New Page 1

 

Na podlagi 27., 31., 33., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Ur.l. RS št. 110/02, 8/03-popravek), 16. člena Statuta Občine Komenda (Ur.l. RS, št. 37/99, 83/99 ter Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 01/2001) in Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 10/2002) je Občinski svet občine Komenda na svoji 20. seji, dne 24.02.2005 in svoji 5. izredni seji, dne 03.03.2005 sprejel

 

 

ODLOK O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH OBČINE KOMENDA

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

1. člen

 

 

(predmet odloka)

 

 

S tem odlokom se, v skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin planskih aktov občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 12/2003, 4/2004, 6/2004) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji občine Komenda (v nadaljnem besedilu PUP Komenda), ki jih je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod številko projekta 2/2004 v marcu 2004.

 

 

2. člen

 

 

(vsebina PUP Komenda)

 

 

PUP Komenda vsebuje:

 

 

1. Tekstualni del:

 

 

- Odlok.

 

 

- Obrazložitev.

 

 

- Smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

 

 

2. Grafični del:

 

 

- prikaz območij urejanja s PUP M 1:25000

 

 

- prikaz namenske rabe prostora ter meril in pogojev na DKN M 1:5000 (Kamnik 25, 26, 34, 35, 36, 44, 45, 46 in Ljubljana S 4, 5, 6)

 

 

- usmeritve za kompleksne pozidave

 

 

3. člen

 

 

(vsebina odloka PUP Komenda)

 

 

Besedilo odloka sestavljajo:

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

II. SKUPNE DOLOČBE

 

 

1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA

 

 

2. NAMENSKA RABA PROSTORA

 

 

3. MERILA IN POGOJI ZA:

 

 

3.1. vrsto prostorskih ureditev in gradenj,

 

 

3.2. oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov,

 

 

3.3. določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč,

 

 

3.4. prometno urejanje,

 

 

3.5. komunalno urejanje,

 

 

3.6. ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti,

 

 

3.7. varstvo kulturne dediščine,

 

 

3.8. varstvo okolja,

 

 

3.9. varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe.

 

 

III. POSEBNE DOLOČBE

 

 

1. USMERITVE ZA OBMOČJA KOMPLEKSNIH POZIDAV:

 

 

1.1. Komenda: Ko-M1

 

 

1.2. Moste: Mo-M7 in Mo-M10

 

 

2. GLEDE VRSTE POSEGOV:

 

 

2.1. Gora: Go-S3, Komendska Dobrava: KD-S1, KD-S2, KD-S3, KD-S4, Vrtače: Vr-S1, Žeje: Že-S1

 

 

2.2. Moste: Mo-M4, Mo-M11

 

 

2.3. Moste: Mo-M6

 

 

2.4. Križ: Kr-KP3

 

 

2.5. Lovska koča na zemljišču s parc.št. 365/2, k.o. Komenda

 

 

2.6. Posegi na zemljišču s parc.št. 806/2, k.o. Klanec

 

 

2.7. Potok pri Komendi: Po-M1

 

 

2.8. Klanec: Kl-S1, Kl-KP2, Žeje: Že-KP2, Že-S1, Suhadole: Su-S5, Su-S7

 

 

2.9. Moste: Mo-KP4

 

 

2.10.Moste: Mo-KP2

 

 

2.11.Komenda: Ko-V1, Ko-V2, Moste: Mo-V1, Mo-V2, Mo-V3, Podboršt: Pb-V1, Suhadole: Su-V1

 

 

3. GLEDE OBLIKOVANJA

 

 

3.1. Komenda: Ko-S6

 

 

3.2. Križ: Kr-KP1

 

 

3.3. Križ: Kr-M3

 

 

3.4. Potok pri Komendi: Po-M1

 

 

3.5. Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2, Nasovče: Na-S1, Podboršt: Pb-S1

 

 

3.6. Žeje: Že-KP3

 

 

3.7. Komendska Dobrava: KD-S4

 

 

3.8. Nasovče: Na-KP1

 

 

3.9. Suhadole: Su-OC1

 

 

3.10. Moste: Mo-M11

 

 

IV. PREHODNE DOLOČBE

 

 

V. KONČNE DOLOČBE

 

 

II. SKUPNE DOLOČBE

 

 

1. OBSEG OBMOČJA UREJANJA S PUP KOMENDA

 

 

4. člen

 

 

Območje, ki se ureja s PUP Komenda obsega območje občine Komenda, ki vključuje poselitvena območja naselij: Komenda, Moste, Križ, Breg pri Komendi, Klanec, Komendska Dobrava, Nasovče, Potok pri Komendi in Vrtače.

 

 

S PUP Komenda se poleg naštetih poselitvenih območij naselij urejajo tudi gradnje zunaj strnjenih naselij (zaselki in razpršene gradnje), ki so v planskih aktih občine Komenda opredeljena kot stavbna zemljišča in območje krajine (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).

 

 

Območje urejanja je razdeljeno na 15 makrocelot in sicer:

 

 

 

 

 

 

 

S PUP Komenda se ne urejajo območja sprejetih izvedbenih prostorskih aktov:

 

 

· Zazidalni načrt območja MO 4 - Sloga Moste (Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 5/2003),

 

 

· Ureditveni načrt območja Križ - vzhodni del (Uradne objave Glasila Občine Komenda, št. 11/2003),

 

 

· Ureditveni načrt območja MO 2 Moste (Ur.list RS, št. 30/90) in njegove spremembe in dopolnitve (Ur.list RS, št. 70/97, 83/99).

 

 

S PUP Komenda se ne urejajo območja predvidenih izvedbenih prostorskih aktov:

 

 

· LN KO 5 – Hipodrom – športno središče,

 

 

· LN KO 11 – Podboršt,

 

 

· LN MO 7 – Glavna cesta,

 

 

· LN MO 8/1 – Komenda – Moste – regionalno središče,

 

 

· LN 02 – Poslovno proizvodna cona Ozka dela,

 

 

· LN 02/1 – Poslovno proizvodna cona Ozka dela – II. faza,

 

 

· LN 03 – Gramoznica,

 

 

· LN KO 13 – Gmajnica.

 

 

2. NAMENSKA RABA PROSTORA

 

 

5. člen

 

 

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov občine Komenda določajo osnovno namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba je določena s PUP v poglavju skupnih določb oziroma za specifične primere tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.

 

 

Prostorske ureditve in gradnje so dovoljene v poselitvenih območjih. Zunaj strnjenih naselij na stavbnih zemljiščih (gradbenih parcelah) so dovoljene prostorske ureditve in gradnje posameznih objektov. Na območju krajine je dovoljena gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.

 

 

Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so vodovarstveni pasovi, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture, ogrožena območja ter območje omejene in nadzorovane rabe letališča.

 

 

6. člen

 

 

Vsa poselitvena območja naselij, zaselkov in razpršene gradnje, ki so uvrščena v eno od 15-ih makrocelot navedenih v 4. členu, so glede na prevladujočo namensko rabo in značilnosti pozidave razdeljena na manjše morfološke enote, ki so označene s šifro makrocelote, šifro osnovne in podrobnejše namenske rabe ter zaporedno številko.

 

 

Območje PUP Komenda je opredeljeno z naslednjo namensko rabo:

 

 

(1) NAMENSKA RABA NA POSELITVENIH OBMOČJIH

 

 

S - Območja stanovanj (območja pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi stavbami splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem).

 

 

SE - Območja stanovanj (območja namenjena pretežno eno ali dvostanovanjskim stavbam).

 

 

SV - Območja večstanovanjskih stavb (območja pretežno namenjena večstanovanjskim stavbam).

 

 

SK - Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (območja pretežno namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim stavbam za opravljanje kmetijske dejavnosti).

 

 

SS - Stanovanjska območja za posebne namene (območje namenjeno domovom za ostarele in drugim skupinskim nastanitvenim stavbam).

 

 

KP - Območja kmetijske proizvodnje (območja namenjena objektom, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji in stanovanjskim stavbam kmetij).

 

 

D - Območja stavb splošnega družbenega pomena

 

 

DI - Območja namenjena vzgoji in izobraževanju.

 

 

DS - Območja športa (območja namenjena za športne dvorane in športna igrišča).

 

 

DK - Območja namenjena kulturi (muzeji, knjižnice, kulturni domovi itd).

 

 

DV - Območja namenjena čaščenju in opravljanju verskih obredov.

 

 

DU - Območja javne uprave.

 

 

DZ - Območja namenjena zdravstvu, bolnišnicam in zavodski oskrbi.

 

 

M - Mešana območja

 

 

MS - Območja urbanih vaških središč (območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim, kulturnim, gasilskim in stanovanjskim stavbam ter kmetijam).

 

 

MD - Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, obrtnim, poslovnim in storitvenim stavbam.

 

 

MP - Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, proizvodnim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam ter bencinskim servisom.

 

 

MK - Posebna območja (območja namenjena kočam z manjšimi

 

 

okrepčevalnicami brez možnosti nastanitve).

 

 

MT - Turistična območja (območja namenjena turizmu z možnostjo nastanitve in rekreacije).

 

 

Z - Območja športno rekreacijskih in zelenih površin.

 

 

ZK - Območja namenjena pokopališčem.

 

 

ZS - Športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem.

 

 

(2) OBMOČJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

 

 

DC - Območja državnih cest.

 

 

LC - Območja občinskih lokalnih cest in javnih poti.

 

 

DK - Območja državnih kolesarskih poti.

 

 

EE - Območja za oskrbo z električno energijo.

 

 

OC - Območje za čiščenje voda.

 

 

T - Območje telekomunikacijske infrastruktutre.

 

 

(3) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KRAJINE

 

 

VC - Vodna zemljišča celinskih voda.

 

 

VI - Območja vodne infrastrukture.

 

 

K1 - Najboljša kmetijska zemljišča.

