Na podlagi 124. člena in v povezavi z 298. členom
Zakona o urejanju prostora
– ZUreP3 (Uradni list RS, št. 199/21), 158. člena
Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice
(Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet
Občine Slovenske Konjice na 3. seji dne 23. 2. 2023 sprejel |
|
O D L O K |
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gostišče s prenočišči v
Slovenskih Konjicah |
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu
Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) sprejme »Občinski
podrobni prostorski načrt za gostišče s prenočišči v Slovenskih
Konicah«, v nadaljevanju: OPPN. |
(2) OPPN je izdelal IBIS d.o.o., Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska
Bistrica, pod številko naloge 19/2019-OPPN (odgovorna prostorska
načrtovalka, Mojca Kraševac, udia, PA PPN ZAPS 0467). |
(3) Ta prostorski akt je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen
pod identifikacijsko številko: 2182. |
(4) Za OPPN, skladno z Odločbo Ministrstva za okolje in prostor,
št. 35409-128/2021/4, z dne 27. 7. 2021, ni potrebno izvesti postopka
celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti izvedbe
vplivov plana na varovana območja. |
|
2. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve za gradnjo v območju
obdelave, ki se načrtuje z OPPN in sicer umestitev načrtovane ureditve v
prostor, zasnovo objekta in pripadajočih površin za mirujoči promet ter
pogoje priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno
javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne
dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in
ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
etapnost izvedbe, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih in
tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po
izgradnji objektov in ureditvi okolja. |
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni del, grafični
del in priloge. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OBČINSKIM PODROBNIM
PROSTORSKIM NAČRTOM |
|
3. člen |
|
(načrtovane prostorske ureditve) |
|
(1) Z OPPN se načrtujejo ureditve povezane z gradnjo gostišča s
prenočišči na lastnih parcelah, s predvidenim novim dovozom do parcel in
z vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo. |
(2) V OPPN so opisani tudi posegi in ureditve izven območja OPPN, ki so
potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture. |
|
4. člen |
|
(vsebina odloka) |
|
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN,
območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo
projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in
ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za
varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z
varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, velikost
dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
ter usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti
OPPN. |
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi kartografski del in
priloge. |
|
III. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE OPPN |
|
5. člen |
|
(ureditveno območje) |
|
(1) Območje OPPN obsega parcele, na katerih se izvedejo trajni objekti,
prometne, energetske, komunalne in druge ureditve, spremljajoči objekti,
ki jih zahteva gradnja novega gostinskega objekta s prenočišči v območju
EUP UN1/035. |
(2) Območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos
novih mej parcel v naravo in so priložene prikazu območja OPPN z načrtom
parcelacije. |
(3) Območje OPPN načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim
načrtom obsega del parcele številka 339/33 v katastrski občini 1115
Slovenske Konjice. |
(4) Velikost območja OPPN je cca 2000 m2. |
(5) Ureditve izven območja OPPN lahko tudi zemljiške parcele, za potrebe
izvedbe prostorskih ureditev in ureditev komunalnih, prometnih,
energetskih in telekomunikacijskih priključkov. |
|
6. člen |
|
(namenska raba območja) |
|
(1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč. |
(2) Podrobnejša namenska raba: BD (površine drugih območij – površine
drugih območij, ki so namenjene zlasti večjim nakupovalnim centrom,
sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim
podobnim dejavnostim) v EUP UN1/035. |
|
7. člen |
|
(vplivno območje) |
|
(1) Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in lahko vključuje
ureditve izven območja, ki so potrebne za izvedbo priključevanja na
gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro. |
(2) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela
negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in ne bo
predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno,
komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo bo potrebno ustrezno
dograditi in razširiti oziroma zgraditi na novo. |
(3) Vplivi novogradnje z vidika varnosti pred požarom, higienske in
zdravstvene zaščite, z vidika varnosti pri uporabi in hrupa, ne bodo
presegali mej dopustnih ravni. |
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
|
8. člen |
|
(vrste gradenj) |
|
(1) Na območju OPPN so dovoljeni naslednji posegi: |
– gradnja novega objekta, |
– rekonstrukcija in vzdrževanje objekta, |
– vzdrževalna dela v javno korist, |
– odstranitev objekta, |
– prizidava (dozidave in nadzidave) obstoječih in novih stavb v okviru
dopustne etažnosti in faktorja zazidanosti parcele (FZ) določenega za
nove objekte, |
– spremembe namembnosti objektov v okviru dopustnih dejavnosti, |
– izgradnja gospodarske javne infrastrukture (GJI) ter ureditev
pripadajočih priključkov nanjo, |
– zunanje ureditve. |
(2) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu z
veljavnim predpisom. |
(3) Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati, da faktor zazidanosti (FZ
= 0,8) in faktor izrabe (FI = 2) ne bo prekoračen. |
|
9. člen |
|
(vrste objektov) |
|
(1) Vrste dopustnih zahtevnih in manj zahtevnih objektov oziroma drugih
del, ki se dopuščajo v ureditvenem območju OPPN so opredeljene v skladu
s predpisi o razvrščanju objektov (CC-SI): |
a) Nestanovanjske stavbe: |
– 121 Gostinske stavbe, |
– 122 Poslovne in upravne stavbe, |
– 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje. |
b) Gradbeno inženirski objekti: |
– 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne
ceste, |
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
c) Drugi gradbeni posegi: |
– 3 Drugi gradbeni posegi. |
(2) Na območju OPPN je dovoljena gradnja zahtevnih in manj zahtevnih
objektov skladno z določili tega odloka. Objekti so lahko večnamenski.
