter izdelave ocene obratovanja kot
storitev javne službe potrdi pristojni občinski organ v skladu s
predpisi. |
28. člen |
(prevzem blata in komunalne odpadne
vode iz greznic in MKČN) |
Upravljavec prevzema in
zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz pretočnih greznic in
MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem
območju občine v obsegu in rokih, določenih v 26. členu tega odloka.
Upravljavec na podlagi Programa vsako leto do 30. 9. pripravi načrt
izvajanja prevzema in zagotavljanja ravnanja, čiščenja in obdelave blata
in komunalne odpadne vode za naslednje leto. |
29. člen |
(pretočne greznice) |
(1) Velikost
obstoječega usedalnika blata ugotovi upravljavec na podlagi
razpoložljive projektne dokumentacije oziroma popisa stanja na terenu.
Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z
evidencami upravljavca pri prvem prevzemu blata. |
(2) Pogostost
praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi upravljavec
v Programu na podlagi prostornine usedalnika blata. |
30. člen |
(način obveščanja in praznjenja
greznic) |
(1) Upravljavec je
dolžan uporabnika o obveznosti opravljanja obvezne storitve javne službe
prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode najprej obvestiti
telefonsko ali elektronsko. Če praznjenje ni izvedeno v roku osmih dni
po dogovorjenem terminu, upravljavec uporabnika obvesti pisno (dopis,
elektronsko) s povratnico (priporočen dopis ali elektronsko potrdilo o
prejemu obvestila) najmanj petnajst dni pred predvideno izvedbo
storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
|
(2) Uporabnik ima po
dogovoru z upravljavcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa
storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri
mora uporabnik upravljavca pisno obvestiti najmanj osem dni pred
predvideno izvedbo storitve. |
(3) Če uporabnik
najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z
upravljavcem ne prestavi ter bi s tem onemogočil izvedbo storitve, ali
če upravljavcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale
stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom upravljavec
uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati. |
(4) Uporabnik ni dolžan
plačati stroškov storitev iz tretjega odstavka tega člena, če zaradi
dokazane daljše odsotnosti (daljša bolniška odsotnost ali višja sila)
upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.
|
(5) Občina za posamezne
stavbe ali skupine stavb, do katerih dostop s cestnim motornim vozilom,
namenjenim prevozu komunalne odpadne vode in neobdelanega blata, ni
mogoč, opredeli izvajanje službe v omejenem obsegu in s posebnimi
prevoznimi sredstvi. Omejen obseg in način izvajanja storitve sta
opredeljena v Programu. |
31. člen |
(ravnanje z blatom in komunalno
odpadno vodo iz greznic) |
(1) Blato iz pretočnih
greznic in MKČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se
lahko odvaža na eno izmed javnih komunalnih čistilnih naprav, s katerimi
upravlja upravljalec ali pa ima zagotovljeno drugačno pogodbeno pravico
do uporabe, ali pa se zagotovi ravnanje z neobdelanim blatom v skladu s
predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v
kmetijstvu. |
(2) Prepovedano je
odvažanje in odlaganje komunalne odpadne vode ali blata v okolje
(kmetijska in ostala zemljišča), v površinske in podzemne vode ter javno
kanalizacijo. |
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI
UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV |
32. člen |
(pravice in obveznosti upravljavca
javne službe) |
Zaradi izvajanja javne
službe ima upravljavec naslednje pravice in obveznosti: |
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja
v javno kanalizacijo skladno z Uredbo o odvajanju in tem odlokom;
|
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se s streh in javnih
površin odvaja v javno kanalizacijo; |
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno
kanalizacijo s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne
vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v skladu z odlokom; |
– zagotavljati
prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MKČN;
|
– zagotavljati
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic;
|
– izdelati Program;
|
– na poziv občine
sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v
okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo;
|
– izdajati potrdila in
strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh
objektih; |
– obveščati uporabnike
o načrtovanih prekinitvah odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode
in o trajanju prekinitev; |
– voditi kataster o
objektih in napravah javne kanalizacije na stroške lastnika
infrastrukture; |
– voditi predpisane
evidence o javni infrastrukturi in druge evidence; |
– izdelovati in
posredovati na ustrezne občinske in državne organe predpisana poročila v
zvezi z javno službo; |
– redno obračunavati
storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov;
|
– izvajati preglede
javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN; |
– izvajati obnovitvena
dela v skladu z zagotovljenimi finančnimi viri lastnika infrastrukture
na objektih za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne
vode; |
– uporabnikom omogočati
priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem
odlokom in jih o tem obveščati v rokih, določenih v tem odloku;
|
– izvajati predpisane
meritve in nadzirati meritve, ki jih izvajajo uporabniki posebnih
storitev odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode ter izvajati
potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovih meritev;
|
– zaradi zagotavljanja
nemotenega delovanja javne kanalizacije nadzirati stanje
kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt
uporabnika; |
– izvajati priprave za
hitro vnovično vzpostavitev delovanja javne kanalizacije po naravnih in
drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje
komunalne in padavinske odpadne vode in v okviru priprav izdelati
ustrezne načrte zaščite in reševanja; |
– voditi evidence na
podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov
večstanovanjskih objektov, organov občine ter državnih organov in služb
na podlagi zakona, ki ureja gospodarske javne službe, lokalno
samoupravo, vendar v skladu z omejitvami s predpisi o varstvu osebnih
podatkov; |
– izdajati projektne
pogoje in soglasja ter voditi evidenco o njih; |
– izvajati druge
obveznosti iz tega odloka. |
33. člen |
(vzdrževanje in izvajanje
investicij) |
(1) Za izvedbo
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi upravljavec, lahko pa
določena dela v skladu s predpisi o javnem naročanju naroči pri tretji
osebi, ki je strokovno usposobljena za ta dela. Stroški za vzdrževalna
dela se krijejo iz cene storitve javne službe ali subvencij, če cena ni
potrjena v zadostni višini v skladu z Uredbo o metodologiji.
|
(2) Investitor v obnovo
javne kanalizacije je občina, ki pa upravljavca s tem odlokom pooblašča
za vodenje in nadzor obnovitvene investicije v višini letne najemnine,
pobrane za infrastrukturo, v imenu in za račun občine (v tujem imenu in
za tuj račun). |
(3) Investitor v
novogradnjo javne kanalizacije je občina, ki pa upravljavca lahko s
pogodbo pooblasti za vodenje in nadzor investicije. |
(4) Če obnovitvenih del
ali novih investicij ne izvaja upravljavec, ampak tretja oseba, mora
upravljavec zagotoviti strokovni nadzor pri posegih v javno
kanalizacijo, izvajalec del pa mora tak nadzor omogočiti. Stroški se
krijejo iz proračuna (najemnine ali drugih proračunskih virov).
|
(5) V primeru
rekonstrukcije javne kanalizacije so priključki v cestnem telesu in
izvedba revizijskega jaška na zemljišču lastnika objekta strošek obnove
kanalizacije, ki se financira iz javnih sredstev. |
(6) Upravljavec ima
zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico dostopati
do javne in interne kanalizacije, vendar mora predhodno o tem pisno ali
ustno obvestiti lastnika prizadetega zemljišča. |
34. člen |
(pravice in obveznosti uporabnikov) |
(1) Uporabnik je
fizična ali pravna oseba, ki je lastnik, solastnik, najemnik ali drug
uporabnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča v občini, pri
čemer: |
– je objekt priključen
na javno kanalizacijo in se komunalna in padavinska odpadna voda
odvajata v javno kanalizacijo, |
– objekt ni priključen
na javno kanalizacijo, ampak ima greznico ali MKČN, |
– objekt ni priključen
na javno kanalizacijo in nima ne greznice ne MKČN. |
(2) Če uporabnik
(lastnik, prodajalec) objekt ali del objekta proda ali odda v najem, je
dolžan poravnati vse zapadle obveznosti in na obrazcu, ki ga pripravi
upravljavec in ga podpišeta lastnik oziroma prodajalec in najemnik