 

 

K2 - Druga kmetijska zemljišča.

 

 

G - Večnamenski gozdovi.

 

 

OB - Območja za potrebe obrambe.

 

 

3. MERILA IN POGOJI

 

 

3.1. MERILA IN POGOJI ZA VRSTO PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ

 

 

7. člen

 

 

Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja, v poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območij na stavbnih zemljiščih, razen če v posebnih določbah ni določeno drugače. Merila in pogoji, določeni s tem odlokom so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta ter gradnjo enostavnih objektov.

 

 

8. člen

 

 

(vrste ureditev in gradenj)

 

 

V območju PUP Komenda so možne naslednje vrste ureditev in gradenj:

 

 

(1.) gradnja novih objektov,

 

 

(1.1.) dozidave obstoječih stavb,

 

 

(1.2.) nadzidave obstoječih stavb,

 

 

(2.) rekonstukcije obstoječih objektov,

 

 

(3.) vzdrževanje obstoječih objektov,

 

 

(4.) nadomestne gradnje objektov,

 

 

(5.) odstranitev objektov,

 

 

(6.) spremembe namembnosti objektov (stavb),

 

 

(7.) spremembe rabe stavb,

 

 

(8.) gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,

 

 

(9.) gradnja inženirskih objektov,

 

 

(10.) gradnje in postavitve enostavnih objektov:

 

 

(10.a) gradnje in postavitve pomožnih objektov kot so:

 

 

- objekti za lastne potrebe,

 

 

- ograje,

 

 

- pomožni infrastrukturni objekti,

 

 

- pomožni kmetijsko-gozdarski objekti,

 

 

(10.b) postavitve začasnih objektov,

 

 

(10.c) gradnja vadbenih objektov,

 

 

(10.d) postavitev spominskih obeležij,

 

 

(10.e) postavitev urbane opreme.

 

 

Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitev objekta in spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za enostavne objekte, kadar ne izpolnjujejo enega ali več pogojev, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

 

 

9. člen

 

 

(pomen izrazov)

 

 

V PUP Komenda imajo navedeni posamezni izrazi naslednji pomen:

 

 

- objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;

 

 

- stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;

 

 

- gradbeni inženirski objekti so objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti;

 

 

- prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju;

 

 

- gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;

 

 

- rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;

 

 

- vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist;

 

 

- nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;

 

 

- odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;

 

 

- sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;

 

 

- sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;

 

 

- zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967;

 

 

- gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi;

 

 

- objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe, namenjene javni rabi;

 

 

- pomožni objekt je objekt za lastne potrebe, znotraj gradbene parcele, ki pripada stanovanjski stavbi, oz. kmetijskemu gospodarstvu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja in služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;

 

 

- začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;

 

 

- vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;

 

 

- spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma za prireditev;

 

 

- urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;

 

 

- dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost turizma, gozdarstva, gostinstva, drobne obrti in proizvodov, nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin, vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarsvo ter reja divjadi oziroma dejavnost, ki je v skladu s predpisi o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji;

 

 

- sanitarne sečnje so sečnje okuženega, z insekti napadanega, močno poškodovanega ali podrtega drevja;

 

 

- pritličje je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,40 metra nad njo;

 

 

- faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele; zazidano površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča (pri določanju zazidane površine je potrebno upoštevati standard SIST ISO 9836);

 

 

- vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem (vodno zemljišče tekočih voda, vodno zemljišče stoječih voda, opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor);

 

 

- priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče;

 

 

- frčada na plašč je frčada z vertikalnimi stranicami in enokapno streho v smeri naklona osnovne strehe.

 

 

(1.) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV NA CELOTNEM OBMOČJU PUP KOMENDA

 

 

10. člen

 

 

(1.1) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Komenda so, dovoljene naslednje vrste ureditev in gradenj:

 

 

- gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi, za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta;

 

 

- rekonstrukcija in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih stavb;

 

 

- nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov (izjema so objekti kulturne dediščine);

 

 

- odstranitve stavb (izjema so objekti kulturne dediščine);

 

 

- spremembe rabe zakonito zgrajenih stavb;

 

 

- gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov.

 

 

Za morfološko enote Suhadole: Su-OC1 je potrebno upoštevati še točko (3.9.) 37. člena.

 

 

(1.2) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP Komenda so na vodnih zemljiščih celinskih voda, erozijskih, poplavnih ter vodovarstvenih območjih dovoljene le naslednje gradnje in prostorske ureditve ter ukrepi in omejitve:

 

 

Po Zakonu o vodah je za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode ter za hidromelioracije in rudarjenje potrebno pridobiti vodno soglasje.

 

 

(1.2.1) Na vodnih zemljiščih celinskih voda vodnega in priobalnega zemljišča (VC, VI) so dovoljene le:

 

 

- vodnogospodarske ureditve, ki se urejajo kompleksno (ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda);

 

 

- gradnje objektov grajenega vodnega javnega dobra;

 

 

- gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske);

 

 

- vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah;

 

 

- ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;

 

 

- rekonstrukcije obstoječih objektov in naprav, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in velikosti objekta;

 

 

- oživljanje reguliranih vodotokov;

 

 

- gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;

 

 

- gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;

 

 

- gradnje objektov, namenjnih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;

 

 

- ureditve manjših zajemališč požarne vode;

 

 

- ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov;

 

 

- postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti;

 

 

- drugi posegi dovoljeni v skladu s predpisi o vodah.

 

 

Priobalno zemljišče vodotokov, potokov, hudournikov, suhih strug ter ribnikov, mlak in močvirij s stalnim ali občasnim pritokom ali odtokom tekočih ali podzemnih voda, je 5 m od meje vodnega zemljišča.

 

 

Pri ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.

 

 

Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah oziroma poteh).

 

 

(1.2.2.) Erozijska območja

 

 

Na erozijskih območjih je prepovedano:

 

 

- poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

 

 

- ogoljevanje površin,

 

 

- krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne oddeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

 

 

- zasipavanje izvirov,

 

 

- nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,

 

 

- omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

 

 

- odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

 

 

- zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

 

 

- odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in

 

 

- vlačenje lesa. erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, predhodno pridobiti geološko mnenje.

 

 

(1.2.3.) Poplavna območja

 

 

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na poplavnih območjih je za vsako gradnjo oziroma poseg predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima.

 

 

(1.2.4.) Vodovarstvena območja

 

 

Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Za posamezne posege v vodovarstvenih območjih je potrebno upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov za posamezna vodovarstvena območja. Za posege na območju vodovarstvenih pasov je potrebno pridobiti strokovno mnenje

 

 

pristojnega zavoda za zdravstveno varstvo.

 

 

(2.) VRSTE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ V POSELITVENIH OBMOČJIH IN ZUNAJ POSELITVENIH OBMOČIJ NA STAVBNIH ZEMLJIŠČIH

 

 

11. člen

 

 

V skladu s prevladujočo namensko rabo so v posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih prostorskih aktov, poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu, dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj:

 

 

(2.1) V stanovanjskih območjih (SE, SV) so dovoljene:

 

 

- gradnje novih stanovanjskih stavb in spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena, storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem;

 

 

- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, ki so v skladu z namensko rabo območja, v skladu z merili in pogoji za pozidanost;

 

 

- nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;

 

 

- spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj (razen varovalnih ograj), začasnih in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost. Gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe pri večstanovanjskih območjih (SV) mora biti organizirana;

 

 

- na območju z oznako (SE) je možna tudi gradnja oziroma postavitev čebelnjaka, vendar samo, če se predhodno pridobi mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, njegov investitor pa da je v skladu s predpisi, ki urejajo uravnavanje obsega površin čebelje paše, vpisan v register o čebelarjih.

 

 

Za morfološke enote Klanec: Kl-S1, Žeje: Že-S1, Suhadole: Su-S5 in Su-S7 je potrebno upoštevati še točko (2.8.) 36. člena.

 

 

(2.2) Za stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (SK) velja:

 

 

- ustanavljanje novih kmetij (kompleks stanovanjske in nestanovanjskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti) ni možno;

 

 

- gradnje novih gospodarskih poslopij in hlevov v okviru obstoječih kmetij niso možne;

 

 

- v okviru obstoječih kmetij so možne gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti, razen gospodarskih poslopij in hlevov, ter gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij;

 

 

- dovoljene so dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- dovoljene so nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;

 

 

- dovoljene so spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja oziroma predstavlja dopolnilno dejavnost kmetije;

 

 

- možne so gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijsko-gozdarski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).

 

 

Za morfološke enote Gora: Go-S3, Komendska Dobrava: KD-S1, KD-S2, KDS3, KD-S4, Vrtače: Vr-S1, Žeje: Že-S1 je potrebno upoštevati (2.1.) točko 36. člena. Za morfološki enoti Klanec: Kl-S1 in Žeje: Že-S1 je potrebno upoštevati še točko (2.8.) 36. člena.

 

 

(2.3) V stanovanjskih območjih za posebne namene (SS) so dovoljene:

 

 

- gradnje domov za ostarele in druge nastanitvene stavbe;

 

 

- dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja in v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

 

 

(2.4) V območjih kmetijske proizvodnje (KP) so dovoljene:

 

 

- gradnje objektov, ki neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji (hlevi, gospodarska poslopja, skednji, silosi, sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče, hladilnice, kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ograje, obore in drugi pomožni objekti namenjeni kmetijski dejavnosti) in gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij;

 

 

- gradnje stanovanjskih stavb le v primeru, da so te sestavni del kmetije;

 

 

- dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb, v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;

 

 

- gradnje in postavitve pomožnih objektov za lastne potrebe v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).