Gradnja objektov z možnostjo stalnega bivanja ni dopustna. |
(3) Na območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in postavitve
enostavnih in nezahtevnih objektov: |
– ograja, |
– oporni zid, |
– priključek na objekte gospodarske javne in druge infrastrukture, |
– drugi gradbeni posegi po klasifikaciji CC-SI: |
– trajno reliefno preoblikovanje terena, kot so nasipi, izkopi in
odkopi, utrjene površine, utrjene brežine, |
– urbana oprema, |
– objekti za oglaševanje za lastno dejavnost in informacijski panoji, |
– informacijske table. |
|
10. člen |
|
(vrste dejavnosti) |
|
V objektu bo gostinska dejavnost z nudenjem prenočitvenih kapacitet.
Možno je umeščanje ostalih dejavnosti, ki so dovoljene v namenski rabi
BD. |
|
11. člen |
|
(regulacijski elementi) |
|
Na območju OPPN so določeni naslednji regulacijski elementi: |
– Gradbena meja: črta (prikazana kot tlorisna projekcija najbolj
izpostavljenih nadzemnih in podzemnih delov stavb na stiku z
zemljiščem), ki je načrtovana stavba ne sme presegati, lahko pa se je
dotika v eni ali več točkah ali pa je od nje odmaknjena v notranjost
zemljišča. |
– Zelenica: je površina namenjena krajinsko-arhitekturni ureditvi
(zelenice, nižje drevesne zasaditve oziroma grmovnice). Zelene površine
se uredijo ob prometnih površinah, obvodnih površinah in na stiku s
pozidavo za zahodni strani (trgovina Hofer). |
|
12. člen |
|
(predvidene odstranitve) |
|
Za potrebe realizacije načrtovanega objekta in ureditev ni predvidene
odstranitve obstoječih stavb. |
|
13. člen |
|
(pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo) |
|
(1) Na parceli 339/33-del, k.o. 1115 Slovenske Konjice se predvidi
umeščanje gostišča s prenočišči. Objekt – gostišče s prenočišči – je
glede na obliko parcele predvidoma podolgovatega razgibanega tlorisa, v
etažnosti (klet) + pritličje in enega oziroma dveh nadstropij –
(K)+P+N1+(N2). |
(2) Umestitev in tlorisni gabariti nove stavbe so omejeni z gradbenimi
mejami (novozgrajena stavba je ne sme presegati, lahko pa se je dotikajo
ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča), pri kateri so
upoštevani minimalni potrebni odmiki od parcelnih mej in zahtevani
odmiki od prometne in komunalne infrastrukture. Za objekt, za katere je
potrebno zagotavljati gradnjo do predpisane gradbene meje, štejejo samo
stavbe in ne gradbeno inženirski objekti ter objekti in omrežje
gospodarske javne infrastrukture s priključki. Na celotni gradbeni
parceli se dopusti gradnja dostopa, parkirišča, manipulativnih površin,
objektov GJI s priključki, zelenih površin ipd. |
(3) V kartografski prilogi so zarisani tlorisi stavb in območje
pozidave. Zarisani tlorisi stavb (velikost, oblika) so načelni in se
lahko spreminjajo v okviru prikazanega območja pozidave, ki ga ne smejo
presegati. Smeri in lokacije dostopov in dovozov so prikazani načelno,
natančno se določijo v projektni dokumentaciji. |
(4) Tlorisni gabariti: |
– oblika je lahko pravokotna ali razgibana, stavba je lahko oblikovana
na svojsten način – sodobno arhitekturno za namen dejavnosti, ki se