oziroma kupec, obvestiti upravljavca o datumu začetka zaračunavanja
storitev novemu uporabniku objekta. |
(3) Ne glede na drugi
odstavek tega člena, je v primeru najema lastnik ali solastnik objekta
subsidiarno odgovoren za neporavnane terjatve najemnika. |
(4) Uporabniki imajo
naslednje pravice in obveznosti: |
– objekte in naprave
interne kanalizacije zgraditi skladno z odobreno tehnično dokumentacijo
in izdanim soglasjem upravljavca; |
– komunalno odpadno
vodo odvajati v javno kanalizacijo, kjer je le-ta zgrajena; |
– pridobiti soglasja,
mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok in zakon, ki
ureja graditev objektov; |
– vzdrževati
kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene
vanjo na lastne stroške; |
– vzdrževati čistočo in
zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje
onesnaženosti komunalne in padavinske odpadne vode; |
– vzdrževati pretočno
greznico, nepretočno greznico ali MKČN; |
– izvajati predpisane
meritve komunalne in padavinske odpadne vode ter industrijske odpadne
vode; |
– upravljavcu omogočati
dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih
del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču;
|
– upravljavcu omogočati
neoviran dostop do pretočne greznice, nepretočne greznice ali MKČN in
prevzem njene vsebine; |
– upravljavcu omogočiti
pregled interne kanalizacije in sestavo komunalne in padavinske odpadne
vode; |
– upravljavca obvestiti
o začetku gradnje MKČN, mu omogočiti pregled in pred zagonom predati
predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN; |
– upravljavca obveščati
o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in
merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na
obratovanje javne kanalizacije; |
– uporabniki ne smejo
prekiniti odvoda vode drugemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom
onemogočiti; |
– upravljavca pisno
obveščati o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah na stavbi
ali inženirskem objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne in padavinske
odpadne vode, v roku 15 dni od nastanka spremembe, ki je možna po
poravnavi vseh zapadlih obveznosti. V primeru spremembe uporabnika mora
poleg obvestila poskrbeti tudi za izvedbo popisa števca, ki je osnova za
določitev novega uporabnika in novega razmerja med upravljavcem in
uporabnikom. Če se popis ne izvede, se storitve javne službe
zaračunavajo novemu uporabniku enako kot staremu in jih je dolžan novi
uporabnik poravnavati od datuma prejema pisnega obvestila starega
uporabnika; |
– plačevati stroške
storitev javne službe; |
– upravljavca obveščati
o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki
vplivajo na izvajanje javne službe; |
– upoštevati ukrepe in
objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju komunalne in
padavinske odpadne vode. |
(5) Uporabniki se ne
smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.
|
(6) Prepovedano je
poseganje v javno kanalizacijo in spreminjanje pogojev njene
dostopnosti; prav tako je prepovedano poseganje v revizijske jaške. |
35. člen |
(prepovedane sestavine komunalne in
padavinske odpadne vode za odvajanje v javno kanalizacijo) |
(1) Komunalna in
padavinska odpadna voda ne sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale
okolju, objektom in napravam javne kanalizacije in delavcem, ki
vzdržujejo javno kanalizacijo. Vsebnost teh snovi ne sme preseči
maksimalno dovoljene vrednosti za izpust v javno kanalizacijo.
|
(2) V kanalizacijo je
strogo prepovedano odvajati: |
– strupene snovi,
|
– snovi, ki razvijajo
strupene pline ali eksplozijske mešanice, |
– jedke snovi (kisline,
alkalije in soli), |
– maščobe in odpadno
olje, |
– trdne snovi, kot so
ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla poginulih
živali, |
– mavec, pesek,
tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge
predmete, |
– radioaktivne snovi,
|
– kužne snovi.
|
(3) Prav tako je v
ločen sistem javne kanalizacije za komunalno odpadno vodo strogo
prepovedano odvajati padavinsko odpadno vodo ter izvorno ali drenažno
vodo; v ločeno zgrajeno javno kanalizacijo za padavinsko odpadno vodo pa
industrijsko in komunalno odpadno vodo. |
36. člen |
(posegi v območju javne
kanalizacije) |
(1) Uporabnikom in
drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v javno kanalizacijo.