 

 

Za morfološki enoti Klanec: Kl-KP2 in Žeje Že-KP2 je potrebno upoštevati še (2.8.), za morfološko enoto Mo-KP4 (2.9.), za morfološko enoto Mo-KP2 pa (2.10.) točko 36. člena

 

 

(2.5) V območjih namenjenih vzgoji in izobraževanju (DI) so dovoljene:

 

 

- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih vzgoji, izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- gradnje in postavitve športnih igrišč, ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

 

 

(2.6) V območjih namenjenih za šport (DS) so dovoljene:

 

 

- gradnje in dozidave športnih dvoran, športnih igrišč in bazenov ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- izjemoma so možne nadzidave do višine, ki jih določajo normativi in standardi za tovrstne stavbe in v skladu z merili in pogoji za oblikovanje stavb;

 

 

- gradnje in postavitve ograj, začasnih in vadbenih objektov, spominskih obeležij ter urbane opreme.

 

 

(2.7) V območjih namenjenih za kulturo (DK) so dovoljene:

 

 

- gradnje, dozidave in nadzidave stavb za kulturo in razvedrilo, muzejev, knjižnic ipd. ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

 

 

(2.8) V območjih namenjenih za čaščenje in opravljanje verskih obredov (DV) so dovoljene:

 

 

- gradnje in dozidave stavb za čaščenje in opravljanje verskih obredov ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti;

 

 

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo območja;

 

 

- gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.

 

 

(2.9) V območjih namenjenih javni upravi (DU) so dovoljene:

 

 

- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih javni upravi v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- postavitve začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

 

 

(2.10) V območjih namenjenih za zdravstvo (DZ) so dovoljene:

 

 

- gradnje, dozidave in nadzidave stavb za zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter spremljajočih objektov, ki služijo tej dejavnosti v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- gradnje in postavitve ograj, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

 

 

(2.11) V območjih urbanih vaških središč (MS) so dovoljene:

 

 

- gradnje izobraževalnih, trgovskih, gostinskih, storitvenih, kulturnih, gasilskih in stanovanjskih stavb;

 

 

- v okviru obstoječih kmetij so možne gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti, razen gospodarskih poslopij in hlevov, možne so tudi gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij;

 

 

- dozidave in nadzidave obstoječih stavb v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, ograj, pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni kmetijskogozdarski objekti se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).

 

 

(2.12) V območjih mešanih dejavnosti (MD) so dovoljene:

 

 

- gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, ograj, začasnih in vadbenih objektov, spominskih obeležij ter urbane opreme.

 

 

(2.13) V območjih mešanih dejavnosti (MP) so dovoljene:

 

 

- gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih, trgovskih, gostinskih, proizvodnih (razen kmetijske proizvodnje), obrtnih, storitvenih in poslovnih stavb ter gradnje in dozidave bencinskih servisov v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- gradnje in postavitve objektov za lastne potrebe, ograj, začasnih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme. Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene parcele).

 

 

Za morfološki enoti Moste: Mo-M4, Mo-M11 je potrebno upoštevati še (2.2.) točko 36. člena, za morfološko enoto Moste: Mo-M6 še (2.3.) točko 36. člena, za morfološko enoto Potok pri Komendi: Po-M1 pa še (2.7.) točko 36. člena.

 

 

(2.14) V območjih posebnega namena (MK) so dovoljene:

 

 

- gradnje in dozidave stavb namenjenih kočam z manjšimi okrepčevalnicami, brez možnosti nastanitve;

 

 

- gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.

 

 

(2.15) V turističnih območjih (MT) so dovoljene:

 

 

- gradnje, dozidave in nadzidave stavb namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter rekreacije v skladu z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;

 

 

- spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z namensko rabo tega območja;

 

 

- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju), vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme (razen kioskov).

 

 

(2.16) V območjih namenjenih pokopališčem (ZK) so dovoljene:

 

 

- gradnje in širitve pokopališč ter gradnje in dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti;

 

 

- gradnje in postavitve ograj ter spominskih obeležij.

 

 

(2.17) V športno-rekreacijskih območjih (ZS) so dovoljene:

 

 

- gradnje športnih igrišč in drugih objektov za šport in rekreacijo na prostem;

 

 

- gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov (razen objektov namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme.

 

 

V površino za pozidanost območja se štejejo površine vseh stavb na gradbeni parceli. Za vse nestanovanjske stavbe in druge objekte, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom, je potrebno pridobiti soglasje zdravstvene inšpekcije.

 

 

(3.) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV NA OBMOČJIH GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE

 

 

12. člen

 

 

Na območjih gospodarske javne infrastrukture (DC, LC, DK, EE, OC, T) so poleg gradenj, prostorskih ureditev ter ukrepov in omejitev določenih v 10. členu tega odloka možne še gradnje in prostorske ureditve v skladu z določeno namensko rabo.

 

 

(4.) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV NA OBMOČJU KRAJINE

 

 

13. člen

 

 

Na območju krajine je poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu tega odloka v:

 

 

(4.1) Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1, K2)

 

 

Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še naslednji posegi:

 

 

- kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije;

 

 

- sanacije divjih peskopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;

 

 

- ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v skladu z zakonodajo;

 

 

- urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti;

 

 

- vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov;

 

 

- ograje za pašo živine skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči;

 

 

- gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov in začasnih objektov namenjenih prireditvi, ki se jih v skladu s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, lahko gradi brez gradbenega dovoljenja na kmetijskih zemljiščih;

 

 

- izven grajenega in pogojno zazidljivega območja kmetije je možna še gradnja kmečke lope, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika, krmišča, molzišča, kozolca, ribnika, rastlinjaka, koritastega silosa in skednja. Navedene objekte se lahko zgradi le v primeru, ko na grajenem in pogojno zazidljivem območju kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče postaviti, in se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijsko svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije. Navedeni objekti morajo ustrezati določilom o vrstah pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov;

 

 

- gradnja kozolca, ki mora ustrezati določilom o vrstah pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov;

 

 

- postavitev naprav in opreme za varstvo pred točo;

 

 

- ureditev primerno utrjene plaščadi za silažne bale, ki ne sme presegati 30 m˛;

 

 

- za čiščenje blatnih gum kmetijske mehanizacije se, razen v območjih 1. in 2. varstvenega pasu vodnega vira, dovoljuje gradnja ploščadi, katere površina ne sme presegati 30 m˛. Spodnji ustroj ploščadi mora biti izveden tako, da ne prepušča škodljivih snovi.

 

 

(4.2) Območja gozdov

 

 

Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, Območne enote Ljubljana. V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oz. urediti nadomestne. Odmik od gozdnega raba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic. Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja narave ali varovanja kulturne dediščine je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino. Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba. Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati. Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Za lovsko kočo na zemljišču s parc.št. 365/2, k.o. Komenda je potrebno upoštevati posebne določbe.

 

 

(4.2.1) Na območju večnamenskih gozdov (G) so dovoljeni še naslednji posegi:

 

 

- posegi v skladu z gozdnogospodarskimi in lovskogojitvenimi načrti;

 

 

- sanacije degradiranega gozdnega prostora;

 

 

- sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;

 

 

- gradnje rekreacijskih in kolesarskih poti;

 

 

- urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve;

 

 

- ukrepi za varstvo pred škodljivim delovanjem voda v skladu z zakonodajo;

 

 

- gradnje pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov (gozdne ceste, gozdne učne poti, gozdne vlake, gozdne žičnice, krmilnice, lovske preže, napajališča);

 

 

- obore;

 

 

- gradnja oziroma postavitev čebelnjaka, vendar samo, če se predhodno pridobi mnenje pristojne čebelarske službe, iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo, vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski pašni red, njegov investitor pa da je v skladu s predpisi, ki urejajo uravnavanje obsega površin čebelje paše, vpisan v register o čebelarjih;

 

 

- sanitarne sečnje;

 

 

- krčitve gozdov do površine 1,0 ha za ureditve kmetijskih površin; krčitve so dopustne po predhodni strokovni presoji in soglasju Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana.

 

 

(4.3) Območja za potrebe obrambe (OB)

 

 

Za posege v območja, ki so varovana po predpisih, ki urejajo področje obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo.

 

 

3.2. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADNJO OBJEKTOV

 

 

14. člen

 

 

(1.) MERILA IN POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE

 

 

(1.1.) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za stavbe:

 

 

Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):

 

 

 

 

V območju stanovanj (SE) se zaradi ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12° kriteriji za parcelacijo novih gradbenih parcel sorazmerno večajo tako, da je pri naklonu 25°, parcela v smeri naklona daljša za 100%. Za stavbe splošnega družbenega pomena (DI, DS, DV, DZ) ter stavbe za posebne namene (SS) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti, oziroma zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant. Za posebna območja (MK) v skladu z namembnostjo stavb zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.

 

 

V območju mešanih dejavnosti (MP in MD) se predpisani faktor zazidanosti gradbene parcele lahko poveča do 0,40, v kolikor se vsa parkirna mesta zagotovi v kletnih etažah oziroma na gradbeni parceli.

 

 

V primeru, ko je obstoječa zazidanost (FZ) gradbene parcele večja kot je določena v tem členu, so glede na obstoječo pozidanost na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti in rabe stavb.

 

 

Za morfološko enoto Komenda: Ko-M1 je potrebno upoštevati (1.1.), za morfološki enoti Moste: Mo-M7 in Mo-M10 pa (1.2.) točko 35. člena. Za območja morfoloških enot Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2, Nasovče: Na-S1 in Podboršt: Pb-S1 je potrebno upoštevati (3.5.) točko 37. člena.

 

 

(1.2.) Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na:

 

 

Območja (SE):

 

 

- prostostoječe enostanovanjske stavbe;

 

 

- prostostoječe dvostanovanjske stavbe;

 

 

- dvostanovanjske stavbe – dvojček;

 

 

- prostostoječe atrijske stavbe;

 

 

- stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico koristnih površin stavbe namenjenih za stanovanje.

