|
Na podlagi 16. člena
Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 38/07) je Občinski svet
Občine Tišina na 7. redni seji dne 28. 9. 2007 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta Občine Tišina |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in
dolžnosti članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta). |
|
|
2. člen |
|
|
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za
delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov. Način dela delovnih
teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o
ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
3. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
|
|
|
Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo
podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom
občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave
oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
4. člen |
|
|
Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih
sejah. |
|
|
Redne seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto.
|
|
|
Izredne seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne
glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
|
Dopisne seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v
primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
|
|
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in
drugih svečanih priložnostih. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem
besedilu: župan), delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica
delovnega telesa (v nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
|
6. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom
občine, v katerega spodnjem polkrogu je ime občinskega organa »OBČINSKI
SVET«. |
|
|
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih
in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna
telesa sveta. |
|
|
Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor
občinske uprave. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE SVETA |
|
|
7. člen |
|
|
Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan
praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po
izvedbi drugega kroga volitev župana. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani sveta. |
|
|
8. člen |
|
|
Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
|
|
|
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov
|
|
|
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v
svet in volitev župana |
|
|
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih
pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta
|
|
|
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov
svetnikov |
|
|
5. Poročilo mandatne komisije in odločanje o pritožbah
kandidatov za župana |
|
|
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja |
|
|
O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne
odloča. |
|
|
9. člen |
|
|
Dnevni red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno
prisego župana in njegov pozdravni nagovor. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član
sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega svetnika določi
svet. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej
imenuje pet člansko mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in
pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta. Člane mandatne
komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po
vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani
komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za
člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov
za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev
mandatov članov sveta. |
|
|
Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika
kandidata za župana, mandatna komisija na podlagi poročila volilne
komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in
upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih
pritožbah. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate svetnikov potrdi svet na predlog mandatne komisije
potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini
in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o
potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem
mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature
oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o
morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov
kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen
tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba,
o odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj
pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni
člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
|
Kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz
četrtega odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat,
mandat dotedanjemu županu pa preneha. |
|
|
S prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v
nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo,
na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji. |
|
|
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom,
statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej
sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
Član sveta ima pravico:
|
|
|
– predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen
proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali
v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana;
|
|
|
– predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove
pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh
predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in
dnevnih redov njegovih sej; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in
skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina
oziroma, katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
|
|
|
Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki
so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij
uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu.
|
|
|
Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z
opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do
dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi
mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje
funkcije. |
|
|
Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso
povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko
odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta izvoljeni
z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice,
ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
Svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do
povračila materialnih stroškov. |
|
|
16. člen |
|
|
Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih
občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu
potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
|
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana
pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti
oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske
uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni
obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan,
ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to
opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno
dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano
tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali
direktor občinske uprave zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in
odgovarjal na vprašanja in pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje
podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev lahko župan ali
direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji. |
|
|
Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna
vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na
vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor
mora biti posredovan vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi
naslednji redni seji. |
|
|
18. člen |
|
|
Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje
oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni
zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o
čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
19. člen |
|
|
Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih
teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana
oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če
zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma
predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to
opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje
sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec,
v katerem je bila ta seja. |
|
|
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik
delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
20. člen |
|
|
Občinski svet dela in odloča na sejah.
|
|
|
Seje sveta sklicuje župan.
|
|
|
Župan sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta,
na podlagi sklepa sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s
statutom občine, ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati
najmanj štirikrat letno. |
|
|
Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana
predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler
ne konča prejšnje redne seje. |
|
|
21. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se
pošlje članom najkasneje 8 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z
vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na
dnevni red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je
vsebina gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda.
|
|
|
Vabilo za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu
(podžupanom), predsedniku nadzornega odbora občine, direktorju občinske
uprave, predsedniku odbora vaških skupnosti, vodjem političnih strank in
list, zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev. |
|
|
Vabila iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v
fizični obliki na papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa
lahko tudi na disketi, zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali
po elektronski pošti. |
|
|
22. člen |
|
|
Izredna seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje
o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo
1/4 članov sveta. |
|
|
V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti
navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o
zadevah, o katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne
razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero
gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
|
Izredno sejo sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki
so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od predložitve
pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov
pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član sveta, ki ga
določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
|
Vabilo za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno
članom sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z
21. členom tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine.
|
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta
skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi
člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni
red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi
gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako
sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če
občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se
skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. |
|
|
23. člen |
|
|
Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic
izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in
zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz
katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na
podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s
priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z
osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
|
|
Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem
članom sveta, od katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot
polovica. Šteje se, da so osebno vročitev potrdili člani, ki so
glasovali. |
|
|
Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je
sprejet, če so za sklep glasovali vsi svetniki, ki so do roka oddali
svoj glas. Če je kateri izmed svetnikov glasoval proti sklepu, se opravi
izredna seja sveta ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo
sveta. |
|
|
O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin,
določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi
vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo.
Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo
sveta. |
|
|
24. člen |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
|
|
|
Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede
na dnevni red seje, potrebna. |
|
|
25. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
|
|
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta,
ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega
reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
|
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan
postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
|
|
|
Svet ne more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo
zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal
svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, če gradiva ni obravnavalo pristojno delovno telo, razen v
primerih, ko delovno telo še ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava
nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
|
26. člen |
|
|
Sejo sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta
pisno pooblasti podžupana ali drugega člana sveta (v nadaljnjem
besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član sveta. |
|
|
Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan
ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član
sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
27. člen |
|
|
Seje sveta so javne.
|
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in
občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo
gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni
strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega
obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja občinskega veta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja
delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti ločen
od prostora za člane sveta. |
|
|
Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega
obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O
zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet.
|
|
|
Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva
javnega obveščanja moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če
tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
28. člen |
|
|
Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v
celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja
zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije
javnega značaja. |
|
|
Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako
točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je
lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
29. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti.
|
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
|
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
30. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje, zapisnik postane uraden, ko se potrdi na seji.
|
|
|
Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in
zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti
zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet.
|
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. Zapisnik s popravki podpiše
predsedujoči na seji in uslužbenec, ki je zanj odgovoren. |
|
|
Zapisnik se objavi na spletni strani občine. |
|
|
31. člen |
|
|
Na predlog dnevnega reda ni možno uvrstiti akta, če še ni
končan postopek o aktu z isto ali podobno vsebino. |
|
|
Pri sestavi dnevnega reda je potrebno upoštevati:
|
|
|
– akte v drugi obravnavi (predlog akta se praviloma uvrsti
pred akte v prvi obravnavi (osnutek akta), |
|
|
– akte z dvofazno obravnavo se uvrsti pred akte z enofazno
obravnavo (sklepi), |
|
|
– nato akte, ki zahtevajo daljšo obravnavo (resolucije,
smernice, programi …), |
|
|
– na prve točke dnevnega reda pa se uvrsti akte, katerih
sprejem je vezan na določen rok. |
|
|
32. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red.
|
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Mandatne zadeve (ugotovitveni sklep o predčasnem
prenehanju mandata, potrditev nadomestnega mandata) se uvrstijo na
dnevni red takoj za točko »potrditev zapisnika«. |
|
|
Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in
glasovanja umaknejo z dnevnega reda. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta
izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O
predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
|
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
33. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. |
|
|
Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave
posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine,
zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko
dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave
je potrebno pisno obrazložiti. |
|
|
34. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar
svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev.
|
|
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma
direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo
predsednik delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo.
Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa
lahko trajata največ po deset minut. |
|
|
Potem dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so
se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ
sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih
razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot petnajst minut.
|
|
|
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika
mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati
največ tri minute. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan,
predsedujoči vpraša ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave lahko
trajajo le po tri minute. |
|
|
35. člen |
|
|
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
36. člen |
|
|
Članu sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o
kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva.
|
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
37. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala.
|
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
38. člen |
|
|
Seje sveta se praviloma sklicujejo med sedemnajsto in
devetnajsto uro in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo
več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to
potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih
obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor
lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v
okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju
možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
39. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet
konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
40. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
41. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin |
|
|
– odvzem besede
|
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
42. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni
dobil besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši
red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
|
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu
sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na
seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep
odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v
katerem je seja. |
|
|
43. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
44. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
45. člen |
|
|
Svet veljavno odloča (je sklepčen), če je na seji navzočih
večina vseh članov sveta (več kot polovica). |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. Navzočnost članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi
članov na listi navzočnosti. Lista prisotnosti je sestavni del
dokumentarnega gradiva, predložiti jo je potrebno kot dokazilo za
prisotnost na seji pri izračunu sejnine za tekoči mesec. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje
(glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti
lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli. |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov sveta. |
|
|
46. člen |
|
|
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta,
če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »Za« njen sprejem
oziroma, če je »Za« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno
odločitev določa zakon. |
|
|
47. člen |
|
|
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
|
|
|
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta. |
|
|
48. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere
predlagano besedilo sklepa ali amandmaja. |
|
|
Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta
poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega
glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti.
