Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur.list SRS 18/84, 37/85, 29/86 ter Ur. list RS 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 7. in 16. člena Statuta Občine Radlje ob Dravi (MUV 23/99) je Občinski svet Občine Radlje ob Dravi na svoji 5. redni seji, dne 11. avgusta 1999, sprejel

O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Radlje ob Dravi v občini Radlje ob Dravi

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju PUP) za naselje Radlje ob Dravi, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 106/99.

2. člen

Prostorski ureditveni pogoji vsebujejo:

A.    A. TEKSTUALNI DEL

1.     Obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor

2.     Osnutek odloka o prostorsko ureditvenih pogojih

3.     B. GRAFIČNE PRILOGE

4.     Izsek iz dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Radlje ob Dravi v merilu 1:5000

5.     Izsek iz urbanistične zasnove naselja Radlje ob Dravi 1:5000

6.     Prikaz območij, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000

7.     Prikaz urbanističnih usmeritev in prometnih omejitev za območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000

8.     Situacija komunalne in energetske infrastrukture za območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji na združeni katastrski in topografski podlagi v merilu 1:5000.

3. člen

Območja za katera veljajo določila tega PUP so:

1.     Stanovanjska območja: delno S1, delno S2, S3, delno S4, S5, delno S6, delno S8 in S9

2.     Centralna območja: delno C1 in delno C2

3.     Industrijsko območje: delno I2

4.     Proizvodno obrtno območje: delno O1

5.     Komunalno transportno območje: delno K1 in delno K2

6.     Zelene površine: delno Z2, delno Z3 in delno Z4.

Razvidna so iz grafične priloge št. 2 "Izsek iz Urbanistične zasnove naselja Radlje ob Dravi".

4. člen

Osnovna izhodišča tega prostorskega izvedbenega akta so usmeritev v zgoščevanje naselja in s tem postopno zmanjševanje površine gradbenih parcel v naselju na območjih neorganizirane gradnje, spoštovanje krajinskih značilnosti, racionalizacija infrastrukturnega (komunalnega in prometnega) omrežja kot posledica ekološke discipline ter izboljševanje kvalitete bivalnega okolja.

5. člen

Spremembe namembnosti objektov so dopustne v taki meri, da ne spreminjajo ali ogrožajo pretežne namembnosti površin.

Na določenih območjih (zelene površine in nekatera stanovanjska območja), ki so razvidna iz pogojev tega odloka, spremembe namembnosti niso dovoljene.

6. člen

Zaradi plazovitosti terena in hudournikov je potrebno na lokacijskem ogledu ugotoviti potrebnost predhodnega geotehničnega mnenja k posegu, ki je podlaga za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave geotehničnega mnenja bremenijo investitorja.

7. člen

Pri vseh posegih v okolje, za katere se pričakuje večji vpliv na okolje in prostor, je potrebno predložiti ustrezne strokovne podlage na osnovi katerih se izdelajo pogoji za izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroški izdelave strokovnih podlag bremenijo investitorja.

8. člen

Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.

9. člen

Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.

I. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA

10. člen

Območje prostorskih ureditvenih pogojev je podrobneje razčlenjeno na:

·         površine, namenjene za individualno stanovanjsko gradnjo,

·         površine, namenjene za blokovno stanovanjsko gradnjo,

·         površine, namenjene za centralne dejavnosti,

·         površine, namenjene za lociranje posameznih primernih centralnih dejavnosti med individualno gradnjo,

·         površine, namenjene za proizvodne dejavnosti in obrt,

·         površine, namenjene za šolstvo,

·         zelene površine in

·         komunalne in transportne površine.

II. SKUPNA IN POSEBNA MERILA IN POGOJI

11. člen

Skupna merila in pogoji veljajo za vsa območja urejanja, v kolikor ni s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

12. člen

Cilj nam je zagotavljati gradbene parcele z instrumentom dopolnilne gradnje.

Z dopolnilno gradnjo zapolnjujemo vrzeli v obstoječi zazidavi. Dovoljene so novogradnje, ki smiselno zaokrožajo funkcionalno in oblikovno homogeno morfološko enoto.