Na vplivnem območju javne kanalizacije se ne sme graditi objektov,
spreminjati višine nadkritja (zasipa) javne kanalizacije, zasipavati
pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile
poškodbe na javni kanalizaciji ali ovirale njeno delovanje in
vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne
kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim preprečiti
odvod komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo.
|
(2) Izvajalci del
morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti
javno kanalizacijo v prvotno stanje. |
(3) Upravljavci drugih
objektov in naprav (vodovodnega, elektro, PTT, toplovodnega,
plinovodnega omrežje ipd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih
in napravah zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana. |
37. člen |
(odškodnina) |
Uporabnik ima pravico
od upravljavca zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi
prekinitve odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode po krivdi
upravljavca v nasprotju s predpisi ali tem odlokom oziroma zaradi
opustitve vzdrževanja javne kanalizacije, ko le-ta ni izvedel vseh
potrebnih ukrepov, da bi preprečil škodljive vplive na življenje in
zdravje ljudi, živali, okolja in lastnine. |
VII. VIRI FINANCIRANJA IN ELEMENTI
ZA OBRAČUN |
38. člen |
(viri financiranja javne službe) |
Javna služba se
financira iz: |
– cene storitev javne
službe, |
– proračunskih sredstev
občine (subvencije), |
– drugih virov. |
39. člen |
(ločeno oblikovanje in
obračunavanje cen storitev javne službe) |
(1) Upravljavec
oblikuje in obračunava cene storitev javne službe v skladu z Uredbo o
metodologiji. |
(2) Upravljavec ločeno
oblikuje in obračunava naslednje cene: |
– odvajanje komunalne
in padavinske odpadne vode z javnih površin, |
– odvajanje padavinske
odpadne vode s streh, |
– storitve, povezane z
nepretočnimi greznicami, pretočnimi greznicami in MKČN, |
– čiščenje komunalne in
padavinske odpadne vode z javnih površin in |
– čiščenje padavinske
odpadne vode s streh. |
(3) Uporabniki, pri
katerih nastaja komunalna in padavinska odpadna voda v kmetijski
dejavnosti ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni
plačevati stroškov odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne
vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode, namenjene za
izvajanje kmetijske dejavnosti oziroma se uporablja kriterij, ki je enak
za objekte, kjer ni merjenja porabe pitne vode preko števca porabe pitne
vode. |
40. člen |
(cene storitev javne službe) |
(1) Cene iz prejšnjega
člena se oblikujejo v skladu z veljavno Uredbo o metodologiji.
|
(2) Cene morajo biti
oblikovane tako, da pokrivajo vse stroške in predpisan donos, vključno z
najemnino javne infrastrukture. |
(3) Pristojni organ
občine za potrjevanje cen je občinski svet. |
(4) Pristojni organ
občine ob pregledu in potrditvi elaborata in poslovnega načrta
upravljavca določi, ali se bodo cene subvencionirale ali pa potrdile v
predlagani višini. |
(5) Cene storitev javne
službe iz prejšnjega člena se na računu izkazujejo v skladu z Uredbo o
metodologiji. |
(6) Na cene, ki jih
določi pristojni občinski organ, se obračuna davek na dodano vrednost v
skladu s predpisi. |
41. člen |
(proračunska sredstva občine) |
(1) Če cena storitev
javne službe ne zadošča za pokrivanje vseh stroškov javne službe in
predpisanega donosa, občina za ta del na podlagi predračuna upravljavca
tekoče mesečno upravljavcu zagotavlja subvencijo za pokrivanje tega
nepokritega dela cene in predpisanega donosa. |
(2) Subvencija se
zagotavlja le za uporabnike, kot so gospodinjstva ali izvajalci
nepridobitnih dejavnosti. |
42. člen |
(enota količine) |
(1) Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
ki nastaja v stavbi, ki je priključena na javno kanalizacijo, je
izražena v m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega omrežja, če iz nje
nastaja komunalna in padavinska odpadna voda v skladu s predpisi, ki
urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode in
velja tudi za prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic in
njen odvoz in ravnanje z njimi na komunalni čistilni napravi. Uporabniki
plačujejo odvedeno komunalno in padavinsko odpadno vodo v enaki količini
in v enakih obdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno pitno vodo.
|
(2) Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
ki nastaja v stavbi, kjer ni zgrajene javne kanalizacije (greznice in
MKČN), je izražena v m3/mesec dobavljene pitne vode iz vodovodnega
omrežja, če iz nje nastaja komunalna in padavinska odpadna voda. Cena
storitve se določi na podlagi m3 dobavljene pitne vode iz vodovodnega
omrežja in vključuje stroške prevzema komunalne odpadne vode in blata
ter ravnanja z njima. |
(3) Uporabnikom, ki
nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode in so priključeni na
javni vodovod, se količina komunalne in padavinske odpadne vode določi
na način iz tretjega odstavka 18. člena Uredbe o metodologiji (normirana
poraba pitne vode 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1). Za
druge premere priključka se količina komunalne in padavinske odpadne
vode določi sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine skladno s 17.