|
|
|
K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim
najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
|
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
49. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo
glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na
predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta.
|
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«
ali »PROTI«. O poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri
vsakem članu sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova
odsotnost. Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
|
50. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami.
|
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na
predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali javni
uslužbenec, ki ga določi direktor. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja
občinski svet. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom sveta in sproti označi,
kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen
za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
|
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
|
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in
največ toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v
glasovalno skrinjico. |
|
|
51. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o:
|
|
|
– datumu in številki seje sveta,
|
|
|
– predmetu glasovanja,
|
|
|
– sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
|
|
|
– številu razdeljenih glasovnic,
|
|
|
– številu oddanih glasovnic,
|
|
|
– številu neveljavnih glasovnic,
|
|
|
– številu veljavnih glasovnic,
|
|
|
– številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri
glasovanju o kandidatih, |
|
|
– številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
|
|
|
– ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano
večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa,
katerih kandidat je imenovan. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
52. člen |
|
|
Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali
ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ
dvakrat. Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
53. člen |
|
|
O vsaki seji sveta se piše zapisnik.
|
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o navzočnosti članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju,
o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih,
predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu,
imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh
postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta ter o stališčih
statutarno-pravne komisije o postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba
priložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma
obravnavano na seji. |
|
|
54. člen |
|
|
Če se seja zvočno snema, je dobesedni zapisnik prepis
zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram). |
|
|
Magnetogram seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z
zapisnikom in gradivom s seje. |
|
|
Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to
dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram.
Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti
pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
|
Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje
informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in
se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in
naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno
pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu z
zakonom. |
|
|
55. člen |
|
|
Za zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave.
Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje sveta pooblasti
drugega javnega uslužbenca. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo
zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej
sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O
utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se
zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec,
ki je vodil zapisnik. |
|
|
Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine
ter na krajevno običajen način. |
|
|
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je
bil voden na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno
sejo sveta in ne objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem
zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
56. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi
svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta,
zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot
trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske
uprave. |
|
|
57. člen |
|
|
Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki
se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno
zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske
uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba
oziroma sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo
vpogledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
|
6. Strokovna in administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
58. člen |
|
|
Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in
za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave.
|
|
|
Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično
pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za
nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s
sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno
mesto. |
|
|
Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi direktor
občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov
pooblasti druge javne uslužbence. |
|
|
7. Delovna telesa sveta |
|
|
59. člen |
|
|
Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima
5 članov. |
|
|
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
|
|
– občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih
teles sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in
predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij,
javnih skladov in javnih podjetij, |
|
|
– opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije,
|
|
|
– občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v
zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta,
|
|
|
– pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami
ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov
in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih
agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje
odločitve sveta, |
|
|
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski
svet. |
|
|
Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
imenuje občinski svet praviloma na konstitutivni seji po konstituiranju
sveta, najkasneje pa na prvi naslednji seji. |
|
|
60. člen |
|
|
Svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot
svoja delovna telesa. Komisije in odbori sveta v okviru svojega
delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi
obravnavajo zadeve iz pristojnosti sveta in dajejo občinskemu svetu
mnenja in predloge. |
|
|
Komisije in odbori sveta lahko predlagajo občinskemu svetu
v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna
in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu
ali v statutu občine določeno, da jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
61. člen |
|
|
Stalna delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine
so naslednji odbori in komisija: |
|
|
– odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih
dejavnosti, |
|
|
– odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske
javne službe, |
|
|
– odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z
nepremičninami, |
|
|
– odbor vaških skupnosti,
|
|
|
– statutarno-pravna komisija. |
|
|
62. člen |
|
|
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih
dejavnosti ima 7 članov. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju negospodarstva in javnih služb družbenih
dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih
svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve.