Obstoječo zazidavo industrijskih objektov je potrebno ustrezno sanirati s postopno rekonstrukcijo fasad in z zasaditvijo.

Merila in pogoji glede vrste posegov

13. člen

V območju, ki ga ureja PUP so v vseh območjih, razen če ni določeno drugače, dovoljeni naslednji posegi:

·         novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave,

·         spreminjanje namembnosti, kot dopolnitev pretežne namembnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

·         tekoča vzdrževalna dela na objektih,

·         rušenja objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča

·         postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

·         gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

·         postavitev pomožnih objektov na funkcionalnih zemljiščih obstoječih objektov tako da ni ovirana njihova redna raba, (garaže, vrtne ute, nadstrešnice, ograje ...)

·         urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, pešpoti in kolesarskih poti ter urejanje kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljišč,

·         postavitev kioskov, turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj, reklamnih panojev in neprometnih znakov in

·         gradnja, ki odpravlja negativne vplive na okolje in zagotavlja večjo varnost ljudi in objektov.

14. člen
Posebna merila in pogoji za urejanje površin, namenjenih za lociranje posameznih primernih centralnih dejavnosti med individualno gradnjo

Dovoljene so tudi novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave za namen centralnih dejavnosti, pod pogojem, da ta dejavnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti.

15. člen
Posebna merila in pogoji za urejanje površin, namenjenih za centralne dejavnosti v naselju

Dovoljeno je spreminjati namembnost objektov le za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti. gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo stanovanjski funkciji ni dovoljena.

16. člen
Posebna merila in pogoji za zelene površine

V območju individualne gradnje je potrebno zagotoviti z odprtim prostorom mestotvornost prostora, predvsem s predvrtovi.

Ob blokovni gradnji je potrebno zagotoviti vsebinsko diferenciran odprti prostor, predvsem za matere, otroke in starejše ljudi z funkcionalnim deležem zelenih površin.

V območju centralnih dejavnosti je potrebno zagotoviti predvsem oblikovno funkcijo zelenih površin.

V industrijskih območjih je potrebno zagotoviti z zelenimi površinami varovanje pred pogledi in členitev prostora znotraj industrijskega kompleksa.

Zelene površine se varujejo v obstoječem stanju, površine za šport in rekreacijo pa se namenijo prvenstveno za aktivno rekreacijo s funkcionalnim deležem zelenih površin.

17. člen

Na zelenih površinah so možni naslednji posegi:

·         gradnja spremljajočih objektov za potrebe rekreacije, turizma,

·         postavitev začasnih objektov in naprav, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam. Začasni objekti sezonskega turističnega značaja morajo biti priključeni na vodovodno in kanalizacijsko omrežje.

·         določitev funkcionalnih zemljišč k obstoječim objektom

·         postavitev turističnih oznak, spominskih obeležij, verskih znamenj,

·         postavitev mikrourbane opreme, gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez.

Lastniki so dolžni zelene površine redno vzdrževati.

Če lastniki ne zagotovijo v določenem roku potrebnih vzdrževalnih del na zelenih površinah, lahko občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve odredi, da ta dela opravi pristojno podjetje na stroške lastnika zelene površine.

Na zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekavanje ali odstranjevanje gozdnega ali parkovnega drevja in grmičevja, razen kadar je to predvideno v prostorskih izvedbenih načrtih ali lokacijskem dovoljenju ali je to potrebno zaradi preureditve zelenih površin, cestno prometne varnosti ali iz drugih utemeljenih razlogov.

18. člen
Posebna merila in pogoji za vodna zemljišča

Na vodotokih so dovoljeni naslednji posegi:

·         sonaravne vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred vodami,

·         vodnogospodarske ureditve za gospodarske dejavnosti, ob upoštevanju interesov varstva,

·         čiščenje strug potokov po usmeritvah pristojne službe ter

·         sonaravno urejanje reguliranih vodotokov.

Vsi posegi morajo biti v skladu z Zakonom o vodah in v soglasju z zahtevami pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine.