členom Uredbe o metodologiji. |
(4) Uporabnikom, ki
nimajo urejenega sistema meritve porabe pitne vode in niso priključeni
na javni vodovod, se količina komunalne in padavinske odpadne vode
določi na način iz petega odstavka 21. člena Uredbe o metodologiji
(normirana poraba pitne vode 0,15 m3 na osebo na dan). |
(5) Enota količine
storitve za odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode s streh je
izražena v m3 in se obračuna glede na količino padavin, ki pade na
tlorisno površino strehe, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v
javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi. Za količino
padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki
pade na streho, pri čemer se za povprečno letno količino šteje povprečna
letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za območje
utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže meteoroloških
postaj. |
(6) Obračunano količino
padavinske odpadne vode lahko upravljavec v primeru izvedbe ukrepov
zadrževanja ali zmanjševanja količin pri uporabniku zmanjša.
|
(7) Stroški okoljske
dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode so
stroški, skladni s predpisi, ki določajo okoljske dajatve za
onesnaževanje okolja. |
43. člen |
(način obračuna stroškov storitev) |
(1) Stroške odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi,
ne glede na to, ali je ta priključena na javno kanalizacijo ali ne, se
uporabnikom zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem
obračunskem obdobju ali v akontacijah, določenih glede na porabo pitne
vode v preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja
najmanj enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij. |
(2) Stroške odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi
priključeni na javni vodovod, ne glede na to, ali je ta priključena na
javno kanalizacijo ali ne, in nima urejenega sistema meritve porabe
pitne vode, se uporabnikom zaračuna v višini pavšalne mesečne porabe
pitne vode, to je 1,2 m3 na dan za vodomer s faktorjem omrežnine 1. Za
druge premere priključka se uporabnikom zaračuna pavšalna mesečna poraba
sorazmerno z upoštevanjem faktorjev omrežnine skladno s 17. členom
Uredbe o metodologiji. |
(3) Stroške odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki nastaja v stavbi,
nepriključeni na javni vodovod, ne glede na to, ali je ta priključena na
javno kanalizacijo ali ne, in nima urejenega sistema meritve porabe
pitne vode, se uporabnikom zaračuna v višini pavšalne mesečne porabe
pitne vode, to je 0,15 m3 na osebo na dan. |
(4) Če količine
dobavljene pitne vode ni mogoče ugotoviti, se stroške odvajanja in
čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode zaračuna na način iz
drugega odstavka tega člena. |
(5) Stroške odvajanja
in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se uporabnikom
zaračunava mesečno. |
(6) Uporabniki morajo
plačati zaračunane storitve v roku, navedenem na računu, razen če zakon
ne določa drugače oziroma ni s pogodbo določen drugačen rok plačila. |
44. člen |
(obveznost plačila storitev) |
(1) Uporabniki so
dolžni plačati stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo.
