Na podlagi 64. člena
Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -
uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12-ZUJF)
je Občinski svet Občine Zreče na svoji ... redni seji dne ...
sprejel |
STATUT |
OBČINE ZREČE |
1 Splošne določbe |
1. člen |
(uporaba izrazov) |
(1) V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški
spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
2. člen |
(območje, ime in sedež občine) |
(1) Občina Zreče (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna
skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: |
Bezovje nad Zrečami, Boharina, Bukovlje, Črešnova, Čretvež,
Dobrovlje, Gorenje pri Zrečah, Gornja vas, Gračič, Koroška vas
na Pohorju, Križevec, Lipa, Loška gora pri Zrečah, Mala gora,
Osredek pri Zrečah, Padeški vrh, Planina na Pohorju, Polajna,
Radana vas, Resnik, Rogla, Skomarje, Spodnje Stranice, Stranice,
Zabork, Zlakova, Zreče. |
(2) Sedež občine je v Zrečah. |
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati,
pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. |
(4) Občino predstavlja in zastopa župan. |
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po
postopku, ki ga določa zakon. |
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom
spremenijo z občinskim odlokom. |
3. člen |
(ožji deli občine) |
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine (v
nadaljevanju: krajevne skupnosti). Naloge, organizacija in
delovanje ter pravni status krajevnih skupnosti so določeni s
tem statutom in odlokom občine. |
(2) Na območju občine Zreče delujejo naslednje krajevne
skupnosti: |
• Krajevna skupnost Zreče, ki obsega območja naselij: Boharina,
Gračič, Loška gora pri Zrečah, Osredek pri Zrečah, Radana vas,
Zlakova in Zreče; |
• Krajevna skupnost Gorenje, ki obsega območja naselij: Bezovje
nad Zrečami, Črešnova, Gorenje pri Zrečah, Koroška vas na
Pohorju, Padeški vrh in Planina na Pohorju; |
• Krajevna skupnost Resnik, ki obsega območja naselij: Resnik in
Rogla; |
• Krajevna skupnost Skomarje, ki obsega območje naselja:
Skomarje; |
• Krajevna skupnost Stranice, ki obsega območja naselij:
Bukovlje, Čretvež, Gornja vas, Spodnje Stranice, Križevec, Lipa,
Mala gora, Polajna, Stranice, Zabork; |
• Krajevna skupnost Dobrovlje, ki obsega območje naselja:
Dobrovlje. |
4. člen |
(izvirne in prenesene naloge) |
(1) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in
opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja lokalno samoupravo
ter naloge, določene s predpisi občine na podlagi zakona. |
(2) Občine lahko opravljajo posamezne naloge iz državne
pristojnosti, če država za to zagotovi potrebna sredstva. |
5. člen |
(občani) |
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so
občani. |
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine,
ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na
svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem, ter v drugih organih v
skladu s tem statutom. |
(3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi
na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. |
(4) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne
oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno
prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih
nepremičnin na območju občine. |
6. člen |
(uresničevanje skupnih nalog) |
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi
in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav
ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. |
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih
prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja
zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe
skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna
podjetja. |
7. člen |
(grb, zastava, himna in praznik
občine) |
(1) Občina ima svoj grb, zastavo, himno in praznik, katerih
oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. |
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Zig ima v zunanjem
krogu na zgornji polovici napis: OBČINA ZREČE, v zunanjem krogu
na spodnji polovici pa napis: ZREČE. |
V sredini žiga je grb občine. |
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s
sklepom. |
(4) Za prispevek k razvoju in prepoznavnosti občine podeljuje
občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska
priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. |
2 Naloge občine |
8. člen |
(naloge občine) |
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena
(izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti
pa: |
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: |
• sprejema statut in druge predpise občine, |
• sprejema proračun in zaključni račun občine, |
• načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, |
• sprejema programe razvoja občine. |
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: |
• ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, |
• pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, |
• sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in
premičnin, |
• sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost
svojega premoženja. |
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: |
• spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, |
• sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj
gospodarstva v občini, |
• pospešuje gospodarski razvoj, |
• sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in
nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju
gospodarskih problemov, |
• z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj
gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov. |
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje
najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: |
• v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, |
• sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program
občine, |
• spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, |
• spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se
vključuje v stanovanjski trg, |
• gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki
so primerni za gradnjo stanovanj. |
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: |
• zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih
služb v skladu z zakonom, |
• odloča o koncesijah, |
• sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in
delovanje lokalnih javnih služb, |
• zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb, |
• nadzira delovanje lokalnih javnih služb, |
• gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo. |
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno
dejavnost tako, da: |
• ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni
vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja
pogoje za njegovo delovanje, |
• v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva
za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti
omogoča izvajanje nadstandardnih programov, |
• sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim
zavodom, |
• z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost
in zdravstveno varstvo občanov, |
• ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za
razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. |
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva,
osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene,
invalide in ostarele tako, da: |
• spremlja stanje na tem področju, |
• pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na
tem področju, |
• sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi
pristojnimi organi in institucijami, |
• lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob
posebnih priložnostih ali obletnicah občanov. |
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter
razvoj športa in rekreacije tako, da: |
• omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno
dediščino na svojem območju, |
• določa občinski program športa, |
• zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, |
• z dotacijami spodbuja te dejavnosti, |
• sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti
občine. |
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred
hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge
dejavnosti varstva okolja tako, da: |
• izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi
s področja varstva okolja, |
• spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih
pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo
okolja, |
• sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja
varstvo okolja, |
• sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o
ugotovljenih nepravilnostih, |
• z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. |
10. Upravlja, gradi in vzdržuje: |
• občinske ceste, |
• površine za pešce in kolesarje, |
• igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, |
• javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine
ter |
• zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in
ureja promet v občini. |
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru
elementarnih in drugih nesre č tako, da v skladu z merili in
normativi: |
• organizira reševalno pomoč v požarih, |
• organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za
primere elementarnih in drugih nesreč, |
• zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje
požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, |
• zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih
naravnih nesreč, |
• sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za
civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, |
• opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni
varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. |
12. Ureja javni red v občini tako, da: |
• sprejema programe varnosti, |
• določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo
predpisi občine, |
• organizira občinsko redarstvo, |
• opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih
predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje
pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, |
• opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. |
(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi
naloge, ki se nanašajo na: |
• ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih
pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za
potrebe občine, |
• določanje namembnosti prostora, |
• gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za
njihovo uporabo, |
• evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, |
• zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v