 

 

Območja (SV):

 

 

- večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi (volumnu stavbe) enake eno ali dvo stanovanjskim stavbam.

 

 

Območja (SK):

 

 

- stanovanjska stavba, ki se stikuje z gospodarskim poslopjem,

 

 

- prostostoječe enostanovanjske stavbe;

 

 

- prostostoječe dvostanovanjske stavbe;

 

 

- prostostoječe atrijske stavbe.

 

 

Območja (KP):

 

 

- stanovanjske stavbe kmetij.

 

 

(1.3.) Lega objekta na zemljišču:

 

 

- Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.

 

 

- Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4,0 metre (odmik od sosednjih zemljišč se določa v skladu s standardom SIST ISO 9836), enostavni objekti (razen ograje) pa najmanj 1,5 metra. Manjši odmiki so možni ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišč.

 

 

- Ograje morajo biti od sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 0,5 m, pri čemer naj se, ob pisnem soglasju lastnika oz. lastnikov sosednjih zemljišč, praviloma postavljajo na posestne meje, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.

 

 

- Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.

 

 

- Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati upad svetlobe, razdalje med stavbami, tako, da se zagotavlja 45° kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov. Odstopanje od navedenega določila je dopustno le v primeru posegov na območju ohranjenih vaških jeder, kjer je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam.

 

 

- Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5,0 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljalcem cest ter takrat kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja.

 

 

- V območjih ohranjenih vaških jeder in v območjih (MS) je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje je nadomestno stavbo praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.

 

 

- Postavitev stavb mora biti prilagojena konfiguraciji terena. Daljša stranica in sleme stavb lociranih na pobočjih morata biti vzporedna s plastnicami, izjemoma je postavitev stavb lahko tudi drugačna, če je oblikovana v skladu z ohranjenim identitetnim urbanističnim vzorcem naselja oziroma dela naselja (domačije v gručah, kompleksi/domačije vzdolž ceste s stavbami pravokotno in vzporedno s cesto).

 

 

- V naseljih oziroma delih naselja z značilno postavitvijo stavb pravokotno na cesto, je potrebno gradnje in prostorske ureditve oblikovati v skladu s takšno tlorisno zasnovo območja.

 

 

(2.) MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

 

 

15. člen

 

 

(2.1.) Za oblikovanje stanovanjskih stavb v območju (SE) velja:

 

 

- Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, storitvene stavbe in trgovine) mora imeti podolgovat tloris v razmerju stanic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi lomljen. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita oziroma je potrebno doseči za okolico značilna razmerja gabaritov. Tlorisni gabarit stanovanjskih dvojčkov mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:2 (izhaja iz za območje značilne gradnje v nizu).

 

 

- Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M, pri čemer višina kapu ne sme presegati višine 7,40 m nad terenom. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.

 

 

- Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 30° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oz. dela naselja. Strešna kritina je sive barve ali opečna. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad na plašč in klasičnih kukrlov. Strešine klasičnih kukrlov morajo imeti enake naklone kot osnovna streha in ne smejo biti višji od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki morajo biti enakega naklona kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove.

 

 

- Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidav, nadzidav in rekonstrukcij mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja z osno oblikovanimi fasadami s poudarjenimi vratnimi in okenskimi odprtinami. Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente, balkonske ograje pa naj imajo praviloma vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo.

 

 

- Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb, ki predstavljajo lokalno tradicijo oblikovanja, je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Ob spremembah namembnosti stavb v takšnih primerih niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb.

 

 

Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov. Za morfološko enoto Komendska Dobrava: KD-S4 je potrebno upoštevati še (3.7.) točko 37. člena.

 

 

(2.2.) Za oblikovanje stavb v območju (SV) velja:

 

 

Za večstanovanjske stavbe veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje prve, tretje, četrte in pete alineje točke (2.1.) tega člena. Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M. Nadzidave se lahko izvajajo le do predpisanega višinskega gabarita.

 

 

(2.3.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SK) in (KP) velja:

 

 

(2.3.1.) Za stanovanjske stavbe veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje točke

 

 

(2.1.) tega člena.

 

 

(2.3.2.) Za arhitektonsko oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb velja:

 

 

- Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,8, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,5, razen silosi in tipski rastlinjaki.

 

 

- Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja tako, da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.

 

 

- Obliko, naklon in kritino streh ter smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Lahko so zaključene s čopom. Šotoraste strehe niso dovoljene. Nakon streh je dovoljen v razponu do 30° do 45°, kar ne velja za tipske rastlinjake in silose. V primeru dozidav k hlevom se zaradi prevelikih strešnih dimenzij izjemoma dopušča lomljene strešine. Upravičenost lomljene strešine in strešnega naklona tega dela strešine mora utemeljiti odgovorni projektant. Strešna kritina je sive ali opečne barve.

 

 

- Arhitektonsko oblikovanje stavb in dozidav mora izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Fasade morajo biti ometane v svetlih tonih. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Spremembe namembnosti stavb ne smejo porušiti lokalne tradicije arhitektonskega oblikovanja.

 

 

- Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb, ki predstavljajo lokalno tradicijo oblikovanja, je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin.

 

 

(2.3.3.) Stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje sta lahko postavljena v nizu. Možna je tlorisna zasnova »v ključ« (tloris v obliki črke U). V obeh primerih je potrebno izhajati iz razmerij gabaritov značilnih za okolico.

 

 

Za morfološko enoto Križ: Kr-KP1 je potrebno upoštevati še točko (3.2.) 37. člena. Za morfološko enoto Žeje: Že-KP3 je potrebno upoštevati (3.6.) točko 37. člena. Za morfološko enoto Komendska Dobrava: KD-S4 je potrebno upoštevati še (3.7.) točko 37. člena.

 

 

(2.4.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SS, DI, DS, DK, DV, DU, DZ) velja:

 

 

- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

 

 

- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.

 

 

- Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave.

 

 

- Stavbe morajo biti arhitektonsko lično oblikovane.

 

 

- Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo. Uporaba materialov mora biti v skladu z osnovno stavbo.

 

 

- Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir. Za morfološko enoto Komenda: Ko-M1 je potrebno upoštevati (1.1.) točko 35. člena. Za morfološko enoto Komenda: Ko-S6 je potrebno upoštevati (3.1.) točko 37. člena.

 

 

(2.5.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MS) velja:

 

 

- Pri načrtovanju postavitve stavbe na parcelo je potrebno izdelati urbanistični vzorec na katastru v merilu 1:1000 in postavitev ter razmerje novogradnje in dozidave vključiti v urbanistični vzorec.

 

 

- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo in tradicijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v jedru.

 

 

- Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti vaškega jedra. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35° do 45° z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oz. dela naselja. Strešna kritina je sive barve ali opečna. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad na plašč in klasičnih kukrlov. Strešine klasičnih kukrlov morajo imeti enake naklone kot osnovna streha in ne smejo biti višji od nje. Kritine z trajno odbojnim svetlobnim učinkom niso dovoljene.

 

 

- Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavbe dediščine. Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. Ob spremembah namembnosti stavb v takšnih primerih niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb.

 

 

- Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo. Uporaba materialov mora biti v skladu z osnovno stavbo.

 

 

Lokacijski podatki posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.

 

 

(2.6.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MD in MP) velja:

 

 

- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

 

 

- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.

 

 

- Obliko, naklon in kritino strehe ter smer slemena je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja. Stavbe morajo biti arhitektonsko lično oblikovane in morajo izhajati iz funkcije in tradicionalnega oblikovanja stavb v okolici.

 

 

- Dozidave in nadzidave morajo biti oblikovane v skladu z osnovno stavbo. Uporaba materialov mora biti v skladu z osnovno stavbo.

 

 

- Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

 

 

Za morfološko enoto Potok pri Komendi: Po-M1 je potrebno upoštevati (3.4.) točko 37. člena.

 

 

Za morfološko enoto Moste: Mo-M11 je potrebno upoštevati še določilo točke (3.10.) 37. člena. Za morfološko enoto Komenda: Ko-M1 je potrebno upoštevati (1.1.), za morfološki enoti Moste: Mo-M7 in Mo-M10 pa (1.2.) točko 35. člena.

 

 

(2.7.) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MT) velja:

 

 

- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

 

 

- Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo biti vedutno izpostavljeni.

 

 

- Obliko, naklon, kritino in smer slemena je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.

 

 

- Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb.

 

 

- Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

 

 

(2.8.) Za arhitektonsko oblikovanje v območjih (MK) je potrebno upoštevati (3.3.) točko 37. člena.

 

 

(2.9.) Za gradnje in dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi objekti na območjih (ZK) je potrebno upoštevati oblikovalska določila (2.4.) točke tega člena.

 

 

(2.10.)Odstopanja

 

 

Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami na prometnih vozliščih, v središčih posameznih naselij in v drugih primerih gradenj, ki odstopajo od oblikovalskih usmeritev določenih za posamezna območja. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Upravičenost tovrstnega oblikovalskega posega se ocenjuje na podlagi najmanj dveh variantnih rešitev, tako da se izbrano varianto potrdi z novo lokacijsko informacijo.

 

 

(3.) MERILA IN POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE

 

 

16. člen

 

 

(3.1.) Oblikovanje zelenih površin

 

 

V okviru gradbene parcele je potrebno za posamezne dejavnosti zagotoviti minimalni delež zelenih površin: za območja (SE, SK in MT) 30%, za večstanovanjska območja (SV) in območja kmetijske proizvodnje (KP) 15%, za območja mešanih dejavnosti (MD in MP) 12%, za območja urbanih vaških središč (MS) pa vsaj 10% površin gradbene parcele. Pri stavbah splošnega družbenega pomena (DI, DS, DK, DV, DU, DZ) ter pri stavbah za posebne namene (SS) se delež zelenih površin določi s projektom zunanje ureditve gradbene parcele v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje. V naseljih je potrebno ohraniti čim več obstoječe vegetacije, nove zasaditve pa naj upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste. Površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin.