|
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
|
Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih
dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva in javnih služb
družbenih dejavnosti. |
|
|
63. člen |
|
|
Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne
službe ima 7 članov. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju gospodarstva (malega gospodarstva in
obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma), varstva okolja in
gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
|
Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne
službe lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
64. člen |
|
|
Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z
nepremičninami ima 7 članov. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine na področju planiranja, urejanja in gospodarjenja s
prostorom in nepremičnim premoženjem občine, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
|
Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z
nepremičninami lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
65. člen |
|
|
Odbor vaških skupnosti sestavljajo predsedniki vseh vaških
odborov. |
|
|
Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz
pristojnosti občine, ki se nanašajo na območje vaških skupnosti, ki so
občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in
občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. |
|
|
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred
dnem, za katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
|
Odbor vaških skupnosti lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
|
66. člen |
|
|
Statutarno-pravna komisija sveta ima pet članov.
|
|
|
Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika
sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki
jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. |
|
|
Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede
skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom
občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
|
|
|
Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika sveta ter obvezno
razlago določb splošnih aktov občine. |
|
|
Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva
predsedujoči sveta, statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
|
67. člen |
|
|
Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi
imenovanje. |
|
|
68. člen |
|
|
Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog
komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih
članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik
ne določa drugače. |
|
|
Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih
članov. |
|
|
Prvo sejo odbora skliče župan.
|
|
|
Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s
članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
69. člen |
|
|
Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V
aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava
in naloge. |
|
|
70. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in
zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu.
|
|
|
Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih
zadev po sklepu sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na
zahtevo župana. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov
in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani sveta. Delovno telo
sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z večino glasov
navzočih članov. |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno.
|
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
|
71. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni
uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih
odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki
organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je
neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
V. AKTI SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
72. člen |
|
|
Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom
in statutom naslednje akte: |
|
|
– poslovnik o delu sveta,
|
|
|
– proračun občine in zaključni račun,
|
|
|
– planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene
akte, |
|
|
– odloke, |
|
|
– odredbe, |
|
|
– pravilnike, |
|
|
– navodila, |
|
|
– sklepe. |
|
|
Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila,
poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov
ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
|
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
73. člen |
|
|
Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter
druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno,
predlaga občinskemu svetu v sprejem župan. |
|
|
Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko
predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. |
|
|
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z
zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev
splošnega akta. |
|
|
74. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan.
|
|
|
Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki
dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
75. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja,
cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo
imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu
priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član
sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni
red seje sveta. |
|
|
76. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj. |
|
|
77. člen |
|
|
Predlog odloka se pošlje članom sveta osem dni pred dnem,
določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
78. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih
glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
|
|
|
Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo
obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik
predloga odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom.
|
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo
enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog
predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in
druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
79. člen |
|
|
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti
novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva
stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. |
|
|
80. člen |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu
o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o
posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti.
|
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta
predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka v
obliki amandmaja. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj
odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
|
|
|
Amandma mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z
obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na
kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma,
ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina
vseh članov sveta. |
|
|
Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na
sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti
pisno. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
81. člen |
|
|
Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se
zanje opredeli večina članov sveta, ki glasujejo. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
82. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem
postopku kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
Proračun občine sprejema občinski po postopku, določenem s
tem poslovnikom. |
|
|
O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča
občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
|
83. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov
praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
|
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni občinski svet v
novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več
občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
84. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem
postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih
aktov občine. |
|
|
Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O
uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri
določanju dnevnega reda. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem
postopku in prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in
amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga
odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
85. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali
drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:
|
|
|
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
|
|
|
– prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih
posameznih določb skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi
predpisi države oziroma občine, |
|
|
– spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega
sodišča, |
|
|
– prečiščena besedila aktov.
|
|
|
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če
ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani
prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da občinski svet spremeni
svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava
opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi
predlog. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo.
Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do
konca obravnave odloka. |
|
|
86. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
|
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
87. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe v občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
88. člen |
|
|
Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu
svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu
zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna
najkasneje v 60 dneh po izvolitvi sveta. |
|
|
Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z
vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z
vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in
opravljena splošna razprava. |
|
|
V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni
delavec občinske uprave občinskemu svetu: |
|
|
– temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga
proračuna, |
|
|
– načrtovane politike občine,
|
|
|
– oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev
in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
|
– okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega
neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski
načrt, |
|
|
– načrt razvojnih programov,
|
|
|
– načrt nabav. |
|
|
Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet
splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna
razprava. |
|
|
Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za
javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v
roku sedem dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z
obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.