sodelovanju s pristojnimi institucijami, |
• urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena. |
9. člen |
(statistične, evidenčne in
analitične naloge) |
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge
za svoje potrebe. |
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje
nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. |
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od
upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini
stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo
v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo
sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini. |
(4) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko
občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne
podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina
v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za
fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno
prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. |
3 Organi občine |
3.1 Skupne določbe |
10. člen |
(organi občine) |
(1) Organi občine so: |
• občinski svet, |
• župan in |
• nadzorni odbor. |
(2) Občina ima občinsko volilno komisijo kot samostojni občinski
organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi
predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in
referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. |
(3) Občina ima lahko tudi druge organe, katerih ustanovitev in
naloge določa zakon. |
(4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov
občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem
statutom. |
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski
funkcionarji. |
11. člen |
(občinska uprava) |
(1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom
in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne,
pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z
zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. |
(2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske
pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in
naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. |
(3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in
administrativna opravila za občinske organe. |
(4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske
enote in organi občinske uprave. Organe občinske uprave ustanovi
občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo
organizacijo in delovno področje. |
(5) Občinsko upravo vodi direktor občinske uprave, usmerja in
nadzoruje pa jo župan. |
12. člen |
(sprejemanje odločitev na sejah
organov) |
(1) Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko
organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je
na seji navzoča večina članov organa občine. Odločitev je
sprejeta, če zanjo glasuje večina navzočih članov. |
13. člen |
(javnost dela) |
(1) Delo organov občine je javno. |
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih
aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, z
vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje
občinskih organov. Splošni akti in prečiščena besedila občine se
objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije ter v Katalogu
informacij javnega značaja občine na svetovnem spletu. |
(3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge
in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice
javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in
gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim
predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali
zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali
uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik
občinskega sveta. |
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v
dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih
pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni
interes. |
3.2 Občinski svet |
14. člen |
(občinski svet) |
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v
okviru pravic in dolžnosti občine. |
(2) Občinski svet šteje šestnajst članov. |
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandatna
doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandata
prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na
naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z
zakonom drugače določeno. |
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na
kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega
sveta. |
(5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje
v dvajsetih dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za
izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v
desetih dneh po drugem krogu volitev. Če seja ni sklicana v
navedenem roku, jo skliče predsednik občinske volilne komisije. |
(6) Prvo sejo občinskega sveta vodi najstarejši član občinskega
sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi
občinski svet. |
(7) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi
članstvo v vseh občinskih organih, odborih in komisijah. |
(8) Mandat članov občinskega sveta v organih javnih zavodov,
javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina
in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta,
traja in preneha v skladu z ustanovitvenim aktom javnega zavoda,
javnega podjetja, skladov in drugih organizacij, razen če
občinski svet ne odloči drugače. |
15. člen |
(volitve članov občinskega sveta) |
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo
na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem
v skladu z zakonom. |
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu. |
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta
odloči občinski svet z odlokom. |
16. člen |
(pristojnosti občinskega sveta) |
(1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega
sveta, odloke in druge predpise občine ter sprejema mnenja o
vsebini zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi
občine. |
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: |
• sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, |
• sprejema občinski proračun občine in zaključni račun, |
• ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo
organizacijo in delovno področje sprejme odlok o notranji
organizaciji in delovnem področju občinske uprave na predlog
župana, |
• v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja
skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje
ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, |
• daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na
občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne
pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski
organ, |
• nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede
izvajanja odločitev občinskega sveta, |
• potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja
predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, |
• imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega
odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, |
• imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega
sveta, |
• določi kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno
opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa
ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo,
ali če je razrešen, |
• odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom za odločanje
o tem ni pooblaščen župan oziroma ni določeno drugače, |
• odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, |
• razpisuje referendum, |
• s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine
članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov
drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje,
merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in plačil
predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih javnega podjetja, |
• določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih
javnih služb, |
• ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne
osebe javnega prava v skladu z zakonom, |
• imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v
cestnem prometu in člane drugih organov občine, ustanovljenih na
podlagi zakona, |
• določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi
in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del
je tudi program varstva pred požari, |
• sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred
požari, |
• določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega
delovanja v vojni, |
• sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in
določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, |
• lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in
značilnosti ter potrebe kraja določi podrobnejša merila za
določitev obratovalnega časa, |
• v okviru kadrovskega načrta določa število in vrste delovnih
mest za določen čas v kabinetu župana, |
• odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. |
17. člen |
(funkcija člana občinskega sveta) |
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. |
(2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo
župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski
upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. |
(3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja
funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana
občinskega sveta. |
18. člen |
(župan) |
(1) Župan predstavlja občinski svet ter sklicuje in vodi njegove
seje, nima pa pravice glasovanja. |
(2) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega
sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v
občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa
zakon. |
(3) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti
podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan
odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. |
(4) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma
pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane
seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši navzoči
član občinskega sveta. |
(5) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami
tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe
odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj
štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi
posamičnega pooblastila župana. |
(6) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva
najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v
petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic
seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno
gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo
gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke.
