|
Na podlagi 27., 31., 33., 175. in 190. člena
Zakona o
urejanju prostora ZUreP-1 (Ur.l. RS št. 110/02, 8/03-popravek), 16.
člena
Statuta Občine Komenda (Ur.l. RS, št. 37/99, 83/99 ter Uradne
objave Glasila Občine Komenda, št. 01/2001) in
Programa priprave
prostorskih ureditvenih pogojev občine Komenda (Uradne objave Glasila
občine Komenda, št. 10/2002) je Občinski svet občine Komenda na svoji
20. seji, dne 24.02.2005 in svoji 5. izredni seji, dne 03.03.2005
sprejel |
|
|
ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH OBČINE KOMENDA |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem odlokom se, v skladu s spremembami in dopolnitvami
prostorskih sestavin planskih aktov občine Komenda (Uradne objave
Glasila občine Komenda, št. 12/2003, 4/2004, 6/2004) sprejmejo
prostorski ureditveni pogoji občine Komenda (v nadaljnem besedilu PUP
Komenda), ki jih je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz
Domžal pod številko projekta 2/2004 v marcu 2004. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina PUP Komenda) |
|
|
PUP Komenda vsebuje: |
|
|
1. Tekstualni del: |
|
|
- Odlok. |
|
|
- Obrazložitev. |
|
|
- Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja
prostora. |
|
|
2. Grafični del: |
|
|
- prikaz območij urejanja s PUP M 1:25000 |
|
|
- prikaz namenske rabe prostora ter meril in pogojev na
DKN M 1:5000 (Kamnik 25, 26, 34, 35, 36, 44, 45, 46 in Ljubljana S 4, 5,
6) |
|
|
- usmeritve za kompleksne pozidave |
|
|
3. člen |
|
|
(vsebina odloka PUP Komenda) |
|
|
Besedilo odloka sestavljajo: |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
II. SKUPNE DOLOČBE |
|
|
1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA |
|
|
2. NAMENSKA RABA PROSTORA |
|
|
3. MERILA IN POGOJI ZA: |
|
|
3.1. vrsto prostorskih ureditev in gradenj, |
|
|
3.2. oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov, |
|
|
3.3. določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč, |
|
|
3.4. prometno urejanje, |
|
|
3.5. komunalno urejanje, |
|
|
3.6. ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti, |
|
|
3.7. varstvo kulturne dediščine, |
|
|
3.8. varstvo okolja, |
|
|
3.9. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
ureditve za potrebe obrambe. |
|
|
III. POSEBNE DOLOČBE |
|
|
1. USMERITVE ZA OBMOČJA KOMPLEKSNIH POZIDAV: |
|
|
1.1. Komenda: Ko-M1 |
|
|
1.2. Moste: Mo-M7 in Mo-M10 |
|
|
2. GLEDE VRSTE POSEGOV: |
|
|
2.1. Gora: Go-S3, Komendska Dobrava: KD-S1, KD-S2, KD-S3,
KD-S4, Vrtače: Vr-S1, Žeje: Že-S1 |
|
|
2.2. Moste: Mo-M4, Mo-M11 |
|
|
2.3. Moste: Mo-M6 |
|
|
2.4. Križ: Kr-KP3 |
|
|
2.5. Lovska koča na zemljišču s parc.št. 365/2, k.o.
Komenda |
|
|
2.6. Posegi na zemljišču s parc.št. 806/2, k.o. Klanec |
|
|
2.7. Potok pri Komendi: Po-M1 |
|
|
2.8. Klanec: Kl-S1, Kl-KP2, Žeje: Že-KP2, Že-S1, Suhadole:
Su-S5, Su-S7 |
|
|
2.9. Moste: Mo-KP4 |
|
|
2.10.Moste: Mo-KP2 |
|
|
2.11.Komenda: Ko-V1, Ko-V2, Moste: Mo-V1, Mo-V2, Mo-V3,
Podboršt: Pb-V1, Suhadole: Su-V1 |
|
|
3. GLEDE OBLIKOVANJA |
|
|
3.1. Komenda: Ko-S6 |
|
|
3.2. Križ: Kr-KP1 |
|
|
3.3. Križ: Kr-M3 |
|
|
3.4. Potok pri Komendi: Po-M1 |
|
|
3.5. Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2, Nasovče:
Na-S1, Podboršt: Pb-S1 |
|
|
3.6. Žeje: Že-KP3 |
|
|
3.7. Komendska Dobrava: KD-S4 |
|
|
3.8. Nasovče: Na-KP1 |
|
|
3.9. Suhadole: Su-OC1 |
|
|
3.10. Moste: Mo-M11 |
|
|
IV. PREHODNE DOLOČBE |
|
|
V. KONČNE DOLOČBE |
|
|
II. SKUPNE DOLOČBE |
|
|
1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA S PUP KOMENDA |
|
|
4. člen |
|
|
Območje, ki se ureja s PUP Komenda obsega območje občine
Komenda, ki vključuje poselitvena območja naselij: Komenda, Moste, Križ,
Breg pri Komendi, Klanec, Komendska Dobrava, Nasovče, Potok pri Komendi
in Vrtače. |
|
|
S PUP Komenda se poleg naštetih poselitvenih območij
naselij urejajo tudi gradnje zunaj strnjenih naselij (zaselki in
razpršene gradnje), ki so v planskih aktih občine Komenda opredeljena
kot stavbna zemljišča in območje krajine (kmetijska, gozdna in ostala
zemljišča). |
|
|
Območje urejanja je razdeljeno na 15 makrocelot in sicer: |
|
|
|
|
|
|
|
|
S PUP Komenda se ne urejajo območja sprejetih izvedbenih
prostorskih aktov: |
|
|
· Zazidalni načrt območja MO 4 - Sloga Moste (Uradne
objave Glasila Občine Komenda, št. 5/2003), |
|
|
· Ureditveni načrt območja Križ - vzhodni del (Uradne
objave Glasila Občine Komenda, št. 11/2003), |
|
|
· Ureditveni načrt območja MO 2 Moste (Ur.list RS, št.
30/90) in njegove spremembe in dopolnitve (Ur.list RS, št. 70/97,
83/99). |
|
|
S PUP Komenda se ne urejajo območja predvidenih izvedbenih
prostorskih aktov: |
|
|
· LN KO 5 – Hipodrom – športno središče, |
|
|
· LN KO 11 – Podboršt, |
|
|
· LN MO 7 – Glavna cesta, |
|
|
· LN MO 8/1 – Komenda – Moste – regionalno središče, |
|
|
· LN 02 – Poslovno proizvodna cona Ozka dela, |
|
|
· LN 02/1 – Poslovno proizvodna cona Ozka dela – II. faza, |
|
|
· LN 03 – Gramoznica, |
|
|
· LN KO 13 – Gmajnica. |
|
|
2. NAMENSKA RABA PROSTORA |
|
|
5. člen |
|
|
Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih
aktov občine Komenda določajo osnovno namensko rabo zemljišč.
Podrobnejša namenska raba je določena s PUP v poglavju skupnih določb
oziroma za specifične primere tudi v poglavju posebnih določb tega
odloka. |
|
|
Prostorske ureditve in gradnje so dovoljene v poselitvenih
območjih. Zunaj strnjenih naselij na stavbnih zemljiščih (gradbenih
parcelah) so dovoljene prostorske ureditve in gradnje posameznih
objektov. Na območju krajine je dovoljena gradnja objektov in omrežij
gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja
sekundarne rabe. To so vodovarstveni pasovi, območja ohranjanja narave,
območja varstva kulturne dediščine, varovanja in varstveni pasovi
gospodarske javne infrastrukture, ogrožena območja ter območje omejene
in nadzorovane rabe letališča. |
|
|
6. člen |
|
|
Vsa poselitvena območja naselij, zaselkov in razpršene
gradnje, ki so uvrščena v eno od 15-ih makrocelot navedenih v 4. členu,
so glede na prevladujočo namensko rabo in značilnosti pozidave
razdeljena na manjše morfološke enote, ki so označene s šifro
makrocelote, šifro osnovne in podrobnejše namenske rabe ter zaporedno
številko. |
|
|
Območje PUP Komenda je opredeljeno z naslednjo namensko
rabo: |
|
|
(1) NAMENSKA RABA NA POSELITVENIH OBMOČJIH |
|
|
S - Območja stanovanj (območja pretežno namenjena bivanju
s spremljajočimi stavbami splošnega družbenega pomena, storitvenih
dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem). |
|
|
SE - Območja stanovanj (območja namenjena pretežno eno ali
dvostanovanjskim stavbam). |
|
|
SV - Območja večstanovanjskih stavb (območja pretežno
namenjena večstanovanjskim stavbam). |
|
|
SK - Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi
(območja pretežno namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim
stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti). |
|
|
SS - Stanovanjska območja za posebne namene (območje
namenjeno domovom za ostarele in drugim skupinskim nastanitvenim
stavbam). |
|
|
KP - Območja kmetijske proizvodnje (območja namenjena
objektom, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji in
stanovanjskim stavbam kmetij). |
|
|
D - Območja stavb splošnega družbenega pomena |
|
|
DI - Območja namenjena vzgoji in izobraževanju. |
|
|
DS - Območja športa (območja namenjena za športne dvorane
in športna igrišča). |
|
|
DK - Območja namenjena kulturi (muzeji, knjižnice,
kulturni domovi itd). |
|
|
DV - Območja namenjena čaščenju in opravljanju verskih
obredov. |
|
|
DU - Območja javne uprave. |
|
|
DZ - Območja namenjena zdravstvu, bolnišnicam in zavodski
oskrbi. |
|
|
M - Mešana območja |
|
|
MS - Območja urbanih vaških središč (območja pretežno
namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim, kulturnim, gasilskim in
stanovanjskim stavbam ter kmetijam). |
|
|
MD - Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim,
gostinskim, obrtnim, poslovnim in storitvenim stavbam. |
|
|
MP - Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim,
gostinskim, proizvodnim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam ter
bencinskim servisom. |
|
|
MK - Posebna območja (območja namenjena kočam z manjšimi |
|
|
okrepčevalnicami brez možnosti nastanitve). |
|
|
MT - Turistična območja (območja namenjena turizmu z
možnostjo nastanitve in rekreacije). |
|
|
Z - Območja športno rekreacijskih in zelenih površin. |
|
|
ZK - Območja namenjena pokopališčem. |
|
|
ZS - Športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim
športnim igriščem. |
|
|
(2) OBMOČJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE |
|
|
DC - Območja državnih cest. |
|
|
LC - Območja občinskih lokalnih cest in javnih poti. |
|
|
DK - Območja državnih kolesarskih poti. |
|
|
EE - Območja za oskrbo z električno energijo. |
|
|
OC - Območje za čiščenje voda. |
|
|
T - Območje telekomunikacijske infrastruktutre. |
|
|
(3) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KRAJINE |
|
|
VC - Vodna zemljišča celinskih voda. |
|
|
VI - Območja vodne infrastrukture. |
|
|
K1 - Najboljša kmetijska zemljišča. |
|
|
K2 - Druga kmetijska zemljišča. |
|
|
G - Večnamenski gozdovi. |
|
|
OB - Območja za potrebe obrambe. |
|
|
3. MERILA IN POGOJI |
|
|
3.1. MERILA IN POGOJI ZA VRSTO PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ |
|
|
7. člen |
|
|
Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste
prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja, v
poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območij na stavbnih
zemljiščih, razen če v posebnih določbah ni določeno drugače. Merila in
pogoji, določeni s tem odlokom so podlaga za izdelavo posebnega dela
projekta ter gradnjo enostavnih objektov. |
|
|
8. člen |
|
|
(vrste ureditev in gradenj) |
|
|
V območju PUP Komenda so možne naslednje vrste ureditev in
gradenj: |
|
|
(1.) gradnja novih objektov, |
|
|
(1.1.) dozidave obstoječih stavb, |
|
|
(1.2.) nadzidave obstoječih stavb, |
|
|
(2.) rekonstukcije obstoječih objektov, |
|
|
(3.) vzdrževanje obstoječih objektov, |
|
|
(4.) nadomestne gradnje objektov, |
|
|
(5.) odstranitev objektov, |
|
|
(6.) spremembe namembnosti objektov (stavb), |
|
|
(7.) spremembe rabe stavb, |
|
|
(8.) gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih
omrežij in objektov v javni rabi, |
|
|
(9.) gradnja inženirskih objektov, |
|
|
(10.) gradnje in postavitve enostavnih objektov: |
|
|
(10.a) gradnje in postavitve pomožnih objektov kot so: |
|
|
- objekti za lastne potrebe, |
|
|
- ograje, |
|
|
- pomožni infrastrukturni objekti, |
|
|
- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, |
|
|
(10.b) postavitve začasnih objektov, |
|
|
(10.c) gradnja vadbenih objektov, |
|
|
(10.d) postavitev spominskih obeležij, |
|
|
(10.e) postavitev urbane opreme. |
|
|
Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitev objekta in
spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.
Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za enostavne objekte, kadar ne
izpolnjujejo enega ali več pogojev, ki jih določa Pravilnik o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. |
|
|
9. člen |
|
|
(pomen izrazov) |
|
|
V PUP Komenda imajo navedeni posamezni izrazi naslednji
pomen: |
|
|
- objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni
inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi
napravami; |
|
|
- stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere
človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju
dejavnosti; |
|
|
- gradbeni inženirski objekti so objekti transportne
infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi,
kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti; |
|
|
- prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti
in objektov na določenem območju; |
|
|
- gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se
zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih
se bistveno spremeni njegov zunanji izgled; |
|
|
- rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih
značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni
namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se
bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta,
spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter
izvedejo druge njegove izboljšave; |
|
|
- vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se
ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa
redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna
dela v javno korist; |
|
|
- nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej
odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj
gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni
namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta,
ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani; |
|
|
- odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt
odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje; |
|
|
- sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne
predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega
videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma
njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico; |
|
|
- sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja
spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in
zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna
sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru
nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo; |
|
|
- zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil
izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je
bil izveden pred letom 1967; |
|
|
- gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno
namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa,
energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in
gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja,
kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi; |
|
|
- objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod
enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne
površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi; |
|
|
- pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, znotraj
gradbene parcele, ki pripada stanovanjski stavbi, oz. kmetijskemu
gospodarstvu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja in služi
izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti
posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb
na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki
predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s
cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma
omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma
omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se
opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva; |
|
|
- začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni
izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi,
prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za
čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja; |
|
|
- vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in
rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf,
vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna
vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga
podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi
enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu
vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja
vodnih in reliefnih značilnosti; |
|
|
- spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip,
plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega,
kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za
prireditev; |
|
|
- urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma
predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin; |
|
|
- dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost turizma,
gozdarstva, gostinstva, drobne obrti in proizvodov, nabiranja in sušenja
zdravilnih rastlin, vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarsvo ter reja
divjadi oziroma dejavnost, ki je v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in
pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji; |
|
|
- sanitarne sečnje so sečnje okuženega, z insekti
napadanega, močno poškodovanega ali podrtega drevja; |
|
|
- pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo; |
|
|
- faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med
zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele; zazidano
površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe,
ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča (pri določanju
zazidane površine je potrebno upoštevati standard SIST ISO 9836); |
|
|
- vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem
je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo
posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni
in obvodni ekosistem (vodno zemljišče tekočih voda, vodno zemljišče
stoječih voda, opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še
poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega
v prostor); |
|
|
- priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki
neposredno meji na vodno zemljišče; |
|
|
- frčada na plašč je frčada z vertikalnimi stranicami in
enokapno streho v smeri naklona osnovne strehe. |
|
|
(1.) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV NA
CELOTNEM OBMOČJU PUP KOMENDA |
|
|
10. člen |
|
|
(1.1) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Komenda so,
dovoljene naslednje vrste ureditev in gradenj: |
|
|
- gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve
gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za
katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta; |
|
|
- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih zakonito
zgrajenih stavb; |
|
|
- nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov (izjema
so objekti kulturne dediščine); |
|
|
- odstranitve stavb (izjema so objekti kulturne
dediščine); |
|
|
- spremembe rabe zakonito zgrajenih stavb; |
|
|
- gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov. |
|
|
Za morfološko enote Suhadole: Su-OC1 je potrebno
upoštevati še točko (3.9.) 37. člena. |
|
|
(1.2) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Komenda so na
vodnih zemljiščih celinskih voda, erozijskih, poplavnih ter
vodovarstvenih območjih dovoljene le naslednje gradnje in prostorske
ureditve ter ukrepi in omejitve: |
|
|
Po Zakonu o vodah je za gradnje na vodnem ali priobalnem
zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe ali za izvajanje
vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja
odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za
hidromelioracije in rudarjenje potrebno pridobiti vodno soglasje. |
|
|
(1.2.1) Na vodnih zemljiščih celinskih voda vodnega in
priobalnega zemljišča (VC, VI) so dovoljene le: |
|
|
- vodnogospodarske ureditve, ki se urejajo kompleksno
(ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda); |
|
|
- gradnje objektov grajenega vodnega javnega dobra; |
|
|
- gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture
(prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske); |
|
|
- vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in
napravah; |
|
|
- ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave; |
|
|
- rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav, ki
bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta; |
|
|
- oživljanje reguliranih vodotokov; |
|
|
- gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev
varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih
kopališčih; |
|
|
- gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred
onesnaženjem; |
|
|
- gradnje objektov, namenjnih obrambi države, zaščiti in
reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije; |
|
|
- ureditve manjših zajemališč požarne vode; |
|
|
- ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov; |
|
|
- postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih
dejavnosti; |
|
|
- drugi posegi dovoljeni v skladu s predpisi o vodah. |
|
|
Priobalno zemljišče vodotokov, potokov, hudournikov, suhih
strug ter ribnikov, mlak in močvirij s stalnim ali občasnim pritokom ali
odtokom tekočih ali podzemnih voda, je 5 m od meje vodnega zemljišča. |
|
|
Pri ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča
naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija. |
|
|
Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov je strogo
prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma
prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne
infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah oziroma poteh). |
|
|
(1.2.2.) Erozijska območja |
|
|
Na erozijskih območjih je prepovedano: |
|
|
- poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in
oblikovanje hudournikov, |
|
|
- ogoljevanje površin, |
|
|
- krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo
plazenje zemljišč in snežne oddeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako
drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
|
|
- zasipavanje izvirov, |
|
|
- nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po
erozivnih ali plazljivih zemljiščih, |
|
|
- omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje
erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
|
- odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
|
|
- zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
|
|
- odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi
zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in |
|
|
- vlačenje lesa. erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih
je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali
rekonstrukcije objektov in naprav, predhodno pridobiti geološko mnenje. |
|
|
(1.2.3.) Poplavna območja |
|
|
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi
posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode,
vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost
območja, razen posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim
delovanjem voda. Na poplavnih območjih je za vsako gradnjo oziroma poseg
predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima. |
|
|
(1.2.4.) Vodovarstvena območja |
|
|
Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki
bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov.
Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost
vodnih virov. Za posamezne posege v vodovarstvenih območjih je potrebno
upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov za posamezna
vodovarstvena območja. Za posege na območju vodovarstvenih pasov je
potrebno pridobiti strokovno mnenje |
|
|
pristojnega zavoda za zdravstveno varstvo. |
|
|
(2.) VRSTE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ V POSELITVENIH OBMOČJIH IN
ZUNAJ POSELITVENIH OBMOČIJ NA STAVBNIH ZEMLJIŠČIH |
|
|
11. člen |
|
|
V skladu s prevladujočo namensko rabo so v posameznih
območjih, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih prostorskih aktov,
poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu,
dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj: |
|
|
(2.1) V stanovanjskih območjih (SE, SV) so dovoljene: |
|
|
- gradnje novih stanovanjskih stavb in spremljajočih stavb
splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki
služijo tem območjem; |
|
|
- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v
skladu z namensko rabo območja, v skladu z merili in pogoji za
pozidanost; |
|
|
- nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z
namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za
to območje; |
|
|
- spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod
pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne
potrebe, ograj (razen varovalnih ograj), začasnih in vadbenih objektov,
spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za
lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost. Gradnja
pomožnih objektov za lastne potrebe pri večstanovanjskih območjih (SV)
mora biti organizirana; |
|
|
- na območju z oznako (SE) je možna tudi gradnja oziroma
postavitev čebelnjaka, vendar samo, če se predhodno pridobi mnenje
pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na
katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo
čebelarstvo, vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red,
njegov investitor pa da je v skladu s predpisi, ki urejajo uravnavanje
obsega površin čebelje paše, vpisan v register o čebelarjih. |
|
|
Za morfološke enote Klanec: Kl-S1, Žeje: Že-S1, Suhadole:
Su-S5 in Su-S7 je potrebno upoštevati še točko (2.8.) 36. člena. |
|
|
(2.2) Za stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi
(SK) velja: |
|
|
- ustanavljanje novih kmetij (kompleks stanovanjske in
nestanovanjskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti) ni možno; |
|
|
- gradnje novih gospodarskih poslopij in hlevov v okviru
obstoječih kmetij niso možne; |
|
|
- v okviru obstoječih kmetij so možne gradnje
stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za opravljanje kmetijske
dejavnosti, razen gospodarskih poslopij in hlevov, ter gradnje
dopolnilnih dejavnosti kmetij; |
|
|
- dovoljene so dozidave obstoječih zakonito zgrajenih
stavb, v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji
za pozidanost in oblikovanje; |
|
|
- dovoljene so nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih
stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim
gabaritom dovoljenim za to območje; |
|
|
- dovoljene so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih
stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja oziroma predstavlja dopolnilno dejavnost kmetije; |
|
|
- možne so gradnje in postavitve pomožnih objektov za
lastne potrebe, ograj, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih
in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen
kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni
kmetijsko-gozdarski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev
za pozidanost območja (gradbene parcele). |
|
|
Za morfološke enote Gora: Go-S3, Komendska Dobrava: KD-S1,
KD-S2, KDS3, KD-S4, Vrtače: Vr-S1, Žeje: Že-S1 je potrebno upoštevati
(2.1.) točko 36. člena. Za morfološki enoti Klanec: Kl-S1 in Žeje: Že-S1
je potrebno upoštevati še točko (2.8.) 36. člena. |
|
|
(2.3) V stanovanjskih območjih za posebne namene (SS) so
dovoljene: |
|
|
- gradnje domov za ostarele in druge nastanitvene stavbe; |
|
|
- dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z
namensko rabo območja in v skladu z merili in pogoji za pozidanost in
oblikovanje; |
|
|
- sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij in
urbane opreme (razen kioskov). |
|
|
(2.4) V območjih kmetijske proizvodnje (KP) so dovoljene: |
|
|
- gradnje objektov, ki neposredno služijo primarni
kmetijski proizvodnji (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi,
sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, hladilnice, kozolci,
rastlinjaki in steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti
namenjeni kmetijski dejavnosti) in gradnje dopolnilnih dejavnosti
kmetij; |
|
|
- gradnje stanovanjskih stavb le v primeru, da so te
sestavni del kmetije; |
|
|
- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z
namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in
oblikovanje; |
|
|
- nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z
namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za
to območje; |
|
|
- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne
potrebe v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene
parcele). |
|
|
Za morfološki enoti Klanec: Kl-KP2 in Žeje Že-KP2 je
potrebno upoštevati še (2.8.), za morfološko enoto Mo-KP4 (2.9.), za
morfološko enoto Mo-KP2 pa (2.10.) točko 36. člena |
|
|
(2.5) V območjih namenjenih vzgoji in izobraževanju (DI)
so dovoljene: |
|
|
- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih vzgoji,
izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu v skladu z merili in
pogoji za pozidanost in oblikovanje; |
|
|
- sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- gradnje in postavitve športnih igrišč, ograj, začasnih
objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov,
spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). |
|
|
(2.6) V območjih namenjenih za šport (DS) so dovoljene: |
|
|
- gradnje in dozidave športnih dvoran, športnih igrišč in
bazenov ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z
merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje; |
|
|
- izjemoma so možne nadzidave do višine, ki jih določajo
normativi in standardi za tovrstne stavbe in v skladu z merili in pogoji
za oblikovanje stavb; |
|
|
- gradnje in postavitve ograj, začasnih in vadbenih
objektov, spominskih obeležij ter urbane opreme. |
|
|
(2.7) V območjih namenjenih za kulturo (DK) so dovoljene: |
|
|
- gradnje, dozidave in nadzidave stavb za kulturo in
razvedrilo, muzejev, knjižnic ipd. ter spremljajočih objektov, ki
služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in
oblikovanje; |
|
|
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen
objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme
(razen kioskov). |
|
|
(2.8) V območjih namenjenih za čaščenje in opravljanje
verskih obredov (DV) so dovoljene: |
|
|
- gradnje in dozidave stavb za čaščenje in opravljanje
verskih obredov ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti; |
|
|
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo območja; |
|
|
- gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij. |
|
|
(2.9) V območjih namenjenih javni upravi (DU) so
dovoljene: |
|
|
- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih javni
upravi v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje; |
|
|
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih
skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). |
|
|
(2.10) V območjih namenjenih za zdravstvo (DZ) so
dovoljene: |
|
|
- gradnje, dozidave in nadzidave stavb za zdravstveno,
bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, ki služijo
tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje; |
|
|
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij in
urbane opreme (razen kioskov). |
|
|
(2.11) V območjih urbanih vaških središč (MS) so
dovoljene: |
|
|
- gradnje izobraževalnih, trgovskih, gostinskih,
storitvenih, kulturnih, gasilskih in stanovanjskih stavb; |
|
|
- v okviru obstoječih kmetij so možne gradnje
stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za opravljanje kmetijske
dejavnosti, razen gospodarskih poslopij in hlevov, možne so tudi gradnje
dopolnilnih dejavnosti kmetij; |
|
|
- dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z
namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in
oblikovanje; |
|
|
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, ograj,
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov (razen
objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme
(razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni
kmetijskogozdarski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev
za pozidanost območja (gradbene parcele). |
|
|
(2.12) V območjih mešanih dejavnosti (MD) so dovoljene: |
|
|
- gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih,
gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu z merili in
pogoji za pozidanost in oblikovanje; |
|
|
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, ograj,
začasnih in vadbenih objektov, spominskih obeležij ter urbane opreme. |
|
|
(2.13) V območjih mešanih dejavnosti (MP) so dovoljene: |
|
|
- gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih,
gostinskih, proizvodnih (razen kmetijske proizvodnje), obrtnih,
storitvenih in poslovnih stavb ter gradnje in dozidave bencinskih
servisov v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje; |
|
|
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, ograj,
začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti
za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za
pozidanost območja (gradbene parcele). |
|
|
Za morfološki enoti Moste: Mo-M4, Mo-M11 je potrebno
upoštevati še (2.2.) točko 36. člena, za morfološko enoto Moste: Mo-M6
še (2.3.) točko 36. člena, za morfološko enoto Potok pri Komendi: Po-M1
pa še (2.7.) točko 36. člena. |
|
|
(2.14) V območjih posebnega namena (MK) so dovoljene: |
|
|
- gradnje in dozidave stavb namenjenih kočam z manjšimi
okrepčevalnicami, brez možnosti nastanitve; |
|
|
- gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij. |
|
|
(2.15) V turističnih območjih (MT) so dovoljene: |
|
|
- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih turizmu
z možnostjo nastanitve ter rekreacije v skladu z merili in pogoji za
pozidanost in oblikovanje; |
|
|
- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost
v skladu z namensko rabo tega območja; |
|
|
- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen
objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih
obeležij in urbane opreme (razen kioskov). |
|
|
(2.16) V območjih namenjenih pokopališčem (ZK) so
dovoljene: |
|
|
- gradnje in širitve pokopališč ter gradnje in dozidave
pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti; |
|
|
- gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij. |
|
|
(2.17) V športno-rekreacijskih območjih (ZS) so dovoljene: |
|
|
- gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in
rekreacijo na prostem; |
|
|
- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen
objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih
obeležij in urbane opreme. |
|
|
V površino za pozidanost območja se štejejo površine vseh
stavb na gradbeni parceli. Za vse nestanovanjske stavbe in druge
objekte, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom, je potrebno pridobiti
soglasje zdravstvene inšpekcije. |
|
|
(3.) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV NA OBMOČJIH GOSPODARSKE
JAVNE INFRASTRUKTURE |
|
|
12. člen |
|
|
Na območjih gospodarske javne infrastrukture (DC, LC, DK,
EE, OC, T) so poleg gradenj, prostorskih ureditev ter ukrepov in
omejitev določenih v 10. členu tega odloka možne še gradnje in
prostorske ureditve v skladu z določeno namensko rabo. |
|
|
(4.) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV NA
OBMOČJU KRAJINE |
|
|
13. člen |
|
|
Na območju krajine je poleg gradenj, prostorskih ureditev
in omejitev določenih v 10. členu tega odloka v: |
|
|
(4.1) Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč
(K1, K2) |
|
|
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še naslednji
posegi: |
|
|
- kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in
melioracije; |
|
|
- sanacije divjih peskopov, gramoznic in odlagališč
odpadkov v osnovno namensko rabo; |
|
|
- ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v
skladu z zakonodajo; |
|
|
- urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in
kolesarskih poti; |
|
|
- vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in
hudournikov; |
|
|
- ograje za pašo živine skladu s pravilnikom o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči; |
|
|
- gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in
začasnih objektov namenjenih prireditvi, ki se jih v skladu s
pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o
pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o
vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, lahko
gradi brez gradbenega dovoljenja na kmetijskih zemljiščih; |
|
|
- izven grajenega in pogojno zazidljivega območja kmetije
je možna še gradnja kmečke lope, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja,
senika, krmišča, molzišča, kozolca, ribnika, rastlinjaka, koritastega
silosa in skednja. Navedene objekte se lahko zgradi le v primeru, ko na
grajenem in pogojno zazidljivem območju kmetije zaradi premajhne
razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče postaviti, in se
predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe, iz
katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje
kmetije. Navedeni objekti morajo ustrezati določilom o vrstah pomožnih
kmetijsko-gozdarskih objektov; |
|
|
- gradnja kozolca, ki mora ustrezati določilom o vrstah
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov; |
|
|
- postavitev naprav in opreme za varstvo pred točo; |
|
|
- ureditev primerno utrjene plaščadi za silažne bale, ki
ne sme presegati 30 m˛; |
|
|
- za čiščenje blatnih gum kmetijske mehanizacije se, razen
v območjih 1. in 2. varstvenega pasu vodnega vira, dovoljuje gradnja
ploščadi, katere površina ne sme presegati 30 m˛. Spodnji ustroj
ploščadi mora biti izveden tako, da ne prepušča škodljivih snovi. |
|
|
(4.2) Območja gozdov |
|
|
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno
potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote
Ljubljana. V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so
dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V
prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oz.
urediti nadomestne. Odmik od gozdnega raba mora biti tolikšen, da
gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rab prostora; če tega
odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem
objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim
gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. Na območjih gozdov, ki
so del območja varovanja narave ali varovanja kulturne dediščine je
dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to
dediščino. Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati
tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega
ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in
značilnosti obstoječega gozdnega roba. Negozdna zemljišča v gozdu je
prepovedano pogozdovati. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Za
lovsko kočo na zemljišču s parc.št. 365/2, k.o. Komenda je potrebno
upoštevati posebne določbe. |
|
|
(4.2.1) Na območju večnamenskih gozdov (G) so dovoljeni še
naslednji posegi: |
|
|
- posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in
lovskogojitvenimi načrti; |
|
|
- sanacije degradiranega gozdnega prostora; |
|
|
- sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč
odpadkov v osnovno namensko rabo; |
|
|
- gradnje rekreacijskih in kolesarskih poti; |
|
|
- urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve; |
|
|
- ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v
skladu z zakonodajo; |
|
|
- gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (gozdne
ceste, gozdne učne poti, gozdne vlake, gozdne žičnice, krmilnice, lovske
preže, napajališča); |
|
|
- obore; |
|
|
- gradnja oziroma postavitev čebelnjaka, vendar samo, če
se predhodno pridobi mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega
izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v
skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, vključeno v kataster čebelje
paše in čebelarski pašni red, njegov investitor pa da je v skladu s
predpisi, ki urejajo uravnavanje obsega površin čebelje paše, vpisan v
register o čebelarjih; |
|
|
- sanitarne sečnje; |
|
|
- krčitve gozdov do površine 1,0 ha za ureditve kmetijskih
površin; krčitve so dopustne po predhodni strokovni presoji in soglasju
Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana. |
|
|
(4.3) Območja za potrebe obrambe (OB) |
|
|
Za posege v območja, ki so varovana po predpisih, ki
urejajo področje obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo. |
|
|
3.2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADNJO
OBJEKTOV |
|
|
14. člen |
|
|
(1.) MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE |
|
|
(1.1.) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za stavbe: |
|
|
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ): |
|
|
|
|
|
V območju stanovanj (SE) se zaradi ohranjanja arhitekturne
krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12° kriteriji za
parcelacijo novih gradbenih parcel sorazmerno večajo tako, da je pri
naklonu 25°, parcela v smeri naklona daljša za 100%. Za stavbe splošnega
družbenega pomena (DI, DS, DV, DZ) ter stavbe za posebne namene (SS) se
zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo
posamezno področje dejavnosti, oziroma zazidanost gradbene parcele
določi odgovorni projektant. Za posebna območja (MK) v skladu z
namembnostjo stavb zazidanost gradbene parcele določi odgovorni
projektant. |
|
|
V območju mešanih dejavnosti (MP in MD) se predpisani
faktor zazidanosti gradbene parcele lahko poveča do 0,40, v kolikor se
vsa parkirna mesta zagotovi v kletnih etažah oziroma na gradbeni
parceli. |
|
|
V primeru, ko je obstoječa zazidanost (FZ) gradbene
parcele večja kot je določena v tem členu, so glede na obstoječo
pozidanost na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije,
vzdrževanje, spremembe namembnosti in rabe stavb. |
|
|
Za morfološko enoto Komenda: Ko-M1 je potrebno upoštevati
(1.1.), za morfološki enoti Moste: Mo-M7 in Mo-M10 pa (1.2.) točko 35.