|
(2) Uporabniki so
dolžni plačati stroške odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma
komunalno čistilno napravo. |
(3) Uporabniki greznic
in MKČN so dolžni plačati stroške prevzema in čiščenja komunalne odpadne
vode in blata od dneva priključitve objekta. |
45. člen |
(reklamacija računov) |
(1) Uporabnik je dolžan
plačati račun najkasneje do dneva zapadlosti računa. |
(2) Če uporabnik
obveznosti ne poravna v celoti v petnajstih dneh po prejemu pisnega
opomina, s katerim mora biti izrecno opozorjen na posledice neplačila,
mu lahko upravljavec prekine dobavo pitne vode ali prekine odvajanje in
čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. |
(3) Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v osmih dneh od prejema
računa vloži pisni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na
pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku petnajstih dni od
prejema ugovora in v tem roku ne sme prekiniti dobavo pitne vode. Ugovor
na izdan račun ne zadrži plačila. Če uporabnik računa ne poravna niti v
petnajstih dneh po prejemu pisnega odgovora, se mu izda pisni opomin. Če
tudi takrat uporabnik računa ne poravna, se mu sedem dni po prejemu
opomina prekine dobava pitne vode ali prekine odvajanje in čiščenje
komunalne in padavinske odpadne vode ter se začne postopek izterjave po
sodni poti. |
46. člen |
(prekinitev odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode) |
(1) Uporabniku se
prekine dobava pitne vode iz javnega vodovoda, če z odvodom komunalne in
padavinske odpadne vode povzroča nevarnost za vodni vir ali javni
vodovod in v primerih iz naslednjega odstavka tega člena. |
(2) Upravljavec lahko
na stroške uporabnika brez objave prekine dobavo pitne vode ali
odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v naslednjih
primerih: |
– stanje interne
kanalizacije in kanalizacijskega priključka ogroža zdravje uporabnikov
ali nemoteno delovanje javne kanalizacije, |
– priključek na javno
kanalizacijo ni izveden skladno s soglasjem upravljavca ali je izveden
brez soglasja upravljavca, |
– uporabnik brez
soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svoj
kanalizacijski priključek, |
– uporabnik z odvodom
komunalne in padavinske odpadne vode povzroča nevarnost za neoporečnost
pitne vode, |
– kvaliteta izpusta
komunalne in padavinske odpadne vode v javno kanalizacijo ne ustreza
zahtevam veljavne zakonodaje, |
– uporabnik se ne
priključi na javno kanalizacijo skladno z določili tega odloka,
|
– uporabnik ne opusti
greznice v skladu s tem odlokom, |
– uporabnik ne plača
računa skladno s pogoji predhodnega člena, |
– izvid vzorca odvedene
komunalne in padavinske odpadne vode uporabnika, izdelan pri pooblaščeni
organizaciji, izkazuje neustrezno sestavo. |
(3) Dobava pitne vode
ali odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode se prekine za čas,
dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške
prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali
kot posledica vzroka prekinitve, po ceniku upravljavca. |
(4) Upravljavec lahko
prekine dobavo vode in odvod komunalne in padavinske odpadne vode na
stroške uporabnika, če uporabnik pisno zahteva začasno prekinitev.
Stroške prekinitve dobave pitne vode oziroma odvoda komunalne in
padavinske odpadne vode in vnovične priključitve plača uporabnik po
ceniku upravljavca. |
(5) Upravljavec ima
pravico prekiniti odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode za
krajši čas zaradi vzdrževalnih del na javni kanalizaciji. O tem mora
predhodno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja. |
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM TEGA
ODLOKA |
47. člen |
(inšpekcijski organ) |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravlja medobčinska inšpekcija, pooblaščeni delavci
upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor. |
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
48. člen |
(prekrški upravljavca) |
(1) Z globo 1.400 EUR
se za prekršek kaznuje upravljavec, če: |
– dopusti priključitev
uporabnika na javno kanalizacijo brez izdanega soglasja za priključitev
ali soglasja (prvi odstavek 21. člena odloka), |
– dopusti priključitev
uporabnika na javno kanalizacijo v nasprotju s soglasjem za priključitev
ali soglasjem (prvi odstavek 21. člena odloka), |
– ravna s komunalno
odpadno vodo iz nepretočnih greznic in z blatom iz pretočnih greznic ter
MKČN v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom 31. člena odloka,
|
– ne izpolnjuje ali ne
izpolnjuje pravočasno obveznosti iz katere koli alineje 32. člena
odloka, |
– prekine dobavo vode
ali odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode v
nasprotju s prvim in drugim odstavkom 46. člena odloka. |