19. člen
Posebna merila in pogoji za območja, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti

Na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, so dovoljeni naslednji posegi:

·         novogradnje znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov, ki ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe prostorskega izvedbenega načrta,

·         sprememba namembnosti za stanovanja in centralne dejavnosti,

·         postavitev pomožnih objektov na funkcionalnem zemljišču objektov.

Merila in pogoji za oblikovanje

20. člen

V prostor se posega v skladu z obstoječimi morfološkimi značilnostmi površin na kateri izvajamo poseg v prostor in glede na njihovo namensko rabo.

Potrebno je težiti k zaokroževanju obstoječe poselitvene strukture.

Z novimi posegi je potrebno vplivati na večjo urejenost in izboljšanje celotnega stanja na lokaciji.

21. člen
Pogoji in merila za lego objektov in oblikovanje stavbne mase

Sosednjim objektom se je potrebno prilagoditi po višinskih gabaritih in gradbeni črti, naklonu streh in smeri slemena, razmerju fasad in njihovi orientaciji, merilu in razporeditvi fasadnih elementov ter barvi in teksturi streh in fasad.

Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja ali zaselka, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja ali zaselka, razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju.

Industrijski in drugi proizvodni objekti se morajo v horizontalnem in vertikalnem gabaritu prilagoditi optimalni izrabi prostora, ob tem pa v največji možni meri upoštevati naravne danosti prostora in se prilagoditi tipologiji gradnje v naselju.

22. člen

Najmanjši medsebojni odmik prostostoječih objektov ter odmik od parcelne meje se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarnotehničnimi, požarnovarstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja.

Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo ne vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev v soseščini ali na rabo sosednjih parcel.

S soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).

23. člen
Pogoji in merila glede uporabe gradbenih materialov

Priporočljivo je, da so strehe dvokapne, krite s kritino temno rdeče barve (bobrovec, zareznik).

Fasade so ometane v značilni barvi obstoječe kvalitetne arhitekture v naselju.

Odstopanja pri izboru materialov in barv so možna, vendar pa morajo biti utemeljena in definirana v lokacijski in gradbeni dokumentaciji.

Za urejanje odprtega prostora se morajo uporabljati naravni materiali.

24. člen
Vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave

Za vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.

Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami, ob osnovnih objektih z dvokapnicami, niso dovoljeni.

25. člen
Merila in pogoji za oblikovanje drugih posegov

Ulična opreme in turistične oznake morajo biti locirane tako, da ne ovirajo invalidov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2.5 m visoko nad pločnikom.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

Montažni začasni objekti in odprte deponije naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin.

Ureditve vodotokov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda.

Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.

Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali zaželenjeni.

Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč

26. člen

Velikost gradbenih parcel in funkcionalno zemljišče se določi z lokacijsko dokumentacijo.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

·         namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

·         urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, zelene površine),

·         sanitarno tehnične zahteve.

·         Funkcionalno zemljišče mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

Maksimalna velikost gradbene parcele za individualno stanovanjsko gradnjo je 700 m², razen v primeru, ko je smiselno zaključiti parcelo.

Merila in pogoji za urejanje prometa

27. člen
Kategorizacija cest

Javne ceste se kategorizirajo skladno z veljavnim zakonom.

28. člen

Varovalni pasovi prometnic

Ob državnih cestah je varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor varovalnih pasov javnih državnih cest je dovoljena le s soglasjem pristojnega upravnega organa.

Varovalni pas (od zunanjega roba cestnega sveta) je na vsako stran državne ceste širok:

·         pri glavnih cestah 25 m,

·         pri regionalnih cestah 15 m,

·         pri državnih kolesarskih poteh 5 m.

29. člen
Priključevanje cest, dovoznih cest in pristopov do objektov in zemljišč

Obstoječi priključki ostanejo v uporabi. Priključki občinskih cest in nekategoriziranih cest na glavne in regionalne ceste se lahko gradijo ali rekonstruirajo le s soglasjem pristojnega organa.

Prometnotehnični elementi priključkov morajo ustrezati prometnim zahtevam glede na namembnost objekta. V območju priključka je treba upoštevati pregledni trikotnik, ki se določi glede na kategorijo ceste.