Predlagan dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Če
seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu
pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so
zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti
pogoje za vodenje in izvedbo seje. |
19. člen |
(organizacijsko in administrativno
delo za potrebe občinskega sveta) |
(1) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno
delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in
vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov
zagotavlja občinska uprava. |
20. člen |
(seje občinskega sveta) |
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah. |
(2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. |
(3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen
proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za
katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme
občinski svet na predlog župana. |
(4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter
predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na
dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v
poslovniku občinskega sveta. |
(5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
(6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za
vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani
sveta. Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob
obravnavi vprašanj in pobud članov sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev,
lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji
seji. |
(7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu,
podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega
odbora občine, direktorju občinske uprave in predsednikom
krajevnih skupnosti. O sklicu seje občinskega sveta se |
obvesti javna občila. Vabilo z gradivom za sejo sveta se objavi
v katalogu informacij javnega značaja občine na svetovnem
spletu. |
(8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij
občinskega sveta, strokovni tajniki komisij občinskega sveta ter
direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega
sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar
se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma
njihovega področja dela. |
21. člen |
(odločanje članov občinskega sveta) |
(1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina
njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino
opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa
drugačno večino. |
(2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno
se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako
sklene občinski svet. |
(3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih
organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se
določijo s poslovnikom občinskega sveta, ki ga sprejme občinski
svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. |
(4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska
uprava. |
(5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev
občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. |
22. člen |
(predčasno prenehanje mandata člana
občinskega sveta) |
(1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja
zakon. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se
ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega
obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. |
(3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski
svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za
prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. Ugotovitveni sklep
sprejme občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov in
drugega odstavka tega člena. |
(4) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem,
ko je podal odstopno izjavo županu. Župan mora občinski svet in
občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega
sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave. |
(5) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega
sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar,
ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz
prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno
sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka
tega člena odloči meritorno v tridesetih dneh. O morebitni
pritožbi odloči vrhovno sodišče v tridesetih dneh. Enako sodno
varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega
sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega
sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma
predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere
bi bil ta kandidat izvoljen. |
(6) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana
občinskega sveta določa zakon. |
3.2.1 Delovna telesa |
23. člen |
(komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja) |
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov
kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles
občinskega sveta določata poslovnik občinskega sveta ter Odlok o
delovnih telesih v Občini Zreče. |
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s
katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter
opravi imenovanje. |
(5) Organizacijo in delovno področje drugih delovnih teles, ki
jih s sklepom kot strokovna in posvetovalna telesa ustanovi
župan, določata Odlok o delovnih telesih v Občini Zreče ter
poslovnik občinskega sveta. |
24. člen |
(naloge komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja) |
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5
članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. |
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
opravlja zlasti naslednje naloge: |
• občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa
občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, |
• občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s
kadrovskimi vprašanji v občini, |
• opravlja naloge po zakonu, ki ureja nezdružljivost opravljanja
funkcije, |
• izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev, |
• pripravlja predloge za podeljevanje priznanj in nagrad v
skladu z Odlokom o priznanjih v Občini Zreče, |
• obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. |
25. člen |
(stalna in občasna delovna telesa
občinskega sveta) |
(1) Občinski svet lahko ustanovi enega ali več odborov in
komisij kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. |
(2) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: |
• Statutarno pravna komisija, |
• Komisija za negospodarske zadeve in civilno družbo, |
• Komisija za gospodarsko javno infrastrukturo, |
• Komisija za urejanje prostora in stanovanjske zadeve, |
• Komisija za gospodarstvo. |
(3) Delovno področje in število članov posameznega delovnega
telesa občinskega sveta se določi z Odlokom o delovnih telesih v
Občini Zreče. |
26. člen |
(imenovanje članov odborov in
komisij) |
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih
članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog
kandidatov za člane in predsednika pripravi Komisija za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja. |
(2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega
sveta kot predsednik. |
(3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan najpozneje v roku
devetdesetih dni po konstituiranju občinskega sveta. |
(4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni
združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v
občinski upravi. |
27. člen |
(pristojnosti komisij in odborov
občinskega sveta) |
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega
delovnega področja, določenega s poslovnikom občinskega sveta in
posebnim odlokom, obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega
sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. |
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo
občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove
pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine
določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. |
28. člen |
(razrešitev člana delovnega telesa
občinskega sveta) |
(1) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana
delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na
predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih
kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve
naslednje seje občinskega sveta. |
3.3 Župan |
29. člen |
(župan) |
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah.
Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. |
(2) Mandatna doba župana traja štiri leta. |
(3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na
svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi
potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov
kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. |
(4) Župan svojo funkcijo opravlja nepoklicno, lahko pa se
odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je
župan dolžan obvestiti Komisijo za mandatna vprašanja, volitve
in imenovanja ter občinski svet na prvi naslednji seji. |
30. člen |
(pristojnosti župana) |
(1) Župan predstavlja in zastopa občino. Župan predstavlja
občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta, nima
pa pravice glasovanja. |
(2) Poleg tega župan predvsem: |
• predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in
zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti
občinskega sveta, |
• izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za
izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, |
• skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev
občinskega sveta, |
• odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o
pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis
občine ne določa drugače, |
• skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov
občine, |
• predlaga ustanovitev organov občinske uprave in njihovega
delovnega področja, naloge in notranjo organizacijo občinske
uprave, določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi
delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o
drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega
razmerja, |
• imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in vodjo
organa skupne občinske uprave skupaj z drugimi župani občin
ustanoviteljic, |
• usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne
občinske uprave, |
• opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. |
31. člen |
(zadržanje objave splošnega akta) |
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je
neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt
objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za
oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. |
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni,
da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim
splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej
ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti
razloge za zadržanje. |
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan
opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če
občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne
postopek pri upravnem sodišču. |
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z
zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno
ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odlo
čitve. |
32. člen |
(naloge župana na področju zaščite
in reševanja) |
(1) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju
zaščite in reševanja, predvsem pa: |
• skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in
drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za
odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, |
• imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter
poverjenike za civilno zaščito, |
• sprejme načrt zaščite in reševanja, |
• vodi zaščito, reševanje in pomoč, |
• določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge
zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati
načrte zaščite in reševanja, |
• ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem
okolju na območju občine, |
• sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet
ne more sestati, |
• v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in
prizadetih prebivalcev, |
• predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na
delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno
dolžnost. |
33. člen |
(nujni ukrepi) |
(1) V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu
ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne
more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne
ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj,
ko se ta lahko sestane. |
34. člen |
(podžupan občine) |
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana.
Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje
župan. |
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja
posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan
pooblasti. |
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali
zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge
iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan
pooblasti. |
(4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana
začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo
župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta. |
(5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo
funkcijo opravljal poklicno. |
35. člen |
(nadomeščanje župana in podžupana) |
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne
moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član
občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa
najstarejši član občinskega sveta. |
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče
naloge iz pristojnosti župana. |
36. člen |
(komisije in drugi strokovni organi
občine) |
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi
župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. |
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot
strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev
iz svoje pristojnosti. |
37. člen |
(predčasno prenehanje mandata
župana) |
(1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. |
(2) Razlogi za prenehanje mandata župana se ugotovijo na podlagi
pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi
župana. |
(3) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi
pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za
prenehanje mandata, razen v primeru odstopa. |
(4) Če župan odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko o svojem
odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno
komisijo. |
(5) Ugotovitveni sklep iz tretjega odstavka tega člena sprejme
občinski svet na prvi seji po nastanku razlogov iz drugega
odstavka tega člena. |
(6) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku
občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest
mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna
komisija nadomestne volitve. |
(7) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana
občinskega sveta. |
(8) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z
izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal
mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali
izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana
občinskega sveta. |
3.4 Nadzorni odbor občine |
38. člen |
(nadzorni odbor občine) |
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe
v občini. |
(2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje
pristojnosti: |
• opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, |
• nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega
proračuna, |
• nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih
sredstev. |
(3) Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja
zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske
uprave, krajevnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in
občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega
proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in
občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost
porabe občinskih proračunskih sredstev. |
39. člen |
(imenovanje in razrešitev članov
nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor ima sedem članov. Člane nadzornega odbora
imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v
petinštiridesetih dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega
odbora morajo praviloma imeti najmanj VI. stopnjo strokovne
izobrazbe in primerne izkušnje s finančno-računovodskega ali
pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine
predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
(2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega
sveta, župan, podžupan, člani svetov krajevnih skupnosti,
direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani
poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih
skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih
proračunskih sredstev. |
(3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve
oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je
nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana
nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno
prenehanje mandata člana občinskega sveta. |
40. člen |
(konstituiranje nadzornega odbora) |
(1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče
župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji
navzočih večina članov. |
(2) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi
njegove seje. |
(3) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri
je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino
opredeljenih glasov navzočih članov. |
(4) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Zreče. Nadzorni
odbor za seje uporablja prostore občine. |
(5) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja žig občine. |
41. člen |
(program dela nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki
vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki
ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. |
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: |
• proračuna in zaključnega računa proračuna občine, |
• finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov
proračunskih sredstev. |
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak
nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi
izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej
dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa
posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo
nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa
mora biti obrazložena. |
(4) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom
ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi
uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. |
(5) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se
mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog
proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so
pomembne za njegovo delo. |
42. člen |
(pristojnosti nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov
proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in
drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih
računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom
proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene
dokumentacije. |
(2) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in
odgovorno osebo uporabnika proračuna. Sklep o izvedbi nadzora
mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja
nadzora in navedbo nadzorovane osebe. |
(3) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni
nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo,
sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in
dajati pojasnila. |
43. člen |
(izločitev člana nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in
odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki
vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. |
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka,
če: |
• je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali
pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v
krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega
četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski
skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je
zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala, |
• je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali
rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali
pooblaščenca nadzorovane osebe, |
• če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v
postopku, ki je predmet nadzora. |
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi
nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za
izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je
potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za
izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov
vseh članov. |
44. člen |
(poročilo nadzornega odbora) |
(1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki
je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik).
Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje
predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora
vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. |
(2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni
pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne
upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o
nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora
in skliče sejo najpozneje v roku osmih dni od posredovanega
osnutka poročila o nadzoru. |
(3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član
se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še
predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor
sprejme osnutek poročila o nadzoru. |
(4) Če osnutek poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni
odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev.
Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o
nadzoru dopolniti. |
(5) Osnutek poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega
odbora. |
45. člen |
(odzivno poročilo) |
(1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi osnutek poročila o
nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana
oseba ima pravico v roku petnajst dni od prejema osnutka
poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno
poročilo). Odzivno poročilo vsebuje mnenja, pripombe in
pojasnila nadzorovanega organa za vsako posamezno ugotovitev iz
osnutka poročila, pri kateri se ugotovijo kršitve predpisov. Če
nadzorovani organ razpolaga z listinskimi dokazi, jih priloži
odzivnemu poročilu. |
(2) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni
odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi in
županu, po potrebi pa tudi občinskemu svetu, računskemu sodišču
in pristojnemu ministrstvu. |
46. člen |
(vsebina poročila nadzornega
odbora) |
(1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine v skladu
z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila
nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister. |
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko
stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo
ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. |
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili
kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje
nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v
nadzoru. |
(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe
pravilno in/ali smotrno. |
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba
poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti
(pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter
posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem
poslovanju. |
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito
in/ali neuspešno. |
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi
nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših
stroških. |
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških
lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke. |
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji
poslovanja nadzorovane osebe. |
(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti
poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo
in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili
oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako
nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za
izboljšanje. |
47. člen |
(postopanje nadzornega odbora) |
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali
nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v
poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v 15 dneh od
dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko
sodišče Republike Slovenije. |
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen
sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila
prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve
posredovati pristojnemu organu pregona. |
48. člen |
(obravnava poročila nadzornega
odbora) |
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila
in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi
porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati
poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi
upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. |
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s
pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se
nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo (proračun
občine, odlok, statut, akt o sistemizaciji delovnih mest in akt,
ki določa plačni sistem, akti o ustanovitvi pravnih oseb javnega
prava, katerih ustanoviteljica je občina, in drugi) ter za
poslovanje občine pomembnimi odločitvami. |
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje
občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz
pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in
smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb
javnega prava, ki jih je ustanovila občina. |
49. člen |
(letno poročilo o delu in porabi
sredstev nadzornega odbora) |
(1) Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti
pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat
na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi
ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za
izboljšanje poslovanja. |
50. člen |
(javnost dela nadzornega odbora) |
(1) Delo nadzornega odbora je javno. |
(2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov
odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo
razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom
ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne
osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
(3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov
odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega
poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so
podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij
javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče
zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. |
(4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. |
(5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen
predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. |
51. člen |
(strokovna in administrativna pomoč
za delo nadzornega odbora) |
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora
zagotavljata župan in občinska uprava. |
(2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga
pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in
drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva,
sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil,
potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega
odbora. |
(3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni
uslužbenci, zaposleni v občinski upravi ali zunanji
strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne
strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec,
ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. |
52. člen |
(sredstva za delo nadzornega
odbora) |
(1) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v
občinskem proračunu na posebni proračunski postavki, na podlagi
letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za
porabo sredstev župan določi skrbnika. |
53. člen |
(plačilo za opravljanje dela članov
nadzornega odbora) |
(1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do
plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta -
pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov
delovnih teles občinskega sveta ter članov volilnih in drugih
občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel
občinski svet. Izvedencu in drugim strokovnjakom pripada
plačilo, ki se določi s podjemno pogodbo ali avtorsko pogodbo,
ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na
podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. |
54. člen |
(poslovnik o delu nadzornega
odbora) |
(1) Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki
ga sprejme z večino glasov svojih članov. |
3.5 Občinska uprava |
55. člen |
(občinska uprava) |
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave
določi občinski svet na predlog župana z odlokom. |
(2) Podrobnejšo notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi določi župan. |
56. člen |
(ustanovitev skupne občinske
uprave) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo
občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. |
(2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z
odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo
občinski sveti občin. |
57. člen |
(odločanje o upravnih zadevah) |
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov
in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih
zadevah v upravnem postopku. |
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz
lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. |
(3) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi
stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za
posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave
odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada,
če zakon ne določa drugače. |
58. člen |
(pristojnosti za odločanje v
upravnih zadevah) |
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave
izdaja direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko
pooblasti drugo osebo, zaposleno pri istem organu, za odločanje
v upravnih zadevah iz določene vrste zadev. |
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih
zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom
drugače določeno. |
59. člen |
(izvajanje zakona o splošnem
upravnem postopku) |
(1) Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno
izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih
predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v
skladu z uredbo vlade. |
60. člen |
(odločanje o upravnih zadevah iz
izvirne pristojnosti občine) |
(1) O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko
odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh
zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen
strokovni izpit iz upravnega postopka. |
61. člen |
(odločanje o pristojnostih zoper
posamične akte) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti
občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten
upravni spor. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz
državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava,
odloča državni organ, določen z zakonom. |
62. člen |
(izločitev uradne osebe) |
(1) O izločitvi zaposlenega v občinski upravi odloča direktor
občinske uprave, ki v primeru izločitve javnega uslužbenca o
stvari tudi odloči, če je javni uslužbenec pooblaščen za
odločanje v upravnih stvareh. |
(2) O izločitvi direktorja občinske uprave ali župana odloča
občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. |
4 Občinsko pravobranilstvo |
63. člen |
(občinsko pravobranilstvo) |
(1) Občina ima lahko občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči
in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in
ožje dele občine. |
(2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi
druge pravne osebe, ki jih je ustanovila občina. |
(3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem
občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma
pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo
določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. |
(4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi
skupni organ občinskega pravobranilstva. |
5 Drugi organi občine |
64. člen |
(drugi organi občine) |
(1) Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih
mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge
občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan
oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi
in imenovanju članov posameznega organa. |
65. člen |
(poveljnik in štab civilne zaščite) |
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki
izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih
sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. |
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo
odgovorni županu. |
6 Ožji deli občine |
66. člen |
(krajevne skupnosti) |
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na
območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine
ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del
občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem,
premoženjsko-finančnem in pravnem smislu. |
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno
ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov
ožjega dela občine ali pet odstotkov volivcev s tega območja po
postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko
iniciativo. |
(3) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo
območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji
prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se
ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na
katerem naj bi se ustanovila krajevna skupnost. |
(4) Na območju občine delujejo naslednje krajevne skupnosti: |
- Krajevna skupnost Dobrovlje, |
- Krajevna skupnost Gorenje, |
- Krajevna skupnost Resnik, |
- Krajevna skupnost Skomarje, |
- Krajevna skupnost Stranice, |
- Krajevna skupnost Zreče. |
67. člen |
(pristojnosti krajevnih skupnosti) |
(1) Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v
občini, in sicer: |
• dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov
na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem
območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno
infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, |
• sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in
zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij
lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb, |
• dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih
odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, |
• dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu
ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd.
in pri tem sodelujejo, |
• dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna
signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti
ipd.), |
• oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in
izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, |
• dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora
v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih
objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor
(agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do
spremembe režima vodnih virov, |
• seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami
prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in
varstva okolja, |
• sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih
prireditev, |
• spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo
štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in
sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja, |
• dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s
premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za
opravljanje njihovih nalog. |
68. člen |
(naloge krajevnih skupnosti) |
(1) Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti
občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti praviloma samostojno: |
• skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno
službo na krajevno običajen način, če ni z odlokom določeno
drugače, |
• skrbijo za vzdrževanje javnih cest na svojem območju, če ni z
odlokom določeno drugače, |
• upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki
jim je dano v uporabo, |
• izdelujejo načrt zaščite in reševanja na podlagi predpisov in
potreb občine, |
• pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi na svojem področju, |
• pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na
svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge
prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je
organizator občina. |
(2) Naloge iz prvega odstavka tega člena se podrobneje
opredelijo z odlokom. |
69. člen |
(status krajevnih skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru
nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom.