|
|
|
Če občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna
ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta
pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
89. člen |
|
|
Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15
dni. |
|
|
V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v
predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna
objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do
predloga v prostorih občine. |
|
|
Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in
predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih
straneh in na krajevno običajen način. |
|
|
90. člen |
|
|
V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna
delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana
javnost. |
|
|
Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo
županu. |
|
|
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne
razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih
sejah pojasnijo predlog proračuna občine. |
|
|
91. člen |
|
|
Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o
predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine
ter skliče sejo sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
|
|
Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine
lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni
pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. Vsak predlagatelj mora
pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o
ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi
navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za
kakšen namen. |
|
|
92. člen |
|
|
Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in
odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz
javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je
upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni
upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je
sestavni del gradiva predloga proračuna. |
|
|
V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih
amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda
svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj
umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z
utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. |
|
|
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so
vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali
bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem
času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine
za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom
sveta. |
|
|
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da
se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še
o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
|
93. člen |
|
|
Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi,
kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po
delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno
financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi.
Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu
občine. |
|
|
Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v
celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme
tudi odlok o proračunu občine. |
|
|
Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in
zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v
katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom
strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum
nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
|
|
|
Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan
obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. |
|
|
Občinski svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je
predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti in o odloku
o proračunu občine. |
|
|
Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni
sprejet. |
|
|
Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v
katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. |
|
|
Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o
njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka. |
|
|
94. člen |
|
|
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se
nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri
mesece in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o
začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
95. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
|
|
|
Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna
telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega
predloga proračuna. |
|
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
|
96. člen |
|
|
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja
prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje
občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom
v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki
urejajo drugo obravnavo predloga odloka. |
|
|
Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom
prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in
v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek
o odloku konča. |
|
|
Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z
razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega
odstavka. |
|
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
97. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če
komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne
razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
98. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve
splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejme
občinski svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka. |
|
|
99. člen |
|
|
Po sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo
oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi
statutarno-pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega
splošnega akta. Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se
pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma
poslovnika. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob
sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka,
tako določi občinski svet. |
|
|
O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez
obravnave. |
|
|
Uradno prečiščeno besedilo se objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije. |
|
|
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA |
|
|
100. člen |
|
|
Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu
občine pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
|
|
|
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala
večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so
glasovali. |
|
|
101. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih
priimkov, pri čemer se prva črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko
glasuje samo za enega od kandidatov. |
|
|
Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime
in priimek kandidata, za katerega glasuje. |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
|
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
|
Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih
funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
102. člen |
|
|
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje
večina članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanje se za
navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice. |
|
|
103. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem
redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se
ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako
število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.
|
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri
ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni
izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
104. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za
predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega
telesa. |
|
|
Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se
na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso
imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se
opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. |
|
|
Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do
imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na
naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega
telesa. |
|
|
2. Postopek za razrešitev |
|
|
105. člen |
|
|
Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po
postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen
drugačen postopek. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja,
ki je osebo predlagal za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog
najmanj 1 članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži
pri komisiji. |
|
|
Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v
kateri so navedeni razlogi za razrešite. |
|
|
106. člen |
|
|
Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne
vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga
župan vrne predlagatelju v dopolnitev. |
|
|
Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se
nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan.
Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o
predlogu razrešitve. |
|
|
Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do
katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
107. člen |
|
|
Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme
odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali
imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
|
|
|
O razrešitvi ser izda pisni odpravek sklepa s pravnim
poukom. |
|
|
3. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
108. člen |
|
|
Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
|
|
|
Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z
zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih
teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani,
tudi če niso občinski funkcionarji. |
|
|
Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev
prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu
sveta dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata
občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na
predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
|
|
|
Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se
pošlje občinski volilni komisiji. |
|
|
Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega
kandidata. |
|
|
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
109. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
110. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni
seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali
direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
VIII. JAVNOST DELA |
|
|
111. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
|
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
|
|
|
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in
občinske uprave. |
|
|
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost. |
|
|
Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi
sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta
in drugih organov občine. |
|
|
112. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
|
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU |
|
|
113. člen |
|
|
V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je
delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina
delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja
sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za
obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče
tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma
jih potrdi občinski svet, ko se sestane. |
|
|
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
114. člen |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.
|
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
115. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne
more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži
statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago
posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna
komisija. |
|
|
Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki
ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
116. člen |
|
|
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati
Poslovnik Občinskega sveta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99,
47/01 in 13/03). |
|
|
117. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 007-0029/2007 |
|
|
Na Tišini, dne 1. oktobra 2007 |
|
|
|
|
|
Župan |
|
|
Občine Tišina |
|
|
Jožef Poredoš l.r. |
|