Ukrepe iz prvega odstavka je treba določiti v skladu s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve. Kadar takšna prometna ureditev posega na območje državnih cest, je treba predlog posredovati upravljalcu državne ceste in pridobiti potrebno soglasje.

30. člen

Pri določanju lokacije novih objektov je treba zagotoviti, da ima več objektov skupen priključek na javno cesto ali pot. Do vsake gradbene parcele mora biti zagotovljen trajen dovoz in dostop s ceste ali javne poti. Izjemoma so dovoljeni dovozi in dostopi preko zasebnih zemljišč ob predložitvi dokaza o služnostni pravici.

Dovozne ceste in pristopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na ceste nižje kategorije in preko teh na ceste višje kategorije.

Slepe ceste morajo biti zaključene tako, da omogočajo na koncu ceste oz. v bližini (max. 30 m) obračanje vozil.

Za vse dovozne ceste in priključke so potrebna soglasja pristojnega organa.

31. člen

Prometnotehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih ter morajo ustrezati prometnim zahtevam glede strukture prometa.

32. člen
Objekti spremljajoče cestno-prometne dejavnosti

Na prometnih površinah zunaj vozišča je možno skladno z veljavnimi predpisi in soglasjem pristojnega organa graditi objekte spremljajočih dejavnosti kot so: avtobusna postajališča, parkirišča, bencinske servise, objekte za vzdrževanje cest, površine za kontrolo cestnega prometa in podobno.

Pri gradnji naštetih objektov je treba upoštevati veljavne predpise o prometnem in prostem profilu ceste ter predpise o prometni in neprometni signalizaciji.

33. člen
Zagotavljanje prometne varnosti

Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne (dovozne ceste, pristopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti).

34. člen

Za zagotovitev varnega odvijanja prometa skozi naselje in urejanje prometnega režima v naselju je ob vozišču možno graditi dodatne vozne pasove, izključevalne in vključevalne pasove, parkirne pasove, kolesarske in pasove za pešce, kolesarske steze in pločnike. Za tovrstne gradnje je pridobiti soglasje pristojnega organa.

35. člen

Na pomembnih ciljih kolesarskih voženj je potrebno urejati parkirna mesta za kolesa. Za varno odvijanje kolesarskega prometa je ob kolesarskih pasovih in kolesarskih stezah iz predhodnega člena tega odloka možno graditi kolesarske poti.

36. člen

Za izboljšanje prometne varnosti je možno sprejemati ukrepe za varstvo otrok, pešcev in kolesarjev. Znotraj naselja je možno urejati območja z umirjenim prometom in izvesti ukrepe umirjanja prometa.

Ukrepe iz prvega odstavka je treba določiti skladno s predhodno izdelanim elaboratom prometne ureditve. Kadar takšna prometna ureditev posega na območje državnih cest, je predlog posredovati upravljalcu državne ceste in pridobiti potrebno soglasje.

37. člen

Vzdolž glavne ceste GI-1 skozi celotno naselje se zagotovi varnost pešcev (npr. z izgradnjo enostranskih pločnikov) ter se v zimskih razmerah istočasno s pluženjem izvaja tudi odvoz snega.

38. člen
Parkiranje

Za parkiranje osebnih vozil je treba urediti parkirne površine (parkirne pasove ob voziščih, parkirišča, garaže). Število potrebnih parkirnih mest se določi skladno s tabelo, kjer je število parkirnih mest odvisno od dejavnosti.

Tabela: Določitev potrebnih parkirnih mest glede na posamezne dejavnosti

Potrebno število parkirnih mest, določenih v tabeli, je treba zagotoviti na lastni parceli. Kadar to ni možno se zagotovijo na javnih prometnih površinah skladno s pogoji pristojnega upravljalca.

39. člen
Dostava in intervencija

Do vseh objektov je potrebno zagotoviti interventne dovoze, vsem nestanovanjskim objektom pa dostavo.