Krajevna skupnost ne more biti delodajalec. |
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu
in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost
brez soglasja župana, so nični, vendar lahko predpis občine, ki
je potreben za izvršitev proračuna določi, kateri pravni posli
in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene krajevna
skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana. |
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem
svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina
odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti skupnosti
subsidiarno. |
(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne
skupnosti. |
70. člen |
(svet krajevne skupnosti) |
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s
stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način
izvolitve članov sveta določa zakon. |
(2) Član sveta krajevne skupnosti ne more biti župan, podžupan,
javni uslužbenec v občinski upravi in javni uslužbenec v službi
ožjega dela občine. |
(3) Število članov sveta krajevne skupnosti določi občinski svet
s posebnim odlokom. |
(4) Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti se smiselno
uporabljajo določbe zakona, ki veljajo za večinske volitve v
občinski svet. |
(5) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. |
(6) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča
istočasno kot mandat članov občinskega sveta. |
(7) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti skupnosti je častna. |
71. člen |
(sklic prve seje sveta krajevne
skupnosti) |
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje
dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet
je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici
njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta
se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje
občinskega sveta. |
72. člen |
(predsednik in podpredsednik sveta
krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe
izvolijo člani sveta. |
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja
krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta ter
opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.
Pravni posli, ki jih kot zastopnik krajevne skupnosti sklene
predsednik njenega sveta, so veljavni le ob pisnem soglasju
župana, razen, če je z veljavnim odlokom o proračunu občine
drugače določeno. |
(3) Svet krajevne skupnosti na predlog predsednika izvoli
podpredsednika. Podpredsednik nadomešča predsednika in opravlja
naloge, ki mu jih določi predsednik. |
73. člen |
(seje sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na
seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov
navzočih članov. |
(2) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne
skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati. |
(3) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj
štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno.
Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva
župan ali najmanj polovica članov občinskega sveta. |
(4) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja
poslovnik občinskega sveta. |
(5) Svet uredi način svojega dela s statutom. Soglasje k statutu
mora dati občinski svet. |
74. člen |
(naloge sveta krajevne skupnosti) |
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s
tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi: |
• obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo
na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje
svoja stališča in mnenja, |
• daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih
aktov občine, |
• sprejema odločitve o uporabi sredstev krajevne skupnosti in
razpolaganju ter gospodarjenju s skupnim premoženjem krajevne
skupnosti. |
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne
skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so
pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne
zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom ali z drugim
občinskim predpisom drugače določeno. |
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih
vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in
izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega
statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. |
(4) Posamezne odločitve sveta krajevne skupnosti v zvezi z
upravljanjem in razpolaganjem z občinskim premoženjem, ki je
bilo preneseno krajevnim skupnostim, so veljavne, ko da nanje
soglasje občinski svet. |
(5) Odločitve sveta krajevne skupnosti izvršuje župan in
občinska uprava. |
75. člen |
(sosvet predsednikov svetov
krajevnih skupnosti) |
(1) Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za
obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje
sosvet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj
posvetovalni organ. |
76. člen |
(premoženje krajevne skupnosti) |
(1) Krajevna skupnost ima lastno premoženje, ki ga sestavljajo
nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot
dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se
smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja razpolaganje s
premoženjem občine ter določbe tega statuta. |
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha
pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti
na občino. |
77. člen |
(financiranje krajevne skupnosti) |
(1) Delovanje krajevne skupnosti se financira iz občinskega
proračuna s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s
plačili za storitve, s samoprispevkom in s prihodki od
premoženja ožjega dela občine. |
(2) Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje
krajevne skupnosti se določijo z odlokom. |
(3) Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. |
(4) Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v
finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto
oblikujejo in občinskemu svetu predlagajo njihovi sveti. |
(5) Finančne načrte, ki so sestavni del občinskega proračuna,
sprejme na predlog župana občinski svet. |
(6) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevne skupnosti,
ki niso zajeti v proračunu občine. |
(7) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti sta
odgovorna predsednik sveta in svet krajevne skupnosti. Krajevne
skupnosti imajo svoje transakcijske račune. |
(8) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevne skupnosti se
uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne
porabe in določbe odloka o proračunu občine. |
(9) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja
nadzorni odbor občine. |
78. člen |
(razpustitev sveta krajevne
skupnosti) |
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora
občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora
občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in
razpiše predčasne volitve: |
• če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne
sestane, |
• če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane
oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in
splošnimi akti občine, |
• če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi
občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz
občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko. |
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevne
skupnosti, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja
svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani
na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne
skupnosti v skladu s tem statutom. |
7 Neposredno sodelovanje občanov
pri odločanju v občini |
79. člen |
(neposredne oblike sodelovanja
občanov pri odločanju v občini) |
(1) Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v
občini so: |
• zbor občanov, |
• referendum, |
• ljudska iniciativa. |
7.1 Zbor občanov |
80. člen |
(zbor občanov) |
(1) Občani na zboru občanov: |
• obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine,
njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in
oblikujejo mnenja, |
• obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z
drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, |
• obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev
ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, |
• predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah
območij naselij, imen naselij ter imen ulic, |
• opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, |
• dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov
razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja
življenjskega okolja, |
• oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so
gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih
stvari, |
• obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o
zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom
ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski
svet ali župan. |
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora
občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna
zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog
upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov,
pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče
upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem
roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. |
81. člen |
(sklic zbora občanov) |
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen
posamezen del. |
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo
občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti. |
(3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z
zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet
odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na
zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela. |
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno
obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je
treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam
mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov
stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s
sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno
število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku
zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče
zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno
vložene zahteve. |
82. člen |
(območje, kraj in čas sklica zbora
občanov) |
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se
sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog
dnevnega reda. |
(2) Sklic zbora občanov je treba objaviti na krajevno običajen
način. |
83. člen (vodenje zbora občanov) |
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan.
Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora,
ki naj zbor vodi. |
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge,
pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet
odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj
polovica volivcev, ki so glasovali. |
(3) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave,
ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo
za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z
zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani
občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način
objavi. |
7.2 Referendum o splošnem aktu
občine |
84. člen |
(referendum o splošnem aktu občine) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so
vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet,
razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih
aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski
davki in druge dajatve. |
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka
razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. |
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva
najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon
ali statut občine. |
85. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma
občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev
zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu
splošnega akta občine. |
(2) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana
pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan
zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi
oziroma do odločitve na referendumu. |
86. člen |
(naknadni referendum) |
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem
občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali
njegove posamezne določbe. |
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na
referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo
izida referenduma. |
(3) Če je sprejeti splošni akt ali so njegove posamezne določbe
zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju
volje volivcev ne spremeni. |
(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do
konca njegovega mandata. Odločitev volivcev na referendumu, s
katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene
njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni
akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca
njegovega mandata. |
87. člen |
(vložitev zahteve za referendum) |
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o
splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora
vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva
mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet
referenduma, in obrazložitev. |
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma
lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet
ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj
stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na
seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek,
datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. |
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis
referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži
županu. |
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s
prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s
statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti
pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v
osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni
bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski
svet. |
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz
predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi
upravno sodišče. |
88. člen |
(podpora zahtevi za razpis
referenduma) |
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z
osebnim podpisovanjem. |
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki
vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za
zbiranje podpisov. |
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom,
pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. |
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo
je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število
volivcev. |
89. člen |
(razpis referenduma) |
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po
sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za
razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve
volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom
prejšnjega člena, razen, če v skladu z zakonom zahteva
ustavnosodno presojo take zahteve. |
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje
petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela
prost dan. |
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto
referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma
njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo
referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na
referendumu tako, da se bo obkrožilo "ZA" oziroma "PROTI", dan
razpisa in dan glasovanja. |
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem
statutom določen za objavo splošnih aktov občine. |
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna
komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. |
90. člen |
(pravica glasovati na referendumu) |
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo
pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa
drugače. |
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje
večina volivcev, ki so glasovali. |
91. člen (postopek za izvedbo referenduma) |
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo
lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu
volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. |
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe
referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in
ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v
skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje
drugače urejeno. |
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska
volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je
v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. |
7.3 Svetovalni referendum |
92. člen |
(svetovalni referendum) |
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih
iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. |
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen
del. |
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega
statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. |
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje
občinskih organov. |
7.4 Drugi referendumi |
93. člen |
(referendum o samoprispevku in
drugih vprašanjih) |
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in
tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. |
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z
določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja
referendum, ni drugače določeno. |
7.5 Ljudska iniciativa |
94. člen |
(ljudska iniciativa) |
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo
ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz
pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. |
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega
odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe
zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo
volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. |
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine
ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet
obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa
odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene
zahteve. |
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov,
morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne
pravilno vložene zahteve. |
95. člen |
(sredstva za neposredno sodelovanje
občanov pri odločanju v občini) |
(1) Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v
občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se
zagotovijo v občinskem proračunu. |
8 Občinske javne službe |
96. člen |
(občinske javne službe) |
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama
določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. |
(2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: |
• neposredno v okviru občinske uprave, |
• z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, |
• z dajanjem koncesij. |
97. člen |
(občinske javne službe na področju
družbenih dejavnosti) |
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne
službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: |
• osnovnošolsko izobraževanje, |
• predšolska vzgoja in varstvo otrok, |
• osnovno zdravstvo in lekarna, |
• osebna pomoč družini in |
• knjižničarstvo. |
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih
področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja
odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se
zagotavljajo javne potrebe. |
98. člen |
(ustanovitev skupne pravne osebe
javnega prava) |
(1) Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega
in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno
pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. |
99. člen |
(gospodarske javne službe) |
(1) Na območju občine se kot obvezne lokalne gospodarske javne
službe opravljajo naslednje dejavnosti: |
5. oskrba s pitno vodo, |
6. odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, |
7. zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, |
8. obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, |
9. odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih
odpadkov, |
10. urejanje in čiščenje javnih površin, |
11. vzdrževanje občinskih javnih cest, |
12. pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču. |
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge
dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene
pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje
gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. |
100. člen |
(ustanovitev pravne osebe javnega
prava) |
(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne
službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev,
določenih z zakonom. |
(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega
zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v
okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi
občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje
občinskih javnih služb. |
101. člen |
(izvrševanje ustanoviteljskih
pravic) |
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih
osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več
občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni
organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. |
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove
naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način
financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. |
(3) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so
po zakonu obvezne. 9 Premoženje in financiranje občine |
102. člen |
(premoženje občine) |
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari
v lasti občine, denarna sredstva in pravice. |
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. |
(3) Načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem občine sprejme
občinski svet. Sprejeti letni načrt izvršuje župan. |
(4) Razpolaganje z nepremičnim in premičnim premoženjem v lasti
občine se izvede po postopku in na način, kot ga določajo
predpisi, ki urejajo razpolaganje z nepremičnim in premičnim
premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti. |
(5) Nepremično premoženje se lahko pridobi brezplačno. V
primeru, da bi taka pridobitev povzročila večje stroške ali če
bi bilo lastništvo povezano s pogoji, ki bi povzročili
nesorazmerne obveznosti za občino, pa je potrebno predhodno
pridobiti soglasje občinskega sveta. |
103. člen |