odvija znotraj nje, |
– stavbni volumen ne sme presegati dane maksimalne višine 15.00 m in
zahtevanih odmikov, |
– novogradnjo je treba projektirati na način, da s svojo dejavnostjo pri
najbližjih stanovanjskih objektih ne bodo povzročale preseženih mejnih
vrednosti za hrup, kakovost zunanjega zraka in svetlobnega onesnaženja, |
– dovoljene so vse vrste konstrukcij, |
– zasnova stavbe mora upoštevati veljavne standarde za toplotno zaščito,
priporoča se gradnja nizkoenergetske stavbe. |
(5) Streha: |
– ravna streha, |
– zelena streha, |
– streha skrita za fasadnim vencem ali |
– streha v naklonu do 15°. |
Na strehah je dovoljeno postavljati sončne zbiralnike, strelovode,
strojnice, dvigala, ki lahko presegajo maksimalni višinski gabarit do
vključno 1 m, ob upoštevanju vpliva na podobo območja in širše okolice; |
– kritina je pogojena s tehnološko rešitvijo strehe. Dovoljeni so
temnejši toni, zaželeni v sivi barvi. Prepovedana je uporaba svetlečih
in bleščečih materialov. |
(6) Materiali in barve: |
– fasade stavb morajo biti zasnovane s trajnimi in sodobnimi materiali,
po načelih varčne energetske gradnje, fasade so nesvetleče, od sivih,
peščenih in umazano belih barvnih tonov, |
– materiali; sodobni obložni materiali, poenotena uporaba materialov. |
(7) Pozidanost gradbene parcele, faktor zazidanosti (FZ): – FZ za
območje BD – območje drugih dejavnosti je 0.8, FZ je razmerje med
zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V
zazidano površino se štejejo tudi nezahtevni in enostavni objekti. V
zazidano površino se ne šteje površina parkirišč in dovozov. |
(8) Lega objektov mora zagotavljati neovirano vzdrževanje in rabo
objektov, obenem ne sme biti motena sosednja posest. |
(9) Zunanja ureditev ob objektih in zasnova objektov mora zagotavljati
nemoten dostop funkcionalno oviranim osebam. |
|
14. člen |
|
(odmiki) |
|
(1) Nove stavbe so odmaknjene od parcelnih mej najmanj 4,00 m (razen, če
je v grafičnem delu OPPN določeno drugače) tako, da ni motena sosednja
posest in, da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene
parcele. |
(2) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi,
ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture. |
(3) Ograjo je dopustno postaviti do meje parcele, na kateri se gradi; če
se gradi na meji, se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja meji, o
tem pisno sporazumeti. |
|
15. člen |
|
(lega, velikost in oblikovanje enostavnih in nezahtevnih objektov) |
|
(1) Na območju OPPN je skladno s predpisom, ki ureja razvrščanje
objektov glede na zahtevnost gradnje, dovoljeno graditi oziroma
postaviti enostavne in nezahtevne objekte skladno z določili tega
odloka. Velikost se določi v skladu z veljavnim predpisom za tovrstne
objekte. |
(2) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti oblikovno poenoteni z
osnovnimi stavbami. |
|
16. člen |
|
(ureditev zunanjih površin) |
|
(1) Dovoz k stavbi oziroma na gradbeno parcelo se uredi po novem cestnem
priključku na R3 688 v višini obstoječega križišča z Mariborsko ulico.