Merila in pogoji za komunalno in energetsko urejanje ter telekomunikacije

40. člen
Splošni pogoji

Skupna merila in pogoji glede komunalnega urejanja veljajo za vsa območja urejanja, razen za tista, za katera je s posebnimi merili in pogoji določeno drugače.

Posamezni komunalni objekti in naprave kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki, ipd., morajo biti obsajeni z zelenim varovalnim pasom tako, da niso vidni iz okolja.

Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in telefonsko omrežje). Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

Pri izdelavi lokacijske dokumentacije je potrebno upoštevati in citirati vse veljavne zakonske in tehnične predpise za posamezna področja komunalne in energetske infrastrukture. Dodatno se upoštevajo še posebni pogoji posameznih upravljalcev, ki bodo razvidni iz soglasij k lokacijski dokumentaciji.

Pogoje za priključitev podajo upravljalci komunalnih in energetskih naprav. K lokacijski dokumentaciji na osnovi teh prostorsko ureditvenih pogojev je potrebno pridobiti soglasja neposredno tangiranih upravljalcev in soglasje Vodnega gospodarstva na območjih varovanja pitne vode.

V naselju in območjih, kjer je zgrajeno javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje, je priključitev nanj obvezna.

Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni. Energetski in telekomunikacijski vodi (razen električni vod 110 kV in več) morajo biti zemeljski, prav tako vsi novi in sanirani priključki.

V rezervatih obstoječih in predvidenih energetskih ter komunalnih vodov ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma ob soglasju upravljalca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so v rezervatih dovoljena le tekoča vzdrževalna dela. Posegi v varstvenih pasovih (rezervatih) navedenih omrežij in naprav so možni pod pogoji upravljalcev.

41. člen
Vodooskrba

Vsi novograjeni objekti znotraj naselja morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s soglasjem upravljalca.

Pri objektih, ki imajo vodooskrbo urejeno s kapnico, ni dovoljena uporaba azbestnocementne kritine.

Uporabniki tehnoloških vod morajo uporabljati zaprte sisteme.

42. člen
Raba vode in objekti

Pri črpališčih, zajetjih, čistilnih napravah in podobno je potrebno upoštevati hidrotehnične pogoje in pogoje varovanja naravne dediščine ter izvajati sanacijo poškodb in vzdrževanje struge in brežin nastalih zaradi gradnje ali obratovanja načrtovanega objekta.

Za vse posege, ki se bodo izvajali v bližino ali v sam vodotok je potrebno upoštevati Zakon o vodah (Ur. list SRS št.38/81) in pridobiti vodnogospodarsko soglasje upravljalca vodotoka (Ministrstvo za okolje in prostor RS - Uprava za varstvo narave) za tiste posege, ki se nahajajo v ožjem ali širšem poplavnem območju reke Drave.

43. člen
Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda

Zgraditi je potrebno čistilno napravo, katere lokacija se predvidi v planskih aktih. Celotno omrežje fekalne in meteorne kanalizacije na območju urejanja se izvede v obliki ločenega sistema, ki se konča z iztokom, oz. čiščenjem v biološki čistilni napravi. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja, je priključitev nanj obvezna.

V območjih, kjer ni javnega kanalizacijskega omrežja, je potrebno urediti ločen sistem kanalizacije in upoštevati Smernice o načinu odvoda in čiščenja odpadne vode iz objektov. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice brez odtoka. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov, navodila za gradnjo gnojišč in greznic in sanitarno tehnične predpise.

Izpuščanje strupenih snovi v kanalizacijo, v podtalje, potoke ali reko Dravo ni dovoljeno. Za to vrsto odplak se izvede ločeno zbiranje in odvoz strupenih snovi na posebno določeno mesto.

V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne in industrijske odplake v vodotoke.

Meteorne vode morajo biti speljane v meteorno kanalizacijsko omrežje ali v ponikovalnico ali v odprte jarke in reko Dravo, meteorne vode s površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olj.

Tehnološke odpadne vode, katerih kvaliteta ne ustreza pogojem za odvod v javno kanalizacijsko omrežje, morajo biti pred izpustom v odvodnik ustrezno očiščene oz. nevtralizirane v individualnih čistilnih