 

 

Za morfološko enoto Komenda: Ko-M1 je potrebno upoštevati (1.1.), za morfološki enoti Moste: Mo-M7 in Mo-M10 pa (1.2.) točko 35. člena. Za območja morfoloških enot Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2, Nasovče: Na-S1 in Podboršt: Pb-S1 je potrebno  upoštevati (3.5.) točko 37. člena.

 

 

(3.2.) Oblikovanje okolice objektov

 

 

- Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Strehe nad pomožnimi objekti za lastne potrebe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo, razen v primeru pohodne strehe, ko je pomožni objekt postavljen kot prizidek k fasadi.

 

 

- Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. V stanovanjskih območjih višina ograje ne sme presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. Masivne, razen protihrupne ograje niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja.

 

 

- Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali (les, beton obložen s kamenjem ipd.) in/ali ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.

 

 

- Urbana oprema in objekti oz. predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali zaključenemu delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Za celotno območje občine Komenda se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš. Na objektih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.

 

 

- Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih strnjenih naselij.

 

 

Za zasaditev žive meje ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.

 

 

Za vse gradnje in prostorske ureditve velja, da je potrebno robove naselja oblikovno poenotiti brez večjih vidnih odstopanj v pejsažu. V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.

 

 

Javne in poljavne površine ter zelenice znotraj stavbnih sosesk in stavbnih otokov je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora (obstoječe zelene ureditve in grajena struktura, osi in linije v prostoru, dominante, vedute ipd.). Pohodne površine naj se tlakuje glede na namen površin.

 

 

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico. Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišča, dovozov in dostopov. Za območje morfološke enote Nasovče Na-KP1 je potrebno upoštevati še (3.8.) točko 37. člena.

 

 

(3.3.) Oblikovanje drugih prostorskih ureditev

 

 

- Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka (meandri). Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.

 

 

- Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi. Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtoka visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.

 

 

3.3. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH PARCEL IN PARCELACIJE ZEMLJIŠČ

 

 

17. člen

 

 

(1.) GRADBENE PARCELE

 

 

Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma, na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.

 

 

Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:

 

 

- namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta, utrjene površine in zelene površine);

 

 

- določen faktor zazidanosti (FZ), minimalne odmike od posestnih meja in predpisan delež zelenih površin;

 

 

- zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.

 

 

Za kmetije in kmetijske objekte (SK, KP) se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij, lege, medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora in ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov).

 

 

Pri stavbah za posebne namene (SS), stavbah splošnega družbenega pomena (D) in stavbah v mešanih (M) območjih se velikost gradbenih parcel določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja. Obstoječim stavbam se gradbena parcela določa na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža zelenih površin, pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet) tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.

 

 

(2.) PARCELACIJE ZEMLJIŠČ

 

 

Parcelacija se, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti. Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop. Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.

 

 

3.4. MERILA IN POGOJI ZA PROMETNO UREJANJE

 

 

18. člen

 

 

(1.) CESTE IN DRUGE PROMETNE POVRŠINE

 

 

Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske in sprehajalne poti.

 

 

Oblikovanju javnih prometnih površin je potrebno nameniti večjo pozornost, zlasti z uporabo primernih tlakovanj. Vrste tlakovanj naj bodo prilagojene različnim območjem ter posameznemu namenu. Za umirjanje prometa naj se poleg drugih ureditev (npr. hitrostne ovire) uporabljajo tudi tlakovanja.

 

 

(1.1.) Prometne površine

 

 

- Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.

 

 

- Minimalna širina občinskih cest – ulic je 4,0 m.

 

 

- Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je slepa cesta možna, v kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustezno obračališče.

 

 

- Hkrati z gradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževalnimi deli na cesti je potrebno vključiti tudi graditev oz. po potrebi naenkrat izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.

 

 

- Ob obstoječem cestnem telesu je potrebno zagotoviti od 1,0 m do 2,0 m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico. Cestni svet je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture.

 

 

- Ob regionalnih in lokalnih cestah je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo.

 

 

- Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča.

 

 

- Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah (točka 1.4. tega člena) zunaj naselij prepovedano.

 

 

(1.2.) Dovozi in priključki

 

 

- Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto.

 

 

- Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno.

 

 

- Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov.

 

 

- Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.

 

 

- Meteorne in odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.

 

 

(1.3.) Parkirne površine

 

 

- Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti vseh stavb je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.

 

 

- Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločene od cestnega sveta.

 

 

- Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.

 

 

Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oz. dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):

 

 

- Enostanovanjske stavbe 2 PM

 

 

- Dvostanovanjske stavbe 4 PM

 

 

- Dvojček 4 PM

 

 

- Večstanovanjske stavbe 2 PM / stanovanje

 

 

- Domovi za ostarele 1 PM / 5 postelj

 

 

- Vrtci, šole 2 PM / oddelek + 1 PM / 2 zaposlena

 

 

- Športna igrišča 1 PM / 250 m2 površine igrišč

 

 

- Prireditveni prostori 1 PM / 5 sedežev

 

 

- Cerkve 1 PM / 20 sedežev

 

 

- Trgovine 1 PM / 30 m2 koristne prodajne površine oz. min. 2 PM + 1PM / 2 zaposlena

 

 

- Gostilne 1 PM / 4 sedeže + 1 PM / 2 zaposlena

 

 

- Gostilne s prenočišči 1 PM / 2 sobi in 1 PM / 6 sedežev

 

 

- Obrtni in industrijski obrati 1 PM / 50 m2 neto površine + 1 PM / 2 zaposlena oz. min. 2 PM

 

 

- Skladišča 1 PM / 100 m2 neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena oz. min. 2 PM

 

 

- Poslovni prostori 1 PM / 30 m2 neto površine ali 1 PM / 2 zaposlena oz. min. 2 PM

 

 

- Pokopališča 1 PM / 30 grobov

 

 

- Pri določanju parkirnih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički, oziroma vsaj 1 parkirno mesto.

 

 

- Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirnih mest k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin.

 

 

- Na območju bajerjev je za potrebe ribarjenja možno urediti sezonsko (občasno) parkirišče (do 5 PM) zunaj poselitvenih območij izvedeno v makadamu ali utrjeno z rušniki. Spodnji ustroj mora biti izveden tako, da ne prepušča škodljivih snovi in mora imeti urejene lovilce olj. Sezonska parkirišča morajo biti urejena zunaj vodnih in priobalnih zemljišč. Za njihovo gradnjo je potrebno na kmetijskih, gozdnih oz. drugih varovanih območjih in varovalnih pasovih pridobiti soglasje pristojnih nosilcev prostora.

 

 

Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirnih mest k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin. Navedena določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je v bližini možno parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.

 

 

V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.

 

 

(1.4.) Varovalni pasovi cest

 

 

- Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.

 

 

- Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:

 

 

-  pri glavnih cestah 25 m,

 

 

-  pri regionalnih cestah 15 m,

 

 

-  pri državnih kolesarskih poteh 5 m.

 

 

- Varovalni pas občinske ceste je širok:

 

 

-  pri lokalnih cestah 8m,

 

 

-  pri javnih poteh 6 m.

 

 

- Za gradnje in postavitve enostavnih objektov je potrebno upoštevati širine varovalnih pasov določenih s pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.

 

 

- Državne ceste so določene z uredbo o kategorizaciji državnih cest, občinske ceste pa z odlokom o kategorizaciji občinskih cest.

 

 

- Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je v varovalnem pasu ceste potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa.

 

 

(1.5.) Rezervati prometnic

 

 

Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste.

 

 

V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture. Rezervati posameznih cest so:

 

 

- državne ceste (glavne in regionalne) 40 m

 

 

- lokalne ceste (LC) 30 m

 

 

(2.) ŽELEZNIŠKI PROMET

 

 

Preko območja PUP Komenda se predvideva izgradnja železniške proge Ljubljana – Brnik.

 

 

(3.) ZRAČNI PROMET

 

 

Del območja PUP Komenda se nahaja v vplivnem območju omejene in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana. V obravnavanem območju se za ovire za zračni promet štejejo:

 

 

- v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča,

 

 

- objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,

 

 

- vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,

 

 

- za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.

 

 

Za gradnje in prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa je predhodno pridobiti soglasje Ministrstva za promet, Uprava Republike Slovenije za civilno letalstvo, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.

 

 

(4.) PROMET NA NOTRANJIH VODAH

 

 

Na območju bajerjev so dovoljeni le posegi za potrebe urejanja jezera in varstvo voda. Dovoljeni so tudi posegi oziroma ureditve, ki omogočajo dostop do vode (pristani, mostički, privezi, pomoli, čolnarne,...), ki trajno ne spreminjajo obale. Za posege v območju jezera in priobalnega pasu je potrebno predhodno soglasje pristojne službe na urejanje voda in strokovno mnenje službe za varstvo narave.

 

 

3.5. MERILA IN POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE

 

 

19. člen

 

 

Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih infrastruktur.

 

 

Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni. Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.

 

 

Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno ravnanje z odpadnimi vodami. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi. V novonačrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.

 

 

Podtalnica na ravninskem delu delu občine Komenda vsebuje previsoko koncentracijo nitratov, fosfatov, halogeniranih organskih spojin in pesticidov, da ni primerna za pitje, zato naj se pri morebitni uporabi obstoječih vodnjakov to upošteva.

 

 

(1.) ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA

 

 

20. člen

 

 

Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljalec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija).

 

 

1. Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami.

 

 

2. Komunalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.

 

 

3. Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je, če je to tehnično izvedljivo, obvezna za vse objekte. Priključitev na javno kanalizacijo je dovoljena v skladu s pogoji upravljalca.

 

 

4. Predvideni objekti morajo biti od osi kanalizacije oddaljeni minimalno 3 m. V varstvenem pasu do 5 m od osi kanalizacije je prepovedana nasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v globino in širino.