Prav tako morajo biti ob tem zagotovljeni predpisani odmiki glede na
sanitarno-tehnične in požarnovarnostne pogoje, kakor tudi minimalni
potrebni odmik stavb od parcelne meje, ki znaša 4,00 m, razen če je v
grafičnem delu OPPN določeno drugače. |
(2) Utrjene površine znotraj mej gradbenih parcel se asfaltirajo ali
tlakujejo (travne plošče). Zagotovljeno mora biti obračanje in
parkiranje vseh vozil, ki so povezana z opravljanjem njihove dejavnosti,
na svoji gradbeni parceli. |
(3) Dopustna je postavitev ograj. Ograje so lahko višine do 2,20 m
(enotne, tipske) in postavljene do meje parcele, na kateri se gradi. Za
postavitev ograje na mejo se morajo lastniki zemljišč, na katere gradnja
meji, o tem pisno sporazumeti in upoštevati še pogoj, da se s tem ne
omejuje prometne preglednosti. Ograje ne smejo posegati v območje javnih
prometnih in zelenih površin in morajo biti postavljena v soglasju z
upravljavcem. |
(4) Ob javnih cestah je predvidena obvezna umestitev obcestnih
drevoredov na zelenih pasovih, namenjenih varovanju vizur, omejevanju
negativnih vplivov prometa, izboljšanju podobe prostora in njegove
raznolikosti. Širša zelena pasova sta predvidena po zahodni strani
območja, vzdolž regionalne ceste ter po vzhodni strani območja z namenom
prilagajanja terenu. |
|
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN
DRUGE JAVNE GOSPODARRSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA
NANJO |
|
17. člen |
|
(splošni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
infrastrukturo in grajeno javno dobro) |
|
Splošni pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in
komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so: |
– pred predvideno gradnjo je treba zakoličiti tangirano obstoječo
komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem; |
– trase komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in
naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih
medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur; |
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati
zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju veljavnih predpisov. |
|
18. člen |
|
(cestno omrežje) |
|
(1) Območje OPPN se navezuje na regionalno cesto III. reda št. 688 na
odseku 1231 Slovenske Konjice–Žiče preko novega cestnega priključka v km
0,040 (levo v smeri stacionaže ceste). |
(2) Nov cestni priključek je lahko v območju obstoječega križišča z
Mariborsko ulico in mora biti prilagojen projektiranemu cestnemu
priključki predkratkim že zgrajenemu pri rekonstrukciji križišča
državnih cest RII-430/0278 Tepanje–Slovenske Konjice in RIII-688/1231
Slovenske Konjice–Žiče v krožišče (krožišče Hofer). Cestni priključek je
potrebno izvesti kot skupinski cestni priključek. |
(3) Hodnik za pešce s kolesarsko stezo je potrebno podaljšati od
krožišča do novega cestnega priključka in sicer na zahodni strani
območja OPPN, v koridorju min. širine 2,5 m. Območje pešcev in križišč
morajo biti ustrezno pregledna in osvetljena. Ustrezno morajo biti
obdelane navezave novih prometnih površin za pešce na obstoječe prometne
površine. |
(4) Območje OPPN se nahaja ob regionalni cesti RIII – št. 688 na odseku
1231 Slovenske Konjice–Žiče. Varovalni pas regionalne ceste znaša 15 m
in se meri od zunanjega roba cestnega sveta. Zunanje ureditve,
parkirišča in notranje prometne povezave morajo biti od zunanjega roba
rekonstruiranega vozišča državne ceste odmaknjene najmanj 5 m, objekti
pa najmanj 10 m. Zaradi dokončne prometne ureditve državne ceste novo
predvideni objekt s svojim gabaritom in zunanjo ureditvijo ne sme
ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne
smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih. |
(5) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred
hrupom kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so
oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju
OPPN, Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nobene finančne ali
druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov,
svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del
rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali
drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega. |
(6) Odtekanje vode z državne ceste zaradi ureditve območja ne sme biti
ovirano. Meteorna in druga odpadna voda s parcele, objekta, zunanje
ureditve in cestnega priključka ne sme pritekati na državno cesto ali na
njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje
državne ceste in njenega cestnega telesa, zato je treba na območju
urediti odvodnjavanje po predpisih. Ureditev odvodnjavanja ne sme
povzročati spremembe/poslabšanje obstoječega odvodnjavanja državne
ceste. |
(7) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega
omrežja se upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. Na vsaki
gradbeni parceli je potrebno zagotoviti prostor za manipulacijo,
obračanje in parkiranje vozil namenjenih potrebam stavb in dejavnostim,
ki so na posamezni gradbeni parceli. |
|
19. člen |
|
(mirujoči promet – parkirne površine) |
|
(1) Parkiranje za zaposlene in obiskovalce se zagotovi znotraj gradbene
parcele oziroma območja OPPN. Ustrezno število parkirnih mest za
zaposlene in obiskovalce se določi v projektni dokumentaciji za objekt
ali prostorske ureditve skladno s predpisi, določili Občinskega
prostorskega načrta Občine Slovenske Konjice oziroma normativi, ki
urejajo to področje. |
(2) Parkiranje za zaposlene in obiskovalce se lahko zagotovi tudi na
drugi gradbeni parceli. |
(3) Skladno s predpisi se na parkirišču znotraj gradbene parcele
zagotovi tudi ustrezno število parkirnih mest za funkcionalno ovirane
osebe. |
|
20. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Na obravnavanem območju se na parc. št. 288/5 in 288/6 k.o.