(2) Z globo 400 EUR se
kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
49. člen |
(prekrški uporabnikov) |
(1) Z globo 1.400 EUR
se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in
posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: |
– na območju občine
samostojno izvaja storitve, ki sodijo v dejavnost izključne pristojnosti
upravljavca po 7. členu odloka in taka oseba ni bila izbrana kot
pogodbeni izvajalec za takšne storitve s strani upravljavca (npr. odvoz
komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic, odvoz blata iz pretočnih
greznic in MKČN), |
– ne dovoli dostopa
skladno z drugim odstavkom 19. člena odloka, |
– se ne priključi na
javno kanalizacijo, ko so izpolnjeni pogoji iz 21. člena odloka,
|
– ravna v nasprotju s
katero koli obveznostjo iz četrtega odstavka 34. člena odloka,
|
– se priključi na javno
kanalizacijo brez soglasja upravljavca (peti odstavek 34. člena odloka),
|
– posega v naprave in
objekte javne kanalizacije in revizijske jaške (šesti odstavek 34. člena
odloka), |
– v javno kanalizacijo
odvaja snovi v nasprotju s 35. členom odloka, |
– posega v javno
kanalizacijo v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 36. člena odloka,
|
– ne vzpostavi javne
kanalizacije v prvotno stanje (drugi odstavek 36. člena odloka),
|
– ne izvede
priključitve na javno kanalizacijo skladno s prvim odstavkom 51. člena
odloka. |
(2) Z globo 400 EUR se
kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz
prejšnjega odstavka tega člena. |
(3) Z globo 200 EUR se
kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. |
X. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI |
50. člen |
(sprejem Tehničnega pravilnika) |
Upravljavec sprejme
Tehnični pravilnik najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega
odloka. |
51. člen |
(ureditev priključitve) |
(1) Uporabniki storitev
odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode v objektih, ki na dan
uveljavitve tega odloka, niso priključeni na javno kanalizacijo v skladu
s predpisi, čeprav je na območju zgrajena javna kanalizacija in predana
v uporabo, morajo izvesti priključitev v roku enega leta od uveljavitve
tega odloka. |
(2) Uporabnikom
storitev javne službe iz prejšnjega odstavka se do ureditve priključitve
v skladu s prejšnjim odstavkom zaračunava storitev na način, kot se
zaračunava uporabnikom, ki imajo nepretočne greznice. |
52. člen |
(obveznost postavitve revizijskih
jaškov v skladu z odlokom) |
Obveznosti uporabnikov
v zvezi s postavitvijo revizijskih jaškov veljajo za izvedbo
priključitev na javno kanalizacijo, za katere bo izdano soglasje k
priključitvi ali soglasje, po uveljavitvi tega odloka. |
53. člen |
(obračunavanje storitve prevzemanja
in čiščenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav) |
Do vzpostavitve
popolnega katastra nepretočnih in pretočnih greznic in zagotovitve
ustrezne tehnične opremljenosti upravljavca se storitve vezane na
prevzemanje in čiščenje komunalne odpadne vode in blata iz greznic in
MKČN obračunavajo po naročenih in izvedenih storitvah in po ceniku
upravljavca. |
54. člen |
(razmerja z uporabniki posebnih
storitev) |
(1) Občina potrdi ceno
izvajanja posebnih storitev iz 18. člena v roku šestih mesecev od
uveljavitve tega odloka. V roku enega leta od uveljavitve tega odloka
morajo uporabniki posebnih storitev, ki že odvajajo industrijsko odpadno
vodo v javno kanalizacijo, pristopiti k podpisu pogodbe ali pa odvajanje
in čiščenje le-te urediti tako, da se ne odvaja več v javno
kanalizacijo. |
(2) Uporabniki, ki
odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo, morajo merilno
mesto iz petega odstavka 21. člena tega odloka izvesti na podlagi
predhodnih pogojev v roku enega leta od uveljavitve tega odloka. |
55. člen |
(ločeno zaračunavanje odvajanja in
čiščenja padavinskih voda s streh) |
(1) Upravljavec takoj,
ko je kataster prispevnih površin za obračunavanje padavinske odpadne
vode izdelan, pripravi cene za zaračunavanje storitve odvajanja in
čiščenja padavinske odpadne vode s streh in jih da v potrditev občini.
|
(2) Cene iz prejšnjega
odstavka potrdi občinski svet občine. |
(3) Do izdelave
katastra iz prvega odstavka tega člena se stroški odvajanja in čiščenja
padavinske odpadne vode s streh ne obračunavajo ločeno. |
56. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
Z dnem uveljavitve tega
odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in
padavinskih voda v Občini Tolmin (Uradno glasilo, št. 3/1985, 10/1993). |
57. člen |
(veljavnost odloka) |
Ta odlok začne veljati
petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 007-0002/2012 |
Tolmin, dne 7. marca
2014 |
|
Župan |
Občine Tolmin |
Uroš Brežan l.r. |
|