člena. Za območja morfoloških enot Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2,
Go-S2, Nasovče: Na-S1 in Podboršt: Pb-S1 je potrebno upoštevati (3.5.)
točko 37. člena. |
|
|
(1.2.) Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe
delijo na: |
|
|
Območja (SE): |
|
|
- prostostoječe enostanovanjske stavbe; |
|
|
- prostostoječe dvostanovanjske stavbe; |
|
|
- dvostanovanjske stavbe – dvojček; |
|
|
- prostostoječe atrijske stavbe; |
|
|
- stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot
polovico koristnih površin stavbe namenjenih za stanovanje. |
|
|
Območja (SV): |
|
|
- večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi (volumnu
stavbe) enake eno ali dvo stanovanjskim stavbam. |
|
|
Območja (SK): |
|
|
- stanovanjska stavba, ki se stikuje z gospodarskim
poslopjem, |
|
|
- prostostoječe enostanovanjske stavbe; |
|
|
- prostostoječe dvostanovanjske stavbe; |
|
|
- prostostoječe atrijske stavbe. |
|
|
Območja (KP): |
|
|
- stanovanjske stavbe kmetij. |
|
|
(1.3.) Lega objekta na zemljišču: |
|
|
- Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja
tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba
objektov v okviru gradbene parcele. Pri določitvi lege stavbe je
potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju. |
|
|
- Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč
oddaljene najmanj 4,0 metre (odmik od sosednjih zemljišč se določa v
skladu s standardom SIST ISO 9836), enostavni objekti (razen ograje) pa
najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so možni ob pisnem soglasju lastnika
sosednjega zemljišč. |
|
|
- Ograje morajo biti od sosednjih zemljišč oddaljene
najmanj 0,5 m, pri čemer naj se, ob pisnem soglasju lastnika oz.
lastnikov sosednjih zemljišč, praviloma postavljajo na posestne meje,
razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta. Za postavitev
ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev, ki
določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja
preglednosti in vzdrževanja cest. |
|
|
- Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene
najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno
varstveni pogoji. |
|
|
- Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati upad
svetlobe, razdalje med stavbami, tako, da se zagotavlja 45° kot
osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. Odstopanje od
navedenega določila je dopustno le v primeru posegov na območju
ohranjenih vaških jeder, kjer je pri določitvi lege stavbe potrebno
slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. |
|
|
- Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo
biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v
skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne
ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljalcem
cest ter takrat kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni
gradbeni liniji naselja ali dela naselja. |
|
|
- V območjih ohranjenih vaških jeder in v območjih (MS) je
pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra
in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del
naselja značilna postavitev stavb na posestne meje je nadomestno stavbo
praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v
sosednje zemljišče. |
|
|
- Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji
terena. Daljša stranica in sleme stavb lociranih na pobočjih morata biti
vzporedna s plastnicami, izjemoma je postavitev stavb lahko tudi
drugačna, če je oblikovana v skladu z ohranjenim identitetnim
urbanističnim vzorcem naselja oziroma dela naselja (domačije v gručah,
kompleksi/domačije vzdolž ceste s stavbami pravokotno in vzporedno s
cesto). |
|
|
- V naseljih oziroma delih naselja z značilno postavitvijo
stavb pravokotno na cesto, je potrebno gradnje in prostorske ureditve
oblikovati v skladu s takšno tlorisno zasnovo območja. |
|
|
(2.) MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE |
|
|
15. člen |
|
|
(2.1.) Za oblikovanje stanovanjskih stavb v območju (SE)
velja: |
|
|
- Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene,
storitvene stavbe in trgovine) mora imeti podolgovat tloris v razmerju
stanic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami se ne sme
bistveno porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita oziroma je
potrebno doseči za okolico značilna razmerja gabaritov. Tlorisni gabarit
stanovanjskih dvojčkov mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic
vsaj 1:2 (izhaja iz za območje značilne gradnje v nizu). |
|
|
- Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M,
pri čemer višina kapu ne sme presegati višine 7,40 m nad terenom.
Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega
gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih
dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove
stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. |
|
|
- Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je
potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma
dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene
dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko
zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene.
Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45° z upoštevanjem
prevladujočega naklona naselja oz. dela naselja. Strešna kritina je sive
barve ali opečna. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad na plašč
in klasičnih kukrlov. Strešine klasičnih kukrlov morajo imeti enake
naklone kot osnovna streha in ne smejo biti višji od nje. Sončni
zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad
prizidki morajo biti enakega naklona kot osnovna streha, kar ni obvezno
za zimske vrtove. |
|
|
- Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidav, nadzidav in
rekonstrukcij mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja z osno
oblikovanimi fasadami s poudarjenimi vratnimi in okenskimi odprtinami.
Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih. Napušči ne smejo tvoriti
masivne elemente, balkonske ograje pa naj imajo praviloma vertikalno
položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in
fasadne opeke niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je
potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene
klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno
usklajene z osnovno stavbo. |
|
|
- Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb, ki
predstavljajo lokalno tradicijo oblikovanja, je potrebno ohranjati
ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in
njihova razmerja ter naklon strešin. Ob spremembah namembnosti stavb v
takšnih primerih niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb. |
|
|
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice
(lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev
okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se
gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene
izbrane usmeritve za oblikovanje objektov. Za morfološko enoto Komendska
Dobrava: KD-S4 je potrebno upoštevati še (3.7.) točko 37. člena. |
|
|
(2.2.) Za oblikovanje stavb v območju (SV) velja: |
|
|
Za večstanovanjske stavbe veljajo merila in pogoji za
arhitektonsko oblikovanje prve, tretje, četrte in pete alineje točke
(2.1.) tega člena. Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M.
Nadzidave se lahko izvajajo le do predpisanega višinskega gabarita. |
|
|
(2.3.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SK)
in (KP) velja: |
|
|
(2.3.1.) Za stanovanjske stavbe veljajo merila in pogoji
za arhitektonsko oblikovanje točke |
|
|
(2.1.) tega člena. |
|
|
(2.3.2.) Za arhitektonsko oblikovanje nestanovanjskih
kmetijskih stavb velja: |
|
|
- Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat
tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,8, pomožne kmetijske stavbe
pa vsaj 1:1,5, razen silosi in tipski rastlinjaki. |
|
|
- Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P z
možnostjo izrabe podstrešja. Pri določanju višine stavb je potrebno
poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit
naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja. |
|
|
- Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je
potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma
dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Lahko so zaključene s
čopom. Šotoraste strehe niso dovoljene. Nakon streh je dovoljen v
razponu do 30° do 45°, kar ne velja za tipske rastlinjake in silose. V
primeru dozidav k hlevom se zaradi prevelikih strešnih dimenzij izjemoma
dopušča lomljene strešine. Upravičenost lomljene strešine in strešnega
naklona tega dela strešine mora utemeljiti odgovorni projektant. Strešna
kritina je sive ali opečne barve. |
|
|
- Arhitektonsko oblikovanje stavb in dozidav mora izhajati
iz lokalne tradicije oblikovanja. Fasade morajo biti ometane v svetlih
tonih. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente. V primerih velikih
gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe
so lahko grajene klasično ali montažno. Spremembe namembnosti stavb ne
smejo porušiti lokalne tradicije arhitektonskega oblikovanja. |
|
|
- Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb, ki
predstavljajo lokalno tradicijo oblikovanja, je potrebno ohranjati
ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in
njihova razmerja ter naklon strešin. |
|
|
(2.3.3.) Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta
lahko postavljena v nizu. Možna je tlorisna zasnova »v ključ« (tloris v
obliki črke U). V obeh primerih je potrebno izhajati iz razmerij
gabaritov značilnih za okolico. |
|
|
Za morfološko enoto Križ: Kr-KP1 je potrebno upoštevati še
točko (3.2.) 37. člena. Za morfološko enoto Žeje: Že-KP3 je potrebno
upoštevati (3.6.) točko 37. člena. Za morfološko enoto Komendska
Dobrava: KD-S4 je potrebno upoštevati še (3.7.) točko 37. člena. |
|
|
(2.4.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SS,
DI, DS, DK, DV, DU, DZ) velja: |
|
|
- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. |
|
|
- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo
stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v
okolici. |
|
|
- Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih
oblik in obdelave. |
|
|
- Stavbe morajo biti arhitektonsko lično oblikovane. |
|
|
- Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z
osnovno stavbo. Uporaba materialov mora biti v skladu z osnovno stavbo. |
|
|
- Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno
oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov
brez grajenih ovir. Za morfološko enoto Komenda: Ko-M1 je potrebno
upoštevati (1.1.) točko 35. člena. Za morfološko enoto Komenda: Ko-S6 je
potrebno upoštevati (3.1.) točko 37. člena. |
|
|
(2.5.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MS)
velja: |
|
|
- Pri načrtovanju postavitve stavbe na parcelo je potrebno
izdelati urbanistični vzorec na katastru v merilu 1:1000 in postavitev
ter razmerje novogradnje in dozidave vključiti v urbanistični vzorec. |
|
|
- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo in
tradicijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega
objekta v jedru. |
|
|
- Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno
prilagoditi tradicionalni značilnosti vaškega jedra. Naklon streh je
dovoljen v razponu od 35° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona
naselja oz. dela naselja. Strešna kritina je sive barve ali opečna.
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad na plašč in klasičnih
kukrlov. Strešine klasičnih kukrlov morajo imeti enake naklone kot
osnovna streha in ne smejo biti višji od nje. Kritine z trajno odbojnim
svetlobnim učinkom niso dovoljene. |
|
|
- Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz
tradicionalnega oblikovanja stavbe dediščine. Pri rekonstrukcijah,
dozidavah in nadzidavah stavb je potrebno ohranjati ornamente, značilne
gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja
ter naklon strešin. Ob spremembah namembnosti stavb v takšnih primerih
niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb. |
|
|
- Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z
osnovno stavbo. Uporaba materialov mora biti v skladu z osnovno stavbo. |
|
|
Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev
gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice
(lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev
okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se
gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene
izbrane usmeritve za oblikovanje objektov. |
|
|
(2.6.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MD
in MP) velja: |
|
|
- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. |
|
|
- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo
stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v
okolici. |
|
|
- Obliko, naklon in kritino strehe ter smer slemena je
potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja. Stavbe morajo
biti arhitektonsko lično oblikovane in morajo izhajati iz funkcije in
tradicionalnega oblikovanja stavb v okolici. |
|
|
- Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z
osnovno stavbo. Uporaba materialov mora biti v skladu z osnovno stavbo. |
|
|
- Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno
oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov
brez grajenih ovir. |
|
|
Za morfološko enoto Potok pri Komendi: Po-M1 je potrebno
upoštevati (3.4.) točko 37. člena. |
|
|
Za morfološko enoto Moste: Mo-M11 je potrebno upoštevati
še določilo točke (3.10.) 37. člena. Za morfološko enoto Komenda: Ko-M1
je potrebno upoštevati (1.1.), za morfološki enoti Moste: Mo-M7 in
Mo-M10 pa (1.2.) točko 35. člena. |
|
|
(2.7.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MT)
velja: |
|
|
- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. |
|
|
- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo
stavb in ne smejo biti vedutno izpostavljeni. |
|
|
- Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno
prilagoditi tradicionalni značilnosti območja. |
|
|
- Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz
tradicionalnega oblikovanja stavb. |
|
|
- Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno
oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov
brez grajenih ovir. |
|
|
(2.8.) Za arhitektonsko oblikovanje v območjih (MK) je
potrebno upoštevati (3.3.) točko 37. člena. |
|
|
(2.9.) Za gradnje in dozidave pokopaliških stavb s
spremljajočimi objekti na območjih (ZK) je potrebno upoštevati
oblikovalska določila (2.4.) točke tega člena. |
|
|
(2.10.)Odstopanja |
|
|
Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z
okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima
različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko
dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na
prometnih vozliščih, v središčih posameznih naselij in v drugih primerih
gradenj, ki odstopajo od oblikovalskih usmeritev določenih za posamezna
območja. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in
kvalitete prostora. Upravičenost tovrstnega oblikovalskega posega se
ocenjuje na podlagi najmanj dveh variantnih rešitev, tako da se izbrano
varianto potrdi z novo lokacijsko informacijo. |
|
|
(3.) MERILA IN POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE |
|
|
16. člen |
|
|
(3.1.) Oblikovanje zelenih površin |
|
|
V okviru gradbene parcele je potrebno za posamezne
dejavnosti zagotoviti minimalni delež zelenih površin: za območja (SE,
SK in MT) 30%, za večstanovanjska območja (SV) in območja kmetijske
proizvodnje (KP) 15%, za območja mešanih dejavnosti (MD in MP) 12%, za
območja urbanih vaških središč (MS) pa vsaj 10% površin gradbene
parcele. Pri stavbah splošnega družbenega pomena (DI, DS, DK, DV, DU,
DZ) ter pri stavbah za posebne namene (SS) se delež zelenih površin
določi s projektom zunanje ureditve gradbene parcele v skladu s
standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje. V naseljih je
potrebno ohraniti čim več obstoječe vegetacije, nove zasaditve pa naj
upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Površine za otroška
igrišča in ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin. |
|
|
Za morfološko enoto Komenda: Ko-M1 je potrebno upoštevati
(1.1.), za morfološki enoti Moste: Mo-M7 in Mo-M10 pa (1.2.) točko 35.