Slovenske Konjice nahaja javni vodovod dimenzije DN 80, ki se zaključi v
betonskem vodovodnem jašku. |
(2) Za potrebe predvidenega objekta je potrebno izvesti nov interni
vodovodni priključek s pripadajočim vodomernim termo jaškom, ki se
opremi z obračunskim vodomerom, in sicer se jašek vgradi na rob oziroma
največ 5 m od roba parcele. Interni vodovodni priključek se lahko
priključi na javni vodovod na parc. št. 288/5 in 288/6 obe v k.o. 1115
Slovenske Konjice. |
(3) V kolikor bo na območju, kjer bo zgrajen objekt tlak v vodovodnem
sistemu zaradi tehničnih lastnosti vodovoda previsok/prenizek, mora
investitor na lastne stroške po pooblaščenem izvajalcu vgraditi ustrezno
napravo za zmanjšanje/povečanje tlaka v sistemu ter napravo za
zmanjšanje/povečanje tlaka ustrezno vzdrževati. |
(4) Predvidi se dodatna umestitev nadzemnih hidrantov za zagotavljanje
požarne varnosti. |
(5) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela
se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca. |
|
21. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) Predmetna gradnja je umeščena v prostor na območju dela naselja
Slovenske Konjice v aglomeraciji Vešenik štev. 9980, ki je opremljena z
ločenim sistemom javne kanalizacije zaključene s CČN Slovenske Konjice
ID 2510. |
(2) Za zagotovitev minimalne komunalne ureditve je potrebno na območju
OPPN izdelati novo interno vodotesno kanalizacijo v ločenem sistemu. |
(3) Odpadne komunalne vode se priključijo na javni kanal iz BC DN 300 mm
v območju jaška z GK koordinatama Y=533841,2, X=133121,7. Priključitev
se izvede na vrhu mulde v jašku. V primeru priključevanja podkletenega
dela je investitor dolžan urediti odvajanje odpadne vode iz kleti na
lastne stroške. |
(4) Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je
potrebno pred izpustom mehansko obdelati skladno s 17. členom (ukrepi za
padavinsko odpadno vodo) Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju
odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12,
64/14, 98/15). Očiščene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč
ter strešne meteorne vode se vodijo po novi meteorni interni
kanalizaciji ustreznega premera cevi ter se priključijo na javni kanal
iz BC DN 400 mm (ID 54544). |
(5) Hišni priključek izdela izvajalec javne službe na podlagi soglasja
za priključitev in ponudbenega predračuna ali lastnik objekta v lastni
režiji pod nadzorom izvajalca javne službe. Priklop hišnega priključka
na obstoječa jaška, vključno z izdelavo odprtine v jašek, izvede
izključno izvajalec javne službe. |
(6) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela
se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca. |
|
22. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Na obravnavanem območju predvidene gradnje ni elektroenergetskih
naprav v lasti Elektra Maribor d.d. |
(2) Za izvedbo napajanja območja z električno energijo bo potrebno: |
– zgraditi novi NN kabelski priključek od obstoječe prostostoječe
razdelilne omarice (NNRO PS-RO T0664), ki stoji na parc. št. 288/4 k.o.
Slovenske Konjice NN izvod (l-06 Hofer) iz transformatorske postaje TP
20/0,4 kV VEŠENIK 2 (t-644 OE Slovenska Bistrica) do nove prostostoječe
NN priključno merilne omarice PS-PMO (mesto postavitve PS-PMO ter traso
NN priključka določi OE Slovenska Bistrica); |
– skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo
potekale trase novih elektroenergetskih vodov; |
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo. |
(3) Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno za področje
distribucije električne energije upoštevati vso predpisano področno
zakonodajo in predpise. |
(4) Pri nadaljnjem načrtovanju zunanje ureditve je potrebno upoštevati,
da je možna kakršna koli zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali
podobno v minimalni oddaljenosti debla od trase srednje napetosti
električnega kabla 2,5 m s tem, da pa je električne kable potrebno
položiti v mapitel cevi ф 160 mm. |
(5) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela
se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca. |
|
23. člen |
|
(javna razsvetljava) |
|
(1) V območju OPPN je predvidena cestna javna razsvetljava, in sicer na
zunanji strani hodnika za pešce. |
(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo
svetlobno onesnaženje okolja. Vgradijo se varčne sijalke. |
(3) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela
se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca. |
|
24. člen |
|
(omrežje elektronskih komunikacij) |
|
(1) Znotraj območja OPPN je predvideno omrežje elektronskih komunikacij.
Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK
omrežja Telekom Slovenije d.d. in T2 d.o.o. |
(2) Vrsta prenosnega medija (baker, optika), mesto navezave na obstoječe
omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe
in možnosti v projektnih pogojih v sodelovanju s predstavnikom
posameznega operaterja. |
(3) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno
ustrezno zaščititi ali pa prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po
navodilih predstavnika posameznega operaterja. |
(4) Projekt TKO priključka na javno TKO omrežje se izdela v fazi
izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih
komunalnih vodov. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne
smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja pristojnega
operaterja. |
(5) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela
se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca. |
|
25. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
(1) V bližini območja OPPN je že izgrajeno plinovodno omrežje, ki
omogoča priključevanje objekta. |
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno za področje
distribucije zemeljskega plina upoštevati vso predpisano področno
zakonodajo in predpise. |
(3) Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je potrebno
upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi komunalnimi vodi. |
(4) Za vse posege je potrebno izdelati ustrezno dokumentacijo. Vsa dela
se izvajajo v skladu s pogoji in sodelovanjem upravljavca. |
|
26. člen |
|
(ogrevanje in učinkovita raba energije) |
|
(1) Za ogrevanje predvidene stavbe se kot vir energije predvideva
zemeljski plin, zemeljski plin v kombinaciji z obnovljivimi viri
energije ali pa obnovljivi viri energije (sončni kolektorji na stavbi,
toplotne črpalke, ipd.), skladno s sprejetimi odloki občine, ki se
nanašajo na učinkovito rabo energije in varstvo zraka. |
(2) Dopusti se namestitev fotonapetostnih modulov na strehi stavbe. |
(3) Pri projektiranju in gradnji nove stavbe se upošteva normative in
predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih
virov energije in upoštevajo varstvo zraka. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
27. člen |
|
(ukrepi za ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) V območju OPPN ni objektov ali območij varstva kulturne dediščine. |
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča,
investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje,
da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine
Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke
stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost
poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo
odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave
arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga
raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV IN
OHRANJANJA NARAVE |
|
28. člen |
|
(ukrepi za ohranjanje narave) |
|
(1) Obravnavano območje OPPN ni v vplivnem območju OPPN ni naravnih
vrednot, varovanih območij ali drugih območij pomembnih za ohranjanje
biotske raznovrstnosti. |
(2) Pri nadaljnjem projektiranju se upoštevajo določila zakonodaje s
področja ohranjanja narave, ki opredeljujejo pogoje za območja strnjene
poselitve. |
|
29. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) Za zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v
času gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil
mora investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje
ukrepe za varstvo zraka: |
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in
manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in
dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu; |
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in
ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje
prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin,
ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter
sprotno rekultiviranje območij večjih posegov; |
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje
emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih. |
(2) Za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji
ukrepi: |
– kot energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko
sprejemljiva goriva oziroma obnovljivi viri energije; |
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo
učinkovito rabo energije v stavbah. |
|
30. člen |
|
(varstvo voda) |
|
(1) Območje obravnave se ne nahaja ob vodotoku ali na vodovarstvenem
območju, kot tudi ne na poplavno, erozijsko ali plazljivo ogroženem
območju. Poseg ne vpliva na vodni režim in stanje voda. |
(2) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega
omrežja. Na območju predvidene prostorske ureditve se uredi ločeni
sistem odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih vod. Kanalizacijski
sistem mora biti v celoti načrtovan vodotesno. |
(3) Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije
se upoštevajo predpisi, ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih
odpadnih voda. |
(4) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da o v čim
večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih
površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda
pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče,
zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki ...) oziroma kanalizacijo za
odvajanje padavinskih vod, ki ima urejen iztok v vodotok. |
(5) Odvodnja padavinskih vod iz parkirišč in manipulativnih površin naj
se uredi preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescentrnimi
filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih
površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih
derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je
predvidena vgradnja standardnih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
(6) Način odvajanja padavinske odpadne vode mora izhajati iz analize
odtočnih razmer, izhajajoč iz načrtovanih novih pozidanih površin ob
upoštevanju morebitne trenutne problematike na obravnavanem območju
(morebitno lokalno poplavljanje). Analiza mora vsebovati hidravlični
izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin
zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer
je treba vključiti vse nove predvidene pozidane površine za celotno
območje. Upoštevati je treba odtočne količine padavinskih, zalednih
odpadnih voda in preveriti pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov za
te količine oziroma vpliv teh dodatnih količin na poplavno varnost
dolvodno ter podati rešitve za zagotovitev ustreznega odvajanja
padavinskih odpadnih vod. |
(7) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za posege, ki lahko vplivajo na
vodni režim ali stanje voda, se pridobi vodno mnenje pri pristojnem
Ministrstvu za okolje in prostor. |
(8) Po izgradnji meteorne in fekalne kanalizacije in vodovodnega
omrežja, pridobivanje mnenja o vplivih gradnje na vodni režim in stanje
voda v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ni potrebno, razen, če gre
za ogrevanje objekta s toplotno črpalko voda-voda ali za ogrevanje
objekta z geosondo globine več kot 30 m. |
|
31. člen |
|
(varstvo tal) |
|
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne
površine. Pri gradnjah je potrebno zavarovati plodno zemljo pred
uničenjem. Plodno zemljo, ki bo odstranjena pred gradnjo, se lahko
uporabi za ureditev zelenih površin znotraj območja OPPN. |
(2) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki
so tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere
obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin,
gradbenih površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in
prepreči emisije prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode. |
|
32. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Površine v OPPN z namensko rabo ostale dejavnosti so opredeljena s
III. stopnjo varstva pred hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj
moteč zaradi povzročanja hrupa. |
(2) Upravljavec regionalne ceste ne zagotavlja dodatnih ukrepov varstva
pred hrupom za načrtovane dejavnosti na območju OPPN, kot tudi ne
zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica
obratovanja avtoceste. Izvedba vseh ukrepov za zaščito je obveznost
investitorjev na območju OPPN. |
(3) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, ki
povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred
hrupom. |
(4) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred svetlobnim onesnaženjem) |
|
Javna in druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega
onesnaževanja in da ni moteča za okolico. Vse svetilke se izvedejo tako,
da je svetloba usmerjena izključno v tla. |
|
34. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) Območje OPPN bo vključeno v organiziran odvoz odpadkov. |
(2) Posode za odpadke se postavi na ekološko tehnično brezhiben prostor.
Ureditev odjemnega mesta mora ustrezati sanitarno-tehničnim predpisom,
vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru. Lokacija, kjer se
odpadki zbirajo, se uredi tako, da je dostopna vozilom za odvoz
odpadkov. |
(3) Način zbiranja in odvoz odpadkov se izvaja v skladu z določili, ki
urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. |
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
35. člen |
|
(varstvo pred poplavo, erozijo) |
|
Območje obravnave se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavnost in
visoka podtalnica ter plazovitost. |
|
36. člen |
|
(varstvo pred potresom) |
|
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se
upošteva veljavna zakonodaja s področja o mehanski odpornosti in
stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno
odporno gradnjo. Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter
temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih ARSO za območje
OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,125. |
(2) Za projektiranje objektov na območju OPPN je potrebno pridobiti
geomehansko poročilo. Vsi posegi v območju urejanja morajo biti
dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim
poročilom. |
|
37. člen |
|
(obramba) |
|
Na območju OPPN ni objektov za potrebe obrambe. |
|
38. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno
v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Požarna varnost se
zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po obstoječem in predvidenem
omrežju cest. Varen umik se zagotovi na zunanje površine. |
(2) Zunanje stene in strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se
izpolni zahteve glede požarne varnosti v stavbah z namenom preprečitve
širjenja požara na sosednje objekte in ob upoštevanju odmika prepreči
širjenje požara na sosednje parcele. |
(3) Za zagotovitev požarne varnosti se predvidi hidrantno omrežje. Viri
vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda, gasilski dom je
oddaljen manj kot 500 m. |
|
39. člen |
|
(razlitje nevarnih snovi) |
|
Na zunanjih površinah v območju OPPN ni pričakovati razlitja nevarnih
snovi. |
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
40. člen |
|
(etapnost) |
|