 

 

5. Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi. Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnico ali vodotok po najbližji možni poti. Padavinske vode s streh objektov se v ponikovalnice vodi preko peskolovov, s povoznih površin (parkirišč, dvorišč,...) pa preko lovilcev olj in peskolovov.

 

 

6. Na območjih, kjer sistem javne komunalne kanalizacije še ni zgrajen oziroma priključevanje objekta ni tehnično izvedljivo, se komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne več prekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno čistiti pooblaščeni upravljalec. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja oziroma vzpostavitve možnosti priključitve se objekti obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.

 

 

7. Prepovedano je spuščati odpadne vode iz greznic na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode ali v podzemlje.

 

 

8. Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.

 

 

9. Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic.

 

 

10.V vodovarstvenih pasovih je način odvajanja odpadnih in padavinskih voda določen s posameznimi odloki o varovanju vodnih virov.

 

 

(2.) OSKRBA S PITNO VODO

 

 

21. člen

 

 

Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje.

 

 

Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov. V rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, razen ob soglasju upravljalca.

 

 

Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme. Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.

 

 

(3.) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO

 

 

22. člen

 

 

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.

 

 

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo:

 

 

- za napetostni nivo daljnovoda 20 kV: 20 m ( 2×10 m od osi daljnovoda (DV),

 

 

- za napetostni nivo kablovoda 20 kV: 8 m (2×4 m od osi kablovoda).

 

 

Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje upravljavca. Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oz. občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elekromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih potrebno praviloma zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.

 

 

Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov in na območjih, kjer napetost ni zadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oz. zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.

 

 

Dopolnilna gradnja javne razsvetljave naj se izvaja v skladu z obstoječim konceptom občine Komenda.

 

 

(4.) OSKRBA S PLINOM

 

 

23. člen

 

 

Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo plinovodnega omrežja, ki izhaja iz planskih usmeritev občine. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve. Preko območja PUP Komenda poteka obstoječi plinovod M2, MMRP Rogatec – RMRP Vodice (premer 400 mm, tlak 50 bar).

 

 

Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja. Nadzorovani pas za plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran od osi plinovoda. Varstveni pas za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran od osi plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran od osi plinovoda. V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina.

 

 

Za visokotlačne plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov, za srednjetlačne plinovode pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov. Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina.

 

 

(5.) TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ

 

 

24. člen

 

 

Telekomunikacijsko omrežje in kabelsko razdelilni sistem

 

 

Telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju TK omrežje) na območju PUP Komenda je vklučeno na TC Komenda. Za priključitev novih objektov na območju je potrebno povečati kapacitete TK omrežja na obstoječih trasah. Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (v nadaljevanju CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom. Novogradnje, rekonstrukcije in priključki TK in CaTV omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi. Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).

 

 

Pri določanju lege stavb od TK in CaTV omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe.

 

 

Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljalca. Priključitev na TK omrežje se izvede na osnovi projektne dokumentacije, ki mora upoštevati obstoječo infrastrukturo ter določiti ustrezne odmike od nje. Izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.

 

 

Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:

 

 

- prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;

 

 

- objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;

 

 

- na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;

 

 

- v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);

 

 

- če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;

 

 

- na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembna območja naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;

 

 

- v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;

 

 

- posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).

 

 

(6.) RAVNANJE IN ODLAGANJE ODPADKOV

 

 

25. člen

 

 

Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. V okviru gospodinjstev je dovoljeno zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih za predelavo v kompost.

 

 

Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke (zbiralnice ločenih frakcij). Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.

 

 

Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.

 

 

Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.

 

 

3.6. MERILA IN POGOJI ZA OHRANJANJE NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI

 

 

26. člen

 

 

NARAVOVARSTVENE SMERNICE

 

 

Za gradnjo objektov in prostorske ureditve v območjih naravnih vrednot je, v skladu s 105. členom zakona o ohranjanju narave, potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega Ministrstva za okolje, prostor in energijo. V območju PUP Komenda se varujejo naravne vrednote in biotska raznovrstnost z upoštevanjem naslednjih varstvenih usmeritev:

 

 

- Ob vodotokih je potrebno ohranjajati poplavne in razlivne površine ter obvodni pas vegetacije.

 

 

- Varovati in ohranjati je potrebno nahajališča fosilov, ki izdanjajo na brežinah Tunjščice, Knežjega in Vrtaškega potoka ter njegovih pritokih. Ogrožena so predvsem ob regulacijah, urejanju brežin in drugih posegih v vodotoke.

 

 

- Vodnogospodarski objekti in obrežna zavarovanja naj se gradijo le ob najnujnejših primerih, sonaravno, z naravnimi materiali, ob čim manjšem poseganju v obvodno vegetacijo in na način, ki ohranja dinamiko vodotoka. Ohranja naj se vzdolžna razgibanost vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.

 

 

- Naplavine se lahko odvzemajo le v obsegu, ki ne spreminja naravne dinamike vodotoka, brez večjih posegov v njegove brežine in v času izven gnezditvene sezone ptic.

 

 

- Na območjih botaničnih naravnih vrednot naj se ohranja obstoječa raba, kultura in ekološki pogoji, ki omogočajo obstoj naravne vrednote.

 

 

- Ohranjajo naj se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, suha ekstenzivna travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni vodotoki, poplavni gozdovi) in ogrožene živalske ter rastlinske vrste.

 

 

- Z namenom izboljšanja življenjskih pogojev favne naj se v čim večji meri ohranjajo gozdni robovi, omejki in grmišča.

 

 

- Gozdne ceste naj se ne trasirajo preko naravnih vrednot in območij pomembnih z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti.

 

 

- Agromelioracije naj se izvajajo tako, da bistveno ne spreminjajo reliefa oziroma ne posegajo v geomorfološke posebnosti. Hidromelioracij naj se praviloma ne izvaja. Na območju PUP Komenda se nahaja večje število naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena in sicer:

 

 

 

 

Kulturna dediščina je opredeljena v Strokovnih podlagah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Komenda, ki ga je v decembru 2000 izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju. Vse enote kulturne dediščine so razvidne iz grafičnega dela PUP.

 

 

Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine je v skladu s členi Zakona o varstvu kulturne dediščine (Ur. l. RS, št. 7/99) potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Enako je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine tudi pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine.

 

 

Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta. Kulturno dediščino predstavljajo tudi vse oblike lesenih kozolcev, slopna znamenja in zidane kapelice.

 

 

1) Državno pomembna kulturna dediščina in predlogi za razglasitve:

 

 

231 Komenda – Cerkev sv. Petra

 

 

232 Komenda – Grad

 

 

233 Komenda – Knjižnica Petra Pavla Glavarja

 

 

234 Komenda – Znamenje

 

 

2) Naselbinska dediščina:

 

 

15123 Gora pri Komendi – Vas

 

 

10762 Moste pri Komendi – Vas

 

 

15222 Podboršt pri Komendi – Vas

 

 

15096 Križ – Vas

 

 

10771 Suhadole – Vas

 

 

3.8. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO OKOLJA

 

 

28. člen

 

 

Gradnje in prostorske ureditve so možne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja. Vsak poseg v okolje mora biti načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja. Pred začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje ministrstva. Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.

 

 

(1) DOVOLJENE DEJAVNOSTI

 

 

29. člen

 

 

V spodaj navedenih območjih so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:

 

 

a) v območjih z oznako (SE):

 

 

1) obseg dejavnosti do vključno pet zaposlenih;

 

 

2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje;

 

 

3) gradnja stavb za rejo perjadi ni dopustna;

 

 

4) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom, za kar je potrebno pridobiti strokovno oceno pooblaščene pravne ali fizične osebe za izdelavo poročil o vplivih na okolje.

 

 

b) v območjih z oznako (SV):

 

 

1) obseg dejavnosti omogoča do vključno dva zaposlena na stanovanje;

 

 

2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje;

 

 

3) gradnja stavb za rejo perjadi ni dopustna;

 

 

4) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom, za kar je potrebno pridobiti strokovno oceno pooblaščene pravne ali fizične osebe za izdelavo poročil o vplivih na okolje.

 

 

c) v območjih z oznako (SK):

 

 

1) dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilno dejavnost kmetije;

 

 

2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje;

 

 

3) kmetijske dejavnosti, hlev do 40 GVŽ,

 

 

4) ne glede na prejšnjo točko je gradnja stavb za rejo perutnine in prašičev pitancev dopustna le za lastne potrebe (do 150 mest za perutnino in do 15 mest za prašiče pitance);

 

 

5) ni zaznavnih vonjav več kot 100 m od objekta;

 

 

6) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.

 

 

d) v območjih z oznako (KP) znotraj poselitvenih območij:

 

 

1) dejavnosti, ki predstavljajo dopolnilno dejavnost kmetije;

 

 

2) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje;

 

 

3) kmetijske dejavnosti hlev do 120 GVŽ;

 

 

4) ni zaznavnih vonjav več kot 100 m od objekta;

 

 

5) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.

 

 

e) v območjih (MS) – urbana vaška središča:

 

 

1) dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t, ali gradbene stroje,

 

 

2) kmetijske dejavnosti, hlev do 40 GVŽ;

 

 

3) ne glede na prejšnjo točko je gradnja stavb za rejo perjadi in prašičev pitancev dopustna le za lastne potrebe (do 75 mest za perutnino in do 10 mest za prašiče pitance);

 

 

4) delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.

 

 

(2) VARSTVO ZRAKA

 

 

30. člen

 

 

Za varstvo zraka je potrebno:

 

 

- pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije;

 

 

- nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (plin, bio masa ipd.);

 

 

- zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb;

 

 

- obvezno je priključiti vse večje porabnike na zgrajeno plinovodno omrežje;

 

 

- urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka;

 

 

- postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi.

 

 

(3) VARSTVO PRED HRUPOM

 

 

31. člen

 

 

Na območju PUP Komenda se v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v poselitvenih območjih določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:

 

 

- območja pokopališč (ZK), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom; ravni hrupa lahko izjemoma presegajo mejne vrednosti določene za II. stopnjo varovanja pred hrupom v primeru, ko je pokopališče locirano v bližini cerkva zaradi zvonov in, ko je pokopališče locirano ob prometni cesti. V primeru urejanja obstoječih in novih pokopališč ob prometnih cestah je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred hrupom,

 

 

- območja namenjena vzgoji in izobraževanju (DI), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,

 

 

Na območjih javne gospodarske infrastrukture se skladno uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom za območja državnih cest (DC), območja lokalnih cest (LC), območja za čiščenje vode (OC). Za območja oskrbe z električno energijo in območja telekomunikacijske infrastrukture se določa III. Stopnja varstva pred hrupom.

 

 

Na območju krajine se za vsa območja določa III. stopnja varstva pred hrupom. Ne glede na določila prejšnjih odstavkov se v območje IV. stopnje varstva pred hrupom uvršajo še nekatera območja, ki so opredeljena s prostorskim planom občine. S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne določa stopnja varstva pred hrupom za območja za potrebe obrambe.

 

 

Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav), za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje. Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Prav tako ne sme čezmernih obremenitev povzročati vir hrupa na kraju imisije.

 

 

Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območjih, kjer predpisane mejne ravni niso presežene oz. ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.

 

 

Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.

 

 

Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.

 

 

Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah objektov, rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.

 

 

(4) VARSTVO TAL

 

 

32. člen

 

 

Na območjih skladišč tekočih goriv, naftnih derivatov in drugih nevarnih snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. Skladišča oziroma prostori za skladiščenje/shranjevanje umetnih gnojil, sredstev za zaščito rastlin ipd. morajo biti izvedeni na način, ki onemogoča onesnaževanje tal in voda (vodotoki, podtalnica).

 

 

Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.

 

 

(5) VARSTVO VODA TER OBVODNIH EKOSISTEMOV

 

 

33. člen

 

 

Za posege v vodovarstvenih območjih, vodnih in obvodnih ekosistemih je potrebno upoštevati zakon o vodah in podzakonske akte ter odloke o varovanju vodnih virov.

 

 

- Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovanje omejitev v izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnosti. Gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je, v skladu s predpisi na področju varstva okolja, treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov, je na vodovarstvenem območju prepovedana.

 

 

- Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode in odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.

 

 

- Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov, in so v stiku s podzemno vodo je prepovedano.

 

 

- V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.

 

 

- Gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin ja prepovedana na priobalni tlorisni širini 5m od meje brega voda 2. reda. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje odpadkov.

 

 

- Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.

 

 

3.9. MERILA IN POGOJI ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE

 

 

34. člen

 

 

(1) VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

 

 

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:

 

 

- varen umik ljudi, živali in premoženja;

 

 

- potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;

 

 

- prometne in delovne površine za intervencijska vozila;

 

 

- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;

 

 

- zagotovitev površin za potrebe evakuacije.

 

 

Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so določene v občinskem načrtu zaščite in reševanja.

 

 

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.

 

 

(2.) UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE

 

 

Na območju občine Komenda ni perspektivnih obrambnih območij.

 

 

III. POSEBNE DOLOČBE

 

 

(1.) USMERITVE ZA OBMOČJA KOMPLEKSNIH POZIDAV

 

 

35. člen

 

 

V primeru, da se v fazi idejne zasnove kompleksne pozidave izkaže, da so na območju možne še drugačne rešitve, načrtovalec PUP Komenda na osnovi novih podatkov o obravnavanem prostoru in v skladu z določili PUP Komenda korigira predvideno usmeritev za kompleksno pozidavo območij in zanjo pridobi mnenje pristojne občinske službe.

 

 

1.1. Komenda: Ko-M1

 

 

Usmeritve za območje kompleksne pozidave Komenda: Ko-M1 so razvidne iz grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP Komenda. Prometno urejanje, pozidava, načelna raba stavb ter višinski gabariti naj grobo sledijo generalnemu konceptu določenemu v usmeritvah za kompleksno pozidavo. Višinski gabarit predvidenih stavb ne sme presegati najvišje stavbe v okolici. Pri določanju višine stavb je potrebno upoštevati tudi obstoječe dominante in izdelati grafični prikaz, iz katerega bo razvidno, da se obstoječe dominante v prostoru ohranjajo. Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave, pod pogojem, da se na območju morfološke enote oblikujejo enotno. Strešna kritina je sive ali opečne barve. Za realizacijo gradenj in prostorskih ureditev se določa prestavitev potoka. Ne glede na prvi stavek tega odstavka je potrebno za prestavitev vodotoka obvezno upoštevati predvideno traso in odmike predvidenih stavb od vodotoka, ki ne smejo biti manjši od predvidenih. Za prestavitev vodotoka je potrebno izdelati hidrološko hidravlični elaborat. Odstopanja od predvidene trase so možna le v primeru, ko ni možno pridobiti zemljišč, preko katerih se prestavitev predvideva. Prestavitev vodotoka mora biti izvedena sočasno ali pred vsemi ostalimi gradnjami in prostorskimi ureditvami na območju morfološke enote. Določilo prejšnjega stavka ne velja za območja obstoječih objektov, sklop stanovanjskih stavb na severu enote ter za območje možnih drugačnih rešitev. Navedena območja so razvidna iz grafičnega dela usmeritev za območja kompleksne pozidave območja Komenda Ko-M1. Minimalni delež zelenih površin ne sme biti manjši od deleža določenega z grafikami.

 

 

Za območje možnih drugačnih rešitev (šrafirano območje, ki je razvidno iz grafike) so ob upoštevanju skupnih določb odloka možne tudi drugačne rešitve, pri čemer veljajo za strehe določila prejšnjega odstavka. Obvezna je obcestna gradbena linija razvidna iz grafik. Višinski gabarit stavb ne sme presegati najvišje stavbe v okolici.

 

 

Za zagotovitev ustreznega komunalnega opremljanja območja je potrebno ob vseh prometnicah zagotoviti 1m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico. Pred gradnjo stavb oziroma sočasno je potrebno izvesti pripadajočo prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo. Za območja obstoječih stavb, ki so razvidna iz grafike, ne veljajo določila prejšnjih odstavkov te točke ampak skupna določila.

 

 

1.2. Moste: Mo-M7 in Mo-M10

 

 

Usmeritve za območji kompleksnih pozidav Moste: Mo-M7 in Mo-M10 so razvidne iz odloka in grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP Komenda. Gradnje in prostorske ureditve na območjih obeh morfoloških enot bo možno obravnavati po dokončni določitvi trase in potrditvi lokacijskega načrta LN MO 7 – Glavna cesta.

 

 

Pri urejanju območij morfoloških enot je potrebno upoštevati varovalne pasove cest in območje priobalnega zemljišča vodotoka. Varovalni pas predvidene glavne ceste je potrebno intenzivno zazeleniti. Prometno urejanje in pozidava morajo slediti generalnemu konceptu določenemu v grafikah. Zasnova prometnega omrežja se navezuje na obstoječe ceste. Tlorisne zasnove stavb so podolžne, večinoma so členjene. Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M. Strehe so dvokapne. Smer slemen je v smeri daljše stranice. V primeru členjenih tlorisov so strehe sestavljene. Strešni naklon je dovoljen v razponu med 35° in 45°. Strešne kritine so lahko sive ali opečne barve. Oblikovanje stavb mora biti enotno za območje obeh morfoloških enot. Za vse ostalo je potrebno upoštevati določila skupnih določb. Na območju morfoloških enot Moste: Mo-M7 in Mo-M10 se določa obvezen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.

 

 

(2.) GLEDE VRSTE POSEGOV

 

 

36. člen

 

 

2.1. Gora: Go-S3, Komendska Dobrava: KD-S1, KD-S2, KD-S3, KD-S4, Vrtače: Vr- S1, Žeje: Že-S1

 

 

Za navedena območja v okviru podrobnejše namenske rabe (SK) ne veljajo določila prve, druge in tretje alineje točke (2.2.) 11. člena. Na območjih so znotraj podrobnejše namenske rabe (SK) možne gradnje stanovanjskih in nestanovanjskih stavb za opravljanje kmetijske dejavnosti, gradnje dopolnilnih dejavnosti kmetij ter posegi določeni s četrto, peto, šesto in sedmo alinejo točke (2.2) 11. člena.

 

 

2.2. Moste: Mo-M4, Mo-M11

 

 

Vzdolž severne meje območja morfološke enote Moste: Mo-M4 in Mo-M11 se za gradnjo dostopne poti določa rezervat širine 7 metra.

 

 

Na območju morfoloških enot niso dovoljene naslednje dejavnosti:

 

 

- proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov in umetnih vlaken,

 

 

- proizvodnja kovin (primarna predelava kovin, livarstvo),

 

 

- proizvodnja cementa, apna, mavca,

 

 

- proizvodnja usnja,

 

 

- skladiščenje nevarnih snovi,

 

 

- proizvodnja, predelava in konzerviranje mesa ter proizvodnja mesnih izdelkov,

 

 

- proizvodnja živalskih in rastlinskih olj ter maščob,

 

 

- proizvodnja krmil in hrane za živali,

 

 

- kmetijska proizvodnja (farme).

 

 

2.3.Moste: Mo-M6

 

 

Znotraj morfološke enote Moste Mo-M6 se na območju obstoječega križišča glavne (Sp. Brnik – Mengeš) in regionalne (Vodice – Duplica) ceste »pri Kralju« določa možnost izgradnje krožišča.

 

 

2.4.Križ: Kr-KP3:

 

 

Na območju morfološke enote je možna le dejavnost, ki je določena z obstoječim gradbenim dovoljenjem (ki ga je izdal Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik). Za oblikovanje objektov je potrebno upoštevati skupne določbe, pri čemer je potrebno ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante. Uporaba strešnih kritin, ki odbijajo svetlobo, ni dovoljena.

 

 

2.5. Lovska koča na zemljišču s parc.št. 365/2, k.o. Komenda

 

 

Znotraj obstoječe zakonito zgrajene stavbe je možno za potrebe lovcev urediti manjšo okrepčevalnico z možnostjo nastanitve, pri čemer spremembe ne smejo ovirati gozdarskih dejavnosti.

 

 

2.6. Posegi na zemljišču s parc.št. 806/2, k.o. Klanec

 

 

Poleg, s tem odlokom dovoljenih posegov, se na zemljišču s parc.št. 806/2, k.o. Klanec dovoljujejo še posegi v skladu z enotnim gradbenim dovoljenjem številka 35100-0315/02- 5/18 z dne 31.12.2002, ki ga je izdala UE Kamnik.

 

 

2.7. Potok pri Komendi: Po-M1

 

 

Na območju zemljišč s parc. št. 180/1, 180/3, 192, 193, 199/1, 199/2, 199/3, vse k.o. Kaplja vas znotraj morfološke enote Potok pri Komendi: Po-M1 je potrebno izvesti predhodni arheološki pregled po metodologiji SAAS.

 

Na območju morfološke enote Po-M1 ni možna gradnja objektov s pretežno stanovanjsko namembnostjo. Gradnja stanovanj, ki so praviloma namenjena nosilcem dejavnosti v tej morfološki enoti,  je možna le v okviru objektov s poslovno namembnostjo in po načelu eno stanovanje na eno poslovno dejavnost.

 

 

2.8. Klanec: Kl-S1, Kl-KP2, Žeje: Že-KP2, Že-S1, Suhadole: Su-S5, Su-S7

 

 

Na območju zemljišč s parc. št. 6 in 12, obe k.o. Klanec, ki se nahajata na območju morfološke enote Klanec Kl-S1, na območju zemljišč s parc. št. 701, 697, 698-del in 694/1-del, vse k.o. Moste, ki se nahajajo na območju morfološke enote Žeje Že-S1, in na območju morfoloških enot Klanec Kl-KP2, Žeje: Že-KP2, Suhadole: Su-S5 in Su-S7 se določa obvezen arheološki nadzor nad zemeljskimi deli.

 

 

2.9. Moste: Mo-KP4

 

 

Na območju morfološke enote ne veljajo določila (2.4.) točke 11. člena. Na območju morfološke enote so, poleg posegov iz 10. člena odloka, dovoljene še gradnje in dozidave rastlinjakov. Znotraj rastlinjakov se dovoljujejo ureditve za potrebe prodaje pridelkov, sadik ipd. in izdelkov povezanih z dejavnostjo gojenja rastlin. Območje naj se ureja na osnovi enotnega koncepta. Na južni rob parcel proti cesti je potrebno zasaditi pas visoke vegetacije.

 

 

2.10. Moste: Mo-KP2

 

 

Za območje ne velja določilo prve alineje (2.4.) točke 11. člena. Poleg posegov, ki jih dopuščajo druga, tretja, četrta in peta alineja (2.4.) točke 11. člena so na območju možne še gradnje rastlinjakov, skladišč, pakirnice ter ureditve za potrebe prodaje v zvezi s predvideno dejavnostjo.

 

 

2.11. Komenda: Ko-V1, Ko-V2, Moste: Mo-V1, Mo-V2, Mo-V3, Podboršt: Pb-V1, Suhadole: Su-V1

 

 

Na območju morfoloških enot Komenda: Ko-V1, Ko-V2, Moste: Mo-V1, Mo-V2, Mo-V3,

 

 

Podboršt: Pb-V1, Suhadole: Su-V1 so znotraj vodnih in priobalnih zemljišč celinskih voda, ki se jih določi v nadaljnih fazah projektiranja, možne gradnje in prostorske ureditve v skladu s (1.2.) točko 10. člena, na preostalih zemljiščih pa posegi v skladu s skupnimi določbami.

 

 

Na območjih morfoloških enot Moste: Mo-V1 in Mo-V3 bo gradnje in prostorske ureditve, ki izhajajo iz namenske rabe (ZS) možno obravnavati po dokončni določitvi trase in potrditvi lokacijskega načrta LN MO7 – Glavna cesta.

 

 

(3.) GLEDE OBLIKOVANJA

 

 

37. člen

 

 

3.1. Komenda: Ko-S6:

 

 

- Območje morfološke enote mora biti oblikovano enotno.

 

 

- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

 

 

- Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M.

 

 

- Obliko strehe in oblikovanje objektov določi odgovorni projektant na osnovi lokalne tradicije oblikovanja objektov in izpostavljene lege na robu naselja.

 

 

- Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.

 

 

- Ob vodotokih je potrebno ohraniti vegetacijo.

 

 

3.2. Križ: Kr-KP1:

 

 

Pri načrtovanju je potrebno upoštevati ohranjanje pogledov na vas Križ s cerkvenim zvonikom kot dominanto. Vizualno izpostavljeni rob morfološke enote (južni in zahodni del) je potrebno intenzivno zasaditi z visoko vegetacijo.

 

 

3.3. Križ: Kr-M3:

 

 

- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

 

 

- Višinski gabarit je lahko do P + M (višina kolenčnega zidu vključno s kapno lego ne sme presegati višine 1,20 m).

 

 

- Obliko in naklon strehe ter smer slemena je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.

 

 

- Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb.

 

 

- Stavba mora biti izdelana iz lesa, strešno kritino je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.

 

 

- Zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.

 

 

3.4. Potok pri Komendi: Po-M1:

 

 

- Območje morfološke enote mora biti oblikovano enotno.

 

 

- Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.

 

 

- Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 1 + M.

 

 

- Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave.

 

 

- Stavbe morajo biti arhitektonsko lično oblikovane in morajo izhajati iz funkcije in tradicionalnega oblikovanja stavb v okolici.

 

 

- Rob morfološke enote naj bo intenzivno zazelenjen z visoko vegetacijo.

 

 

3.5. Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2, Nasovče: Na-S1, Podboršt: Pb- S1:

 

 

Ne glede na določila 14. člena je v območjih strnjene pozidave morfoloških enot Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2, Nasovče: Na-S1 in Podboršt: Pb-S1 dovoljeni faktor zazidanosti gradbene parcele 0,45, pri čemer je potrebno zagotoviti ustrezno število parkirnih mest in manipulacijo znotraj gradbene parcele. Ne glede na določila 16. člena je potrebno v območjih strnjene pozidave morfoloških enot Breg pri Komendi: Br-S1, Gora: Go-M2, Go-S2, Nasovče: Na-S1 in Podboršt: Pb-S1 zelenim površinam nameniti vsaj 10% površin gradbene parcele.

 

 

3.6. Žeje: Že-KP3

 

 

Za območje je potrebno upoštevati določila skupnih določb. Za potrebe tehnologije dejavnosti so lahko tlorisni gabariti, višine objektov in strešni nakloni tudi drugačni, pri čemer maksimalna višina ne sme bistveno odstopati od najvišjih objektov v okolici. Vizualno izpostavljeni robovi morfološke enote morajo biti intenzivno zazelenjeni z visoko vegetacijo.

 

 

3.7. Komendska Dobrava: KD-S4

 

 

Za območje morfološke enote ne veljajo določila druge alineje (2.1.) točke 15. člena in druge alineje (2.3.2.) točke 15. člena.

 

 

Pri oblikovanju stavb v območju (SE) je največji dovoljen višinski gabarit (K) + P + M, pri oblikovanju nestanovanjskih kmetijskih stavb pa (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi višinski gabarit naselja, pri čemer nove stavbe ne smejo izstopati iz silhuete naselja.

 

 

3.8. Nasovče: Na-KP1

 

 

Južni rob morfološke enote je potrebno zasaditi z drevesi.

 

 

3.9. Suhadole: Su-OC1

 

 

Objekte čistilne naprave naj se po možnosti postavi tako, da ne bodo vizualno izpostavljeni oziroma naj se jih po možnosti vkoplje.

 

 

3.10. Moste: Mo-M11

 

 

Pri gradnjah in prostorskih ureditvah na območju morfološke enote naj se ohranja kvalitetne poglede na cerkev.

 

 

IV. PREHODNE DOLOČBE

 

 

38. člen

 

 

(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)

 

 

Vsi postopki vloženi z vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.

 

 

V. KONČNE DOLOČBE

 

 

39. člen

 

 

(prenehanje veljavnosti IPA)

 

 

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik (Ur. list RS, št. 52/92) za območje občine Komenda, Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Kamnik (Ur. List RS, št. 30/95 in 52/98) za območje občine Komenda in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev Občine Kamnik za območje Občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda, št. 6/2000).

 

 

40. člen

 

 

(vpogled)

 

 

PUP Komenda je na vpogled vsem zainteresiranim na pristojnem oddelku občine Komenda in na Upravni enoti Kamnik.

 

 

41. člen

 

 

(nadzorstvo nad izvajanjem)

 

 

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

 

 

42. člen

 

 

(veljavnost)

 

 

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah Glasila občine Komenda.

 

 

Št. 35005-0002/2002

 

 

Komenda, dne 03.03.2005

 

 

ŽUPAN

 

 

Občine Komenda

 

 

Tomaž Drolec

 

 

 

 

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih občine Komenda (Uradne objave Glasila občine Komenda št. 6/2006) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

 

2. člen

 

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Komenda je skupaj z osnovnim odlokom na vpogled na Občini Komenda, Zajčeva 23, Komenda.

 

 

3. člen

 

 

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi (18.7.2006) v  Uradnih objavah Glasila Občine Komenda