člena. Za območja morfoloških enot Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2,
Go-S2, Nasovče: Na-S1 in Podboršt: Pb-S1 je potrebno upoštevati (3.5.)
točko 37. člena. |
|
|
(3.2.) Oblikovanje okolice objektov |
|
|
- Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z
oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe nad pomožnimi
objekti za lastne potrebe morajo biti izvedene na enak način kot nad
osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe, ko je pomožni objekt
postavljen kot prizidek k fasadi. |
|
|
- Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material
in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive
meje, žične ali lesene ograje. V stanovanjskih območjih višina ograje ne
sme presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne
ograje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni
parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega
trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti
problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna
rešitev obvezna. Masivne, razen protihrupne ograje niso dovoljene.
Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru
fizičnega varovanja. |
|
|
- Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna
drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z
naravnimi materiali (les, beton obložen s kamenjem ipd.) in/ali
ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno
izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti. |
|
|
- Urbana oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se
opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali zaključenemu delu
naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo
funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega
omrežja. Za celotno območje občine Komenda se oglaševanje izvaja na
osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni
nad slemenom hiš. Na objektih stavbne dediščine reklame niso dovoljene.
Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti
najmanj 2,5 m nad pohodno površino. |
|
|
- Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno
prilagojeni ostali urbani opremi in locirani stran od javnih prometnih
površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se
lahko postavijo le za določen čas v območjih strnjenih naselij. |
|
|
Za zasaditev žive meje ob javnih cestah je potrebno
pridobiti soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine,
da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest. |
|
|
Za vse gradnje in prostorske ureditve velja, da je
potrebno robove naselja oblikovno poenotiti brez večjih vidnih odstopanj
v pejsažu. V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali
elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki
bi motili njihovo vrednost v prostoru. |
|
|
Javne in poljavne površine ter zelenice znotraj stavbnih
sosesk in stavbnih otokov je potrebno urejati v skladu s
prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe zelene ureditve in
grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante, vedute ipd.).
Pohodne površine naj se tlakuje glede na namen površin. |
|
|
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora
izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred
poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni
gradbeni material ter urediti okolico. Za preselitev kmetij na rob
naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo
naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo
dvorišča, dovozov in dostopov. Za območje morfološke enote Nasovče
Na-KP1 je potrebno upoštevati še (3.8.) točko 37. člena. |
|
|
(3.3.) Oblikovanje drugih prostorskih ureditev |
|
|
- Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z
uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona.
Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka
(meandri). Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v
čim večji meri. |
|
|
- Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih
agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna
debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati
gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in
hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora.
Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka
in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi. Z urejanjem pašnikov ter
gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih
procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka
visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti
pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja. |
|
|
3.3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN PARCELACIJE
ZEMLJIŠČ |
|
|
17. člen |
|
|
(1.) GRADBENE PARCELE |
|
|
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več
zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma, na
katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki
služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo
služile takšnemu objektu. |
|
|
Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati: |
|
|
- namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi
površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi,
parkirna mesta, utrjene površine in zelene površine); |
|
|
- določen faktor zazidanosti (FZ), minimalne odmike od
posestnih meja in predpisan delež zelenih površin; |
|
|
- zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega
objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske
poti. |
|
|
Za kmetije in kmetijske objekte (SK, KP) se velikost
gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije,
potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni
kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij, lege, medsebojne
razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora in ob
upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov). |
|
|
Pri stavbah za posebne namene (SS), stavbah splošnega
družbenega pomena (D) in stavbah v mešanih (M) območjih se velikost
gradbenih parcel določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev
dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.
Obstoječim stavbam se gradbena parcela določa na podlagi dejanske rabe
zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža zelenih površin,
pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet)
tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh
javnih površin. |
|
|
(2.) PARCELACIJE ZEMLJIŠČ |
|
|
Parcelacija se, v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje, izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne
skupnosti. Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih
parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih
parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz
in dostop. Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel
možna za potrebe gradnje javne infrastrukture. |
|
|
3.4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
18. člen |
|
|
(1.) CESTE IN DRUGE PROMETNE POVRŠINE |
|
|
Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko
gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih
namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske in sprehajalne poti. |
|
|
Oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti
večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj
naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za
umirjanje prometa naj se poleg drugih ureditev (npr. hitrostne ovire)
uporabljajo tudi tlakovanja. |
|
|
(1.1.) Prometne površine |
|
|
- Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno
vertikalno in horizontalno signalizacijo. |
|
|
- Minimalna širina občinskih cest – ulic je 4,0 m. |
|
|
- Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je
slepa cesta možna, v kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustezno
obračališče. |
|
|
- Hkrati z gradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževalnimi deli
na cesti je potrebno vključiti tudi graditev oz. po potrebi naenkrat
izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov, naprav in
napeljav. |
|
|
- Ob obstoječem cestnem telesu je potrebno zagotoviti od
1,0 m do 2,0 m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico.
Cestni svet je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
- Ob regionalnih in lokalnih cestah je v naseljih potrebno
izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno
razsvetljavo. |
|
|
- Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča
dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča. |
|
|
- Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno
obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih
cestah (točka 1.4. tega člena) zunaj naselij prepovedano. |
|
|
(1.2.) Dovozi in priključki |
|
|
- Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti
zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto. |
|
|
- Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo
biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na
javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno. |
|
|
- Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma
locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov. |
|
|
- Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za
intervencijska vozila. |
|
|
- Meteorne in odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje
ureditve ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v
naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa. |
|
|
(1.3.) Parkirne površine |
|
|
- Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi
namembnosti vseh stavb je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti
zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah
tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce. |
|
|
- Parkirne in manipulativne površine morajo biti z
ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično
ločene od cestnega sveta. |
|
|
- Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti
dimenzionirane in urejane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje
vozil na javno cesto. |
|
|
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede
na namembnost oz. dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest
(v nadaljevanju PM): |
|
|
- Enostanovanjske stavbe 2 PM |
|
|
- Dvostanovanjske stavbe 4 PM |
|
|
- Dvojček 4 PM |
|
|
- Večstanovanjske stavbe 2 PM / stanovanje |
|
|
- Domovi za ostarele 1 PM / 5 postelj |
|
|
- Vrtci, šole 2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena |
|
|
- Športna igrišča 1 PM / 250 m2 površine igrišč |
|
|
- Prireditveni prostori 1 PM / 5 sedežev |
|
|
- Cerkve 1 PM / 20 sedežev |
|
|
- Trgovine 1 PM / 30 m2 koristne prodajne površine oz.
min. 2 PM + 1PM / 2 zaposlena |
|
|
- Gostilne 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena |
|
|
- Gostilne s prenočišči 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev |
|
|
- Obrtni in industrijski obrati 1 PM / 50 m2 neto površine
+ 1 PM / 2 zaposlena oz. min. 2 PM |
|
|
- Skladišča 1 PM / 100 m2 neto površine ali 1 PM / 2
zaposlena oz. min. 2 PM |
|
|
- Poslovni prostori 1 PM / 30 m2 neto površine ali 1 PM /
2 zaposlena oz. min. 2 PM |
|
|
- Pokopališča 1 PM / 30 grobov |
|
|
- Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki
morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5 % parkirnih
mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički, oziroma vsaj 1
parkirno mesto. |
|
|
- Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih
parkirnih mest k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža
zelenih površin. |
|
|
- Na območju bajerjev je za potrebe ribarjenja možno
urediti sezonsko (občasno) parkirišče (do 5 PM) zunaj poselitvenih
območij izvedeno v makadamu ali utrjeno z rušniki. Spodnji ustroj mora
biti izveden tako, da ne prepušča škodljivih snovi in mora imeti urejene
lovilce olj. Sezonska parkirišča morajo biti urejena zunaj vodnih in
priobalnih zemljišč. Za njihovo gradnjo je potrebno na kmetijskih,
gozdnih oz. drugih varovanih območjih in varovalnih pasovih pridobiti
soglasje pristojnih nosilcev prostora. |
|
|
Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih
parkirnih mest k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža
zelenih površin. Navedena določila veljajo povsod, razen v primeru, ko
je v bližini možno parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem
pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem
parkiranju. |
|
|
V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi
dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
|
|
(1.4.) Varovalni pasovi cest |
|
|
- Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in
prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je
ob javnih cestah določen varovalni pas, v katerem je raba prostora
omejena. |
|
|
- Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta
in je na vsako stran državne ceste širok: |
|
|
- pri glavnih cestah 25 m, |
|
|
- pri regionalnih cestah 15 m, |
|
|
- pri državnih kolesarskih poteh 5 m. |
|
|
- Varovalni pas občinske ceste je širok: |
|
|
- pri lokalnih cestah 8m, |
|
|
- pri javnih poteh 6 m. |
|
|
- Za gradnje in postavitve enostavnih objektov je potrebno
upoštevati širine varovalnih pasov določenih s pravilnikom o vrstah
zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo
enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v
zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči. |
|
|
- Državne ceste so določene z uredbo o kategorizaciji
državnih cest, občinske ceste pa z odlokom o kategorizaciji občinskih
cest. |
|
|
- Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je v varovalnem
pasu ceste potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega
državnega oziroma občinskega organa. |
|
|
(1.5.) Rezervati prometnic |
|
|
Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so
predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste. |
|
|
V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso
dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le
vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne
in telekomunikacijske infrastrukture. Rezervati posameznih cest so: |
|
|
- državne ceste (glavne in regionalne) 40 m |
|
|
- lokalne ceste (LC) 30 m |
|
|
(2.) ŽELEZNIŠKI PROMET |
|
|
Preko območja PUP Komenda se predvideva izgradnja
železniške proge Ljubljana – Brnik. |
|
|
(3.) ZRAČNI PROMET |
|
|
Del območja PUP Komenda se nahaja v vplivnem območju
omejene in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana. V
obravnavanem območju se za ovire za zračni promet štejejo: |
|
|
- v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke
letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov
ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100
metrov višji od referenčne točke letališča, |
|
|
- objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven
kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na
naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške
pokrajine za več kot 100 metrov, |
|
|
- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot
100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so
napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov, |
|
|
- za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in
naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25
metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest,
železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno. |
|
|
Za gradnje in prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa je predhodno pridobiti
soglasje Ministrstva za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno
letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z
veljavnimi predpisi. |
|
|
(4.) PROMET NA NOTRANJIH VODAH |
|
|
Na območju bajerjev so dovoljeni le posegi za potrebe
urejanja jezera in varstvo voda. Dovoljeni so tudi posegi oziroma
ureditve, ki omogočajo dostop do vode (pristani, mostički, privezi,
pomoli, čolnarne,...), ki trajno ne spreminjajo obale. Za posege v
območju jezera in priobalnega pasu je potrebno predhodno soglasje
pristojne službe na urejanje voda in strokovno mnenje službe za varstvo
narave. |
|
|
3.5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE |
|
|
19. člen |
|
|
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki
zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam
in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih
ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih
infrastruktur. |
|
|
Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in
morajo biti med seboj usklajeni. Posamezni komunalni objekti in naprave,
kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski,
vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako,
da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega
objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine. |
|
|
Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih
zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo:
dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in
urejeno ravnanje z odpadnimi vodami. Gradnja novih objektov naj bo
zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi. V
novonačrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene
prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po
izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno. |
|
|
Podtalnica na ravninskem delu delu občine Komenda vsebuje
previsoko koncentracijo nitratov, fosfatov, halogeniranih organskih
spojin in pesticidov, da ni primerna za pitje, zato naj se pri morebitni
uporabi obstoječih vodnjakov to upošteva. |
|
|
(1.) ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA |
|
|
20. člen |
|
|
Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih
ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in
komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljalec, ter objekte, ki
nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in
komunalna kanalizacija). |
|
|
1. Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se
načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi
dispozicijami. |
|
|
2. Komunalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne
naprave oziroma na centralno čistilno napravo. |
|
|
3. Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je, če je
to tehnično izvedljivo, obvezna za vse objekte. Priključitev na javno
kanalizacijo je dovoljena v skladu s pogoji upravljalca. |
|
|
4. Predvideni objekti morajo biti od osi kanalizacije
oddaljeni minimalno 3 m. V varstvenem pasu do 5 m od osi kanalizacije je
prepovedana nasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v
globino in širino. |
|
|
5. Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v
ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi. Padavinske
vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v
ponikovalnico ali vodotok po najbližji možni poti. Padavinske vode s
streh objektov se v ponikovalnice vodi preko peskolovov, s povoznih
površin (parkirišč, dvorišč,...) pa preko lovilcev olj in peskolovov. |
|
|
6. Na območjih, kjer sistem javne komunalne kanalizacije
še ni zgrajen oziroma priključevanje objekta ni tehnično izvedljivo, se
komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne
več prekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno
čistiti pooblaščeni upravljalec. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja
oziroma vzpostavitve možnosti priključitve se objekti obvezno
priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti
in dezinficirati. |
|
|
7. Prepovedano je spuščati odpadne vode iz greznic na
javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode ali v
podzemlje. |
|
|
8. Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo
škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor
so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja. |
|
|
9. Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu
s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic. |
|
|
10.V vodovarstvenih pasovih je način odvajanja odpadnih in
padavinskih voda določen s posameznimi odloki o varovanju vodnih virov. |
|
|
(2.) OSKRBA S PITNO VODO |
|
|
21. člen |
|
|
Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse
stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s
soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je
pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno
omrežje. |
|
|
Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v
obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje
omrežja in priključkov. V rezervatih obstoječih in predvidenih
vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav,
razen ob soglasju upravljalca. |
|
|
Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme. Na
vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora
zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo
zadostnih količin požarne vode, urediti ustezne požarne bazene ali
zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi
pristojni organ. |
|
|
(3.) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO |
|
|
22. člen |
|
|
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati
stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane
odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na
električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne
energije. |
|
|
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno
upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo: |
|
|
- za napetostni nivo daljnovoda 20 kV: 20 m ( 2×10 m od
osi daljnovoda (DV), |
|
|
- za napetostni nivo kablovoda 20 kV: 8 m (2×4 m od osi
kablovoda). |
|
|
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih
daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Za
vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno
oz. občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje
obstoječih oz. predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo
pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin
elekromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem
sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Nizko in srednje napetostno
omrežje je v naseljih potrebno praviloma zgraditi v podzemni oziroma
kabelski izvedbi. |
|
|
Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov in
na območjih, kjer napetost ni zadostna, je potrebno izvesti ojačitve
obstoječega omrežja oz. zagotoviti lokacije za nove transformatorske
postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. Nove
transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim
manj vplivajo na vidne kvalitete prostora. |
|
|
Dopolnilna gradnja javne razsvetljave naj se izvaja v
skladu z obstoječim konceptom občine Komenda. |
|
|
(4.) OSKRBA S PLINOM |
|
|
23. člen |
|
|
Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno
upoštevati stanje in zasnovo plinovodnega omrežja, ki izhaja iz planskih
usmeritev občine. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov
je potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve. Preko območja PUP
Komenda poteka obstoječi plinovod M2, MMRP Rogatec – RMRP Vodice (premer
400 mm, tlak 50 bar). |
|
|
Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v
nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti
soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja. Nadzorovani pas za
plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran od osi
plinovoda. Varstveni pas za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 16
barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran od osi plinovoda, za
plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran od
osi plinovoda. V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod
posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja prenosnega
omrežja zemeljskega plina. |
|
|
Za visokotlačne plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik
o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z
delovnim tlakom nad 16 barov, za srednjetlačne plinovode pa Pravilnik o
tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdževanje plinovodov z
največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov. Priključitev objektov na
zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi sistemski
operater prenosnega omrežja zemeljskega plina. |
|
|
(5.) TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ |
|
|
24. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje in kabelsko razdelilni sistem |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK omrežje) na
območju PUP Komenda je vklučeno na TC Komenda. Za priključitev novih
objektov na območju je potrebno povečati kapacitete TK omrežja na
obstoječih trasah. Za sprejem televizijskih programov prek satelita in
distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (v
nadaljevanju CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s
sprejemnim sistemom. Novogradnje, rekonstrukcije in priključki TK in
CaTV omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski
izvedbi. Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot
poteka telefonsko omrežje. Pri prečkanju prometne infrastrukture je
potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi). |
|
|
Pri določanju lege stavb od TK in CaTV omrežja je potrebno
upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. |
|
|
Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno
pridobiti soglasje upravljalca. Priključitev na TK omrežje se izvede na
osnovi projektne dokumentacije, ki mora upoštevati obstoječo
infrastrukturo ter določiti ustrezne odmike od nje. Izgradnja omrežja
mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega
operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne
telefonije. |
|
|
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne
telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje: |
|
|
- prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije
usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi,
naravo, okolje in kulturno dediščino; |
|
|
- objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v
prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane
infrastrukturne koridorje in naprave; |
|
|
- na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši
vpliv na vidne kvalitete prostora; |
|
|
- v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti
območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in
poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba
vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno
bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi); |
|
|
- če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne
telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča; |
|
|
- na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih
območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne
postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih
vrednot in na ekološko pomembna območja naj se posega le izjemoma in na
način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta
status; |
|
|
- v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in
objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne
telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo
predpisi o varstvu kulturne dediščine; |
|
|
- posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov
mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno
prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora
(npr. barve, obliko stebrov in anten). |
|
|
(6.) RAVNANJE IN ODLAGANJE ODPADKOV |
|
|
25. člen |
|
|
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je
urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna
organizacija. V okviru gospodinjstev je dovoljeno zbiranje manjših
količin organskih odpadkov na vrtovih za predelavo v kompost. |
|
|
Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi
predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira
ekološke otoke (zbiralnice ločenih frakcij). Pri novih objektih se
predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in
da so dostopna vozilom za odvoz. |
|
|
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od
ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo
veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh. |
|
|
Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za
odlaganje tovrstnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se
zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih
surovin. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega
materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov,
na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko
prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno. |
|
|
3.6. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI |
|
|
26. člen |
|
|
NARAVOVARSTVENE SMERNICE |
|
|
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve v območjih
naravnih vrednot je, v skladu s 105. členom zakona o ohranjanju narave,
potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje
pristojnega Ministrstva za okolje, prostor in energijo. V območju PUP
Komenda se varujejo naravne vrednote in biotska raznovrstnost z
upoštevanjem naslednjih varstvenih usmeritev: |
|
|
- Ob vodotokih je potrebno ohranjajati poplavne in
razlivne površine ter obvodni pas vegetacije. |
|
|
- Varovati in ohranjati je potrebno nahajališča fosilov,
ki izdanjajo na brežinah Tunjščice, Knežjega in Vrtaškega potoka ter
njegovih pritokih. Ogrožena so predvsem ob regulacijah, urejanju brežin
in drugih posegih v vodotoke. |
|
|
- Vodnogospodarski objekti in obrežna zavarovanja naj se
gradijo le ob najnujnejših primerih, sonaravno, z naravnimi materiali,
ob čim manjšem poseganju v obvodno vegetacijo in na način, ki ohranja
dinamiko vodotoka. Ohranja naj se vzdolžna razgibanost vodotokov z
brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd. |
|
|
- Naplavine se lahko odvzemajo le v obsegu, ki ne
spreminja naravne dinamike vodotoka, brez večjih posegov v njegove
brežine in v času izven gnezditvene sezone ptic. |
|
|
- Na območjih botaničnih naravnih vrednot naj se ohranja
obstoječa raba, kultura in ekološki pogoji, ki omogočajo obstoj naravne
vrednote. |
|
|
- Ohranjajo naj se ogroženi habitati (predvsem mokrišča,
suha ekstenzivna travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni vodotoki,
poplavni gozdovi) in ogrožene živalske ter rastlinske vrste. |
|
|
- Z namenom izboljšanja življenjskih pogojev favne naj se
v čim večji meri ohranjajo gozdni robovi, omejki in grmišča. |
|
|
- Gozdne ceste naj se ne trasirajo preko naravnih vrednot
in območij pomembnih z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti. |
|
|
- Agromelioracije naj se izvajajo tako, da bistveno ne
spreminjajo reliefa oziroma ne posegajo v geomorfološke posebnosti.
Hidromelioracij naj se praviloma ne izvaja. Na območju PUP Komenda se
nahaja večje število naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena in
sicer: |
|
|
|
|
|
Kulturna dediščina je opredeljena v Strokovnih podlagah za
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana občine Komenda, ki ga je v decembru 2000
izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Vse
enote kulturne dediščine so razvidne iz grafičnega dela PUP. |
|
|
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne
dediščine je v skladu s členi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur.
l. RS, št. 7/99) potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne
dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne
dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki
lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične
kulturne dediščine. |
|
|
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so
razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z
zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
Kulturno dediščino predstavljajo tudi vse oblike lesenih kozolcev,
slopna znamenja in zidane kapelice. |
|
|
1) Državno pomembna kulturna dediščina in predlogi za
razglasitve: |
|
|
231 Komenda – Cerkev sv. Petra |
|
|
232 Komenda – Grad |
|
|
233 Komenda – Knjižnica Petra Pavla Glavarja |
|
|
234 Komenda – Znamenje |
|
|
2) Naselbinska dediščina: |
|
|
15123 Gora pri Komendi – Vas |
|
|
10762 Moste pri Komendi – Vas |
|
|
15222 Podboršt pri Komendi – Vas |
|
|
15096 Križ – Vas |
|
|
10771 Suhadole – Vas |
|
|
3.8. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO OKOLJA |
|
|
28. člen |
|
|
Gradnje in prostorske ureditve so možne v vseh območjih
urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s
predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe
glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in
izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. Pred
začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba
izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno
soglasje ministrstva. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne
vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na
okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča. |
|
|
(1) DOVOLJENE DEJAVNOSTI |
|
|
29. člen |
|
|
V spodaj navedenih območjih so dovoljene dopolnilne
dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev: |
|
|
a) v območjih z oznako (SE): |
|
|
1) obseg dejavnosti do vključno pet zaposlenih; |
|
|
2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali
gradbene stroje; |
|
|
3) gradnja stavb za rejo perjadi ni dopustna; |
|
|
4) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da
ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom, za kar je potrebno pridobiti
strokovno oceno pooblaščene pravne ali fizične osebe za izdelavo poročil
o vplivih na okolje. |
|
|
b) v območjih z oznako (SV): |
|
|
1) obseg dejavnosti omogoča do vključno dva zaposlena na
stanovanje; |
|
|
2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali
gradbene stroje; |
|
|
3) gradnja stavb za rejo perjadi ni dopustna; |
|
|
4) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da
ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom, za kar je potrebno pridobiti
strokovno oceno pooblaščene pravne ali fizične osebe za izdelavo poročil
o vplivih na okolje. |
|
|
c) v območjih z oznako (SK): |
|
|
1) dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilno dejavnost
kmetije; |
|
|
2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali
gradbene stroje; |
|
|
3) kmetijske dejavnosti, hlev do 40 GVŽ, |
|
|
4) ne glede na prejšnjo točko je gradnja stavb za rejo
perutnine in prašičev pitancev dopustna le za lastne potrebe (do 150
mest za perutnino in do 15 mest za prašiče pitance); |
|
|
5) ni zaznavnih vonjav več kot 100 m od objekta; |
|
|
6) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da
s hrupom ne moti stanovanjskega okolja. |
|
|
d) v območjih z oznako (KP) znotraj poselitvenih območij: |
|
|
1) dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilno dejavnost
kmetije; |
|
|
2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali
gradbene stroje; |
|
|
3) kmetijske dejavnosti hlev do 120 GVŽ; |
|
|
4) ni zaznavnih vonjav več kot 100 m od objekta; |
|
|
5) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da
s hrupom ne moti stanovanjskega okolja. |
|
|
e) v območjih (MS) – urbana vaška središča: |
|
|
1) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za
tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali
gradbene stroje, |
|
|
2) kmetijske dejavnosti, hlev do 40 GVŽ; |
|
|
3) ne glede na prejšnjo točko je gradnja stavb za rejo
perjadi in prašičev pitancev dopustna le za lastne potrebe (do 75 mest
za perutnino in do 10 mest za prašiče pitance); |
|
|
4) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da
s hrupom ne moti stanovanjskega okolja. |
|
|
(2) VARSTVO ZRAKA |
|
|
30. člen |
|
|
Za varstvo zraka je potrebno: |
|
|
- pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse
predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo
prekoračene dovoljene emisije; |
|
|
- nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije
(plin, bio masa ipd.); |
|
|
- zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje
toplotne izolacije stavb; |
|
|
- obvezno je priključiti vse večje porabnike na zgrajeno
plinovodno omrežje; |
|
|
- urediti večje zelene površine in zasaditi visoko
vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka; |
|
|
- postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z
ekološko sprejemljivimi gorivi. |
|
|
(3) VARSTVO PRED HRUPOM |
|
|
31. člen |
|
|
Na območju PUP Komenda se v skladu z uredbo o hrupu v
naravnem in življenjskem okolju v poselitvenih območjih določa III.
stopnja varstva pred hrupom, razen za: |
|
|
- območja pokopališč (ZK), kjer se določa II. stopnja
varstva pred hrupom; ravni hrupa lahko izjemoma presegajo mejne
vrednosti določene za II. stopnjo varovanja pred hrupom v primeru, ko je
pokopališče locirano v bližini cerkva zaradi zvonov in, ko je
pokopališče locirano ob prometni cesti. V primeru urejanja obstoječih in
novih pokopališč ob prometnih cestah je potrebno zagotoviti ukrepe za
varstvo pred hrupom, |
|
|
- območja namenjena vzgoji in izobraževanju (DI), kjer se
določa II. stopnja varstva pred hrupom, |
|
|
Na območjih javne gospodarske infrastrukture se skladno
uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa IV. stopnja
varstva pred hrupom za območja državnih cest (DC), območja lokalnih cest
(LC), območja za čiščenje vode (OC). Za območja oskrbe z električno
energijo in območja telekomunikacijske infrastrukture se določa III.
Stopnja varstva pred hrupom. |
|
|
Na območju krajine se za vsa območja določa III. stopnja
varstva pred hrupom. Ne glede na določila prejšnjih odstavkov se v
območje IV. stopnje varstva pred hrupom uvršajo še nekatera območja, ki
so opredeljena s prostorskim planom občine. S temi prostorskimi
ureditvenimi pogoji se ne določa stopnja varstva pred hrupom za območja
za potrebe obrambe. |
|
|
Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne
(javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih
naprav), za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega
upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje.
Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih
ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Prav tako ne sme
čezmernih obremenitev povzročati vir hrupa na kraju imisije. |
|
|
Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo
povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območjih, kjer predpisane
mejne ravni niso presežene oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve
s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna. |
|
|
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v
rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za
gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za
preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu
pred hrupom. |
|
|
Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako,
da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa. |
|
|
Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah objektov,
rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je
vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih
protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti. |
|
|
(4) VARSTVO TAL |
|
|
32. člen |
|
|
Na območjih skladišč tekočih goriv, naftnih derivatov in
drugih nevarnih snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča
izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. Skladišča
oziroma prostori za skladiščenje/shranjevanje umetnih gnojil, sredstev
za zaščito rastlin ipd. morajo biti izvedeni na način, ki onemogoča
onesnaževanje tal in voda (vodotoki, podtalnica). |
|
|
Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in
deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih
kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati
usmeritev za to pristojna strokovna služba. |
|
|
(5) VARSTVO VODA TER OBVODNIH EKOSISTEMOV |
|
|
33. člen |
|
|
Za posege v vodovarstvenih območjih, vodnih in obvodnih
ekosistemih je potrebno upoštevati zakon o vodah in podzakonske akte ter
odloke o varovanju vodnih virov. |
|
|
- Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih
območjih je obvezno spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in
drugih gospodarskih dejavnosti. Gradnja objekta in naprave, ki je
namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero
je, v skladu s predpisi na področju varstva okolja, treba pridobiti
okoljevarstveno soglasje ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov,
je na vodovarstvenem območju prepovedana. |
|
|
- Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v
površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in
podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa
zakon in predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje
odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano. |
|
|
- Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake
in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok
ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so
nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih
podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo je prepovedano. |
|
|
- V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih
vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok
celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi
lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
|
|
- Gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin ja
prepovedana na priobalni tlorisni širini 5m od meje brega voda 2. reda.
Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje odpadkov. |
|
|
- Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na
način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega
ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega
delovanja voda. |
|
|
3.9. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
TER UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE |
|
|
34. člen |
|
|
(1) VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno
upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem,
poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je
potrebno upoštevati pogoje za: |
|
|
- varen umik ljudi, živali in premoženja; |
|
|
- potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi
predpisi ali potrebno protipožarno ločitev; |
|
|
- prometne in delovne površine za intervencijska vozila; |
|
|
- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev
hidrantnega omrežja v skladu s predpisi; |
|
|
- zagotovitev površin za potrebe evakuacije. |
|
|
Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so
določene v občinskem načrtu zaščite in reševanja. |
|
|
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin
pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi. |
|
|
(2.) UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE |
|
|
Na območju občine Komenda ni perspektivnih obrambnih
območij. |
|
|
III. POSEBNE DOLOČBE |
|
|
(1.) USMERITVE ZA OBMOČJA KOMPLEKSNIH POZIDAV |
|
|
35. člen |
|
|
V primeru, da se v fazi idejne zasnove kompleksne pozidave
izkaže, da so na območju možne še drugačne rešitve, načrtovalec PUP
Komenda na osnovi novih podatkov o obravnavanem prostoru in v skladu z
določili PUP Komenda korigira predvideno usmeritev za kompleksno
pozidavo območij in zanjo pridobi mnenje pristojne občinske službe. |
|
|
1.1. Komenda: Ko-M1 |
|
|
Usmeritve za območje kompleksne pozidave Komenda: Ko-M1 so
razvidne iz grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP Komenda. Prometno
urejanje, pozidava, načelna raba stavb ter višinski gabariti naj grobo
sledijo generalnemu konceptu določenemu v usmeritvah za kompleksno
pozidavo. Višinski gabarit predvidenih stavb ne sme presegati najvišje
stavbe v okolici. Pri določanju višine stavb je potrebno upoštevati tudi
obstoječe dominante in izdelati grafični prikaz, iz katerega bo
razvidno, da se obstoječe dominante v prostoru ohranjajo. Strehe so
lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, pod pogojem, da
se na območju morfološke enote oblikujejo enotno. Strešna kritina je
sive ali opečne barve. Za realizacijo gradenj in prostorskih ureditev se
določa prestavitev potoka. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je
potrebno za prestavitev vodotoka obvezno upoštevati predvideno traso in
odmike predvidenih stavb od vodotoka, ki ne smejo biti manjši od
predvidenih. Za prestavitev vodotoka je potrebno izdelati hidrološko
hidravlični elaborat. Odstopanja od predvidene trase so možna le v
primeru, ko ni možno pridobiti zemljišč, preko katerih se prestavitev
predvideva. Prestavitev vodotoka mora biti izvedena sočasno ali pred
vsemi ostalimi gradnjami in prostorskimi ureditvami na območju
morfološke enote. Določilo prejšnjega stavka ne velja za območja
obstoječih objektov, sklop stanovanjskih stavb na severu enote ter za
območje možnih drugačnih rešitev. Navedena območja so razvidna iz
grafičnega dela usmeritev za območja kompleksne pozidave območja Komenda
Ko-M1. Minimalni delež zelenih površin ne sme biti manjši od deleža
določenega z grafikami. |
|
|
Za območje možnih drugačnih rešitev (šrafirano območje, ki
je razvidno iz grafike) so ob upoštevanju skupnih določb odloka možne
tudi drugačne rešitve, pri čemer veljajo za strehe določila prejšnjega
odstavka. Obvezna je obcestna gradbena linija razvidna iz grafik.
Višinski gabarit stavb ne sme presegati najvišje stavbe v okolici. |
|
|
Za zagotovitev ustreznega komunalnega opremljanja območja
je potrebno ob vseh prometnicah zagotoviti 1m širok pas cestnega sveta z
omejeno lastninsko pravico. Pred gradnjo stavb oziroma sočasno je
potrebno izvesti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko
infrastrukturo. Za območja obstoječih stavb, ki so razvidna iz grafike,
ne veljajo določila prejšnjih odstavkov te točke ampak skupna določila. |
|
|
1.2. Moste: Mo-M7 in Mo-M10 |
|
|
Usmeritve za območji kompleksnih pozidav Moste: Mo-M7 in
Mo-M10 so razvidne iz odloka in grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP
Komenda. Gradnje in prostorske ureditve na območjih obeh morfoloških
enot bo možno obravnavati po dokončni določitvi trase in potrditvi
lokacijskega načrta LN MO 7 – Glavna cesta. |
|
|
Pri urejanju območij morfoloških enot je potrebno
upoštevati varovalne pasove cest in območje priobalnega zemljišča
vodotoka. Varovalni pas predvidene glavne ceste je potrebno intenzivno
zazeleniti. Prometno urejanje in pozidava morajo slediti generalnemu
konceptu določenemu v grafikah. Zasnova prometnega omrežja se navezuje
na obstoječe ceste. Tlorisne zasnove stavb so podolžne, večinoma so
členjene. Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M. Strehe so
dvokapne. Smer slemen je v smeri daljše stranice. V primeru členjenih
tlorisov so strehe sestavljene. Strešni naklon je dovoljen v razponu med
35° in 45°. Strešne kritine so lahko sive ali opečne barve. Oblikovanje
stavb mora biti enotno za območje obeh morfoloških enot. Za vse ostalo
je potrebno upoštevati določila skupnih določb. Na območju morfoloških
enot Moste: Mo-M7 in Mo-M10 se določa obvezen arheološki nadzor nad
zemeljskimi deli. |
|
|
(2.) GLEDE VRSTE POSEGOV |
|
|
36. člen |
|
|
2.1. Gora: Go-S3, Komendska Dobrava: KD-S1, KD-S2, KD-S3,
KD-S4, Vrtače: Vr- S1, Žeje: Že-S1 |
|
|
Za navedena območja v okviru podrobnejše namenske rabe
(SK) ne veljajo določila prve, druge in tretje alineje točke (2.2.) 11.
člena. Na območjih so znotraj podrobnejše namenske rabe (SK) možne
gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za opravljanje kmetijske
dejavnosti, gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij ter posegi določeni s
četrto, peto, šesto in sedmo alinejo točke (2.2) 11. člena. |
|
|
2.2. Moste: Mo-M4, Mo-M11 |
|
|
Vzdolž severne meje območja morfološke enote Moste: Mo-M4
in Mo-M11 se za gradnjo dostopne poti določa rezervat širine 7 metra. |
|
|
Na območju morfoloških enot niso dovoljene naslednje
dejavnosti: |
|
|
- proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih
vlaken, |
|
|
- proizvodnja kovin (primarna predelava kovin, livarstvo), |
|
|
- proizvodnja cementa, apna, mavca, |
|
|
- proizvodnja usnja, |
|
|
- skladiščenje nevarnih snovi, |
|
|
- proizvodnja, predelava in konzerviranje mesa ter
proizvodnja mesnih izdelkov, |
|
|
- proizvodnja živalskih in rastlinskih olj ter maščob, |
|
|
- proizvodnja krmil in hrane za živali, |
|
|
- kmetijska proizvodnja (farme). |
|
|
2.3.Moste: Mo-M6 |
|
|
Znotraj morfološke enote Moste Mo-M6 se na območju
obstoječega križišča glavne (Sp. Brnik – Mengeš) in regionalne (Vodice –
Duplica) ceste »pri Kralju« določa možnost izgradnje krožišča. |
|
|
2.4.Križ: Kr-KP3: |
|
|
Na območju morfološke enote je možna le dejavnost, ki je
določena z obstoječim gradbenim dovoljenjem (ki ga je izdal Komite za
urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik). Za oblikovanje
objektov je potrebno upoštevati skupne določbe, pri čemer je potrebno
ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante. Uporaba strešnih
kritin, ki odbijajo svetlobo, ni dovoljena. |
|
|
2.5. Lovska koča na zemljišču s parc.št. 365/2, k.o.
Komenda |
|
|
Znotraj obstoječe zakonito zgrajene stavbe je možno za
potrebe lovcev urediti manjšo okrepčevalnico z možnostjo nastanitve, pri
čemer spremembe ne smejo ovirati gozdarskih dejavnosti. |
|
|
2.6. Posegi na zemljišču s parc.št. 806/2, k.o. Klanec |
|
|
Poleg, s tem odlokom dovoljenih posegov, se na zemljišču s
parc.št. 806/2, k.o. Klanec dovoljujejo še posegi v skladu z enotnim
gradbenim dovoljenjem številka 35100-0315/02- 5/18 z dne 31.12.2002, ki
ga je izdala UE Kamnik. |
|
|
2.7. Potok pri Komendi: Po-M1 |
|
|
Na območju zemljišč s parc. št. 180/1, 180/3, 192, 193,
199/1, 199/2, 199/3, vse k.o. Kaplja vas znotraj morfološke enote Potok
pri Komendi: Po-M1 je potrebno izvesti predhodni arheološki pregled po
metodologiji SAAS. |
|
|
Na območju morfološke enote Po-M1 ni možna gradnja objektov s pretežno
stanovanjsko namembnostjo. Gradnja stanovanj, ki so praviloma namenjena
nosilcem dejavnosti v tej morfološki enoti, je možna le v okviru
objektov s poslovno namembnostjo in po načelu eno stanovanje na eno
poslovno dejavnost. |
|
|
2.8. Klanec: Kl-S1, Kl-KP2, Žeje: Že-KP2, Že-S1, Suhadole:
Su-S5, Su-S7 |
|
|
Na območju zemljišč s parc. št. 6 in 12, obe k.o. Klanec,
ki se nahajata na območju morfološke enote Klanec Kl-S1, na območju
zemljišč s parc. št. 701, 697, 698-del in 694/1-del, vse k.o. Moste, ki
se nahajajo na območju morfološke enote Žeje Že-S1, in na območju
morfoloških enot Klanec Kl-KP2, Žeje: Že-KP2, Suhadole: Su-S5 in Su-S7
se določa obvezen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli. |
|
|
2.9. Moste: Mo-KP4 |
|
|
Na območju morfološke enote ne veljajo določila (2.4.)
točke 11. člena. Na območju morfološke enote so, poleg posegov iz 10.
člena odloka, dovoljene še gradnje in dozidave rastlinjakov. Znotraj
rastlinjakov se dovoljujejo ureditve za potrebe prodaje pridelkov, sadik
ipd. in izdelkov povezanih z dejavnostjo gojenja rastlin. Območje naj se
ureja na osnovi enotnega koncepta. Na južni rob parcel proti cesti je
potrebno zasaditi pas visoke vegetacije. |
|
|
2.10. Moste: Mo-KP2 |
|
|
Za območje ne velja določilo prve alineje (2.4.) točke 11.
člena. Poleg posegov, ki jih dopuščajo druga, tretja, četrta in peta
alineja (2.4.) točke 11. člena so na območju možne še gradnje
rastlinjakov, skladišč, pakirnice ter ureditve za potrebe prodaje v
zvezi s predvideno dejavnostjo. |
|
|
2.11. Komenda: Ko-V1, Ko-V2, Moste: Mo-V1, Mo-V2, Mo-V3,
Podboršt: Pb-V1, Suhadole: Su-V1 |
|
|
Na območju morfoloških enot Komenda: Ko-V1, Ko-V2, Moste:
Mo-V1, Mo-V2, Mo-V3, |
|
|
Podboršt: Pb-V1, Suhadole: Su-V1 so znotraj vodnih in
priobalnih zemljišč celinskih voda, ki se jih določi v nadaljnih fazah
projektiranja, možne gradnje in prostorske ureditve v skladu s (1.2.)
točko 10. člena, na preostalih zemljiščih pa posegi v skladu s skupnimi
določbami. |
|
|
Na območjih morfoloških enot Moste: Mo-V1 in Mo-V3 bo
gradnje in prostorske ureditve, ki izhajajo iz namenske rabe (ZS) možno
obravnavati po dokončni določitvi trase in potrditvi lokacijskega načrta
LN MO7 – Glavna cesta. |
|
|
(3.) GLEDE OBLIKOVANJA |
|
|
37. člen |
|
|
3.1. Komenda: Ko-S6: |
|
|
- Območje morfološke enote mora biti oblikovano enotno. |
|
|
- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. |
|
|
- Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M. |
|
|
- Obliko strehe in oblikovanje objektov določi odgovorni
projektant na osnovi lokalne tradicije oblikovanja objektov in
izpostavljene lege na robu naselja. |
|
|
- Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno
oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov
brez grajenih ovir. |
|
|
- Ob vodotokih je potrebno ohraniti vegetacijo. |
|
|
3.2. Križ: Kr-KP1: |
|
|
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati ohranjanje pogledov
na vas Križ s cerkvenim zvonikom kot dominanto. Vizualno izpostavljeni
rob morfološke enote (južni in zahodni del) je potrebno intenzivno
zasaditi z visoko vegetacijo. |
|
|
3.3. Križ: Kr-M3: |
|
|
- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. |
|
|
- Višinski gabarit je lahko do P + M (višina kolenčnega
zidu vključno s kapno lego ne sme presegati višine 1,20 m). |
|
|
- Obliko in naklon strehe ter smer slemena je potrebno
prilagoditi tradicionalni značilnosti območja. |
|
|
- Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz
tradicionalnega oblikovanja stavb. |
|
|
- Stavba mora biti izdelana iz lesa, strešno kritino je
potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja. |
|
|
- Zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant. |
|
|
3.4. Potok pri Komendi: Po-M1: |
|
|
- Območje morfološke enote mora biti oblikovano enotno. |
|
|
- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in
legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb. |
|
|
- Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M. |
|
|
- Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih
oblik in obdelave. |
|
|
- Stavbe morajo biti arhitektonsko lično oblikovane in
morajo izhajati iz funkcije in tradicionalnega oblikovanja stavb v
okolici. |
|
|
- Rob morfološke enote naj bo intenzivno zazelenjen z
visoko vegetacijo. |
|
|
3.5. Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2, Nasovče:
Na-S1, Podboršt: Pb- S1: |
|
|
Ne glede na določila 14. člena je v območjih strnjene
pozidave morfoloških enot Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2,
Nasovče: Na-S1 in Podboršt: Pb-S1 dovoljeni faktor zazidanosti gradbene
parcele 0,45, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno število
parkirnih mest in manipulacijo znotraj gradbene parcele. Ne glede na
določila 16. člena je potrebno v območjih strnjene pozidave morfoloških
enot Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2, Nasovče: Na-S1 in
Podboršt: Pb-S1 zelenim površinam nameniti vsaj 10% površin gradbene
parcele. |
|
|
3.6. Žeje: Že-KP3 |
|
|
Za območje je potrebno upoštevati določila skupnih določb.
Za potrebe tehnologije dejavnosti so lahko tlorisni gabariti, višine
objektov in strešni nakloni tudi drugačni, pri čemer maksimalna višina
ne sme bistveno odstopati od najvišjih objektov v okolici. Vizualno
izpostavljeni robovi morfološke enote morajo biti intenzivno zazelenjeni
z visoko vegetacijo. |
|
|
3.7. Komendska Dobrava: KD-S4 |
|
|
Za območje morfološke enote ne veljajo določila druge
alineje (2.1.) točke 15. člena in druge alineje (2.3.2.) točke 15.
člena. |
|
|
Pri oblikovanju stavb v območju (SE) je največji dovoljen
višinski gabarit (K) + P + M, pri oblikovanju nestanovanjskih kmetijskih
stavb pa (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Pri določanju višine
stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi
višinski gabarit naselja, pri čemer nove stavbe ne smejo izstopati iz
silhuete naselja. |
|
|
3.8. Nasovče: Na-KP1 |
|
|
Južni rob morfološke enote je potrebno zasaditi z drevesi. |
|
|
3.9. Suhadole: Su-OC1 |
|
|
Objekte čistilne naprave naj se po možnosti postavi tako,
da ne bodo vizualno izpostavljeni oziroma naj se jih po možnosti
vkoplje. |
|
|
3.10. Moste: Mo-M11 |
|
|
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah na območju
morfološke enote naj se ohranja kvalitetne poglede na cerkev. |
|
|
IV. PREHODNE DOLOČBE |
|
|
38. člen |
|
|
(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj) |
|
|
Vsi postopki vloženi z vlogo za izdajo gradbenega
dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se dokončajo
po določbah do sedaj veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih,
razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim
odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo. |
|
|
V. KONČNE DOLOČBE |
|
|
39. člen |
|
|
(prenehanje veljavnosti IPA) |
|
|
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik (Ur. list RS, št. 52/92)
za območje občine Komenda, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o
prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik (Ur. List RS, št. 30/95 in
52/98) za območje občine Komenda in Odlok o spremembah in dopolnitvah
Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev Občine
Kamnik za območje Občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda,
št. 6/2000). |
|
|
40. člen |
|
|
(vpogled) |
|
|
PUP Komenda je na vpogled vsem zainteresiranim na
pristojnem oddelku občine Komenda in na Upravni enoti Kamnik. |
|
|
41. člen |
|
|
(nadzorstvo nad izvajanjem) |
|
|
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat
RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor. |
|
|
42. člen |
|
|
(veljavnost) |
|
|
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah
Glasila občine Komenda. |
|
|
Št. 35005-0002/2002 |
|
|
Komenda, dne 03.03.2005 |
|
|
ŽUPAN |
|
|
Občine Komenda |
|
|
Tomaž Drolec |
|