(prihodki občine) |
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks,
pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. |
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do
sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz
državnega proračuna. |
104. člen |
(proračun občine) |
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki
občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet
po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. |
(2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki
omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se
sprejema. |
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu
v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. |
(4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati
predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje
drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne
smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske
rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. |
105. člen |
(sestava proračuna občine) |
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt
razvojnih programov ter obrazložitve. |
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov
in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun
financiranja. |
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti
neposrednih uporabnikov proračuna občine. |
(4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih
programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so
opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. |
106. člen |
(izvrševanje proračuna občine) |
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu
svetu. |
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila,
določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona,
odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. |
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega
nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za
finance, izdanim na podlagi zakona. |
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za
izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in
posamezne delavce občinske uprave. |
(5) Župan v mesecu septembru poroča občinskemu svetu o
izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke
in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih
financ. |
107. člen |
(sprejem proračuna občine) |
(1) Proračun občine se sprejme z odlokom, rebalans oziroma
spremembe proračuna občine se sprejmejo z odlokom o rebalansu
proračuna oziroma z odlokom o spremembah proračuna. |
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje
likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno
zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje
proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila
za izvrševanje proračuna. |
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna
in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa
zakon. |
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega
leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. |
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom
leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. |
108. člen |
(začasno financiranje) |
(1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero
se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi
zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. V obdobju
začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine
sorazmerno porabljenih sredstev v enakem obdobju v proračunu za
preteklo leto. |
(2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z
zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov
predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. |
109. člen |
(uporaba sredstev proračuna) |
(1) Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so
izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za
namene in v višini, določeni s proračunom. |
110. člen |
(prerazporejanje proračunskih
sredstev) |
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod
pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu
občine. |
(2) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega
uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev
za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela
ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva
prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. |
111. člen |
(zaključni račun proračuna) |
(1) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni
račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo
leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta. |
(2) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega
proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu,
pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta. |
(3) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega
proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega
leta. |
(4) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna
obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v tridesetih dneh po
sprejemu. |
112. člen |
(zadolževanje občine) |
(1) Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih
sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. |
113. člen |
(zadolževanje javnih podjetij in
javnih zavodov) |
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je
občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to
dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet.
Soglasje izda župan. |
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in
javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na
predlog župana občinski svet. |
(3) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje
ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski
sveti vseh občin ustanoviteljic. |
114. člen |
(finančno poslovanje občine) |
(1) Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru
občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. |
(2) Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega
finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki
izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z
zakonom in podzakonskimi predpisi. |
115. člen |
(javno naročanje) |
(1) Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del
izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno
naročanje. |
10 Splošni in posamični akti občine |
10.1 Splošni akti občine |
116. člen |
(splošni akti občine) |
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta,
odloki, odredbe, pravilniki in navodila. |
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in
druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni
račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. |
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep,
ki je lahko splošni ali posamični akt. |
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik
občinskega sveta. |
117. člen |
(statut občine) |
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme
občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov
občinskega sveta. |
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za
sprejem odloka. |
118. člen |
(poslovnik občinskega sveta) |
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko
večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način
dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti
članov občinskega sveta. |
119. člen |
(odlok občine) |
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje
pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način
njihovega dela ter ustanavlja javne službe. |
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene
pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. |
120. člen |
(pravilnik) |
(1) S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali
odloka v procesu njihovega izvrševanja. |
121. člen (objavljanje splošnih aktov občine) |
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo
veljati praviloma petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače
določeno. |
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavljajo tudi drugi
akti, za katere tako določi občinski svet. |
10.2 Posamični akti občine |
122. člen |
(posamični akti občine) |
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. |
(2) S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o
upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne
pristojnosti. |
123. člen |
(odločanje o pritožbah zoper
posamične akte občine) |
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi
občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji
župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. |
(2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh
iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga
določi zakon. |
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov
odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. |
11 Varstvo občine v razmerju do
države |
124. člen |
(zahteva za presojo ustavnosti in
zakonitosti) |
(1) Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo
ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega
v ustavni položaj in v pravice občine. |
125. člen (spor o pristojnosti) |
(1) Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem
spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi
predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v
pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga
občina posega v njeno pristojnost. |
126. člen |
(upravni spor) |
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne
upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo
oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe
javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti
uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. Župan mora
od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena
o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ
odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno
obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh. |
127. člen |
(upravni in sodni postopki) |
(1) Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka
ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih
oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne
koristi občine, določene z ustavo in zakoni. |
128. člen |
(mnenje delovnega telesa) |
(1) Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta
oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se
tičejo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet
svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. |
12 Nadzor nad zakonitostjo dela |
129. člen |
(nadzor nad zakonitostjo dela) |
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost
splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne
pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni
delavci občinske uprave. |
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad
zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje,
medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. |
(3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država,
opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad
primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. |
(4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko
pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje
nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na
teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje
nalog iz državne pristojnosti. |
13 Prehodne in končne določbe |
130. člen |
(prenehanje veljavnosti) |
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut
Občine Zreče (Uradni list RS, št. 28/99, 11/01, 81/02, 100/03,
85/04, 76/06, 48/07, 73/08, 95/08-uradno prečiščeno besedilo,
55/09 in 57/10). |
131. člen |
(objava in začetek veljavnosti) |
(1) Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
Številka: 007-0005/2012 |
-Datum: |
Občina Zreče, |
mag. Boris Podvršnik, Župan |
|