(1) Ureditve, načrtovane z OPPN, se lahko izvajajo v več etapah. Etapna
gradnja je možna v sklopu s potrebami in finančnimi možnostmi
investitorja, etape morajo biti funkcionalno zaključene celote in se
lahko tudi združujejo. Tudi gradnja notranje mreže gospodarske javne
infrastrukture lahko poteka v etapah. |
(2) Etape: |
– I. etapa obsega izgradnjo gospodarske javne infrastrukture za objekt:
izgradnja cestne priključka, hodnika za pešce s kolesarsko stezo,
vodovoda, fekalne kanalizacije ter meteorne kanalizacije, elektrike in
tk vodov, skladno z določili iz prvega odstavka tega člena |
– II. etapa obsega gradnjo stavbe/objektov ter zunanje ureditve na
gradbeni parceli, ki je usklajena z etapno izgradnjo GJI kot zaključene
celote. |
(3) Pred izdajo uporabnega dovoljenja za stavbo in objekte na gradbeni
parceli mora biti zgrajena pripadajoča javna prometna in komunalna
infrastruktura. |
|
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE |
|
41. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
Za zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in
po njej, ima investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav,
nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške; |
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne,
komunalne, energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z
njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti; |
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane; |
– v času gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo
objektov preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav; |
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in
organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki
bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in
drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode; |
– financiranje izgradnje infrastrukture poteka v dogovoru med
investitorjem in upravljavci energetskih in komunalnih naprav ter ceste; |
– vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za
načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega
dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
42. člen |
|
(merila in pogoji za parcelacijo) |
|
(1) Gradbena parcela je prikazana na karti št. 8. |
(2) Zemljiške parcele se lahko delijo ali združujejo skladno z
opredeljeno gradbeno parcelo. Odstopanja od pogojev za določitev
gradbene parcele so dopustna, kadar so posledica prilagajanja pozicijski
natančnosti geodetskih postopkov, kadar zaradi odstopanj, dopustnih s
tem prostorskim aktom, pride do spremenjenih funkcionalnih,
oblikovalskih ali tehničnih rešitev in s tem do spremenjene oblike in
lege objekta ali cestnih površin ter kadar glede na samo gradnjo zaradi
tehnoloških razmer ni mogoče gradbene parcele oblikovati skladno s
prikazom na karti št. 4, vendar mora biti le-to v projektni
dokumentaciji posebej utemeljeno. |
|
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
43. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem
odlokom: |
– Dopusti se združevanje gradbene parcele v OPPN in gradbene parcele v
EUP UN1/067. V primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradbena meja
stavb poveže v enovit objekt preko ene ali več gradbenih parcel. |
– Dopusti se izvedba kletne etaže, ob pridobitvi geomehanskega poročila. |
– Dopusti se odstopanja pri tlorisnih gabaritih objekta so znotraj
gradbene meje, določene v situaciji. |
– Preseganje višinskih gabaritov stavb je možno le za postavitev strojne
opreme (klime, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji ...).
Dovoljenja je izgradnja stavb nižjih višinskih gabaritov. |
– Dopustno je zgraditi oporne zidove kadar premostitev višinske razlike
ni drugače izvedljiva. |
– Odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in
komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne
dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških,
hidroloških, geomehanskih, lastniških in drugih razmer poiščejo tehnične
rešitve, ki so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in
oblikovalskega vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni
parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se
uskladijo z upravljavci posamezne gospodarske javne infrastrukture, za
kar je potrebno pridobiti njihova pozitivna mnenja. |
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN
in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorskih in okoljskih
razmer. Prav tako dopustna odstopanja ne smejo poslabšati bivalnih
razmer v sosednjih območjih. |
(3) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se lokacija objekta
in naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov,
prikazanih v kartografskih prilogah, ki so posledica natančnejše stopnje
obdelave podatkov. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega
odloka. |
|
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU
VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA |
|
44. člen |
|
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
|
Po prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti) se
opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt. |
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
45. člen |
|
(vpogled v OPPN) |
|
OPPN je na vpogled v Občini Slovenske Konjice in UE Slovenske Konjice. |
|
46. člen |
|
(nadzor) |
|
Za nadzor nad ravnanjem po tem odloku je pristojna inšpekcijska služba. |
|
47. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 350-0015/2019(131) |
Slovenske Konjice, dne 23. februarja 2023 |
|
Župan |
Občine Slovenske Konjice |
Darko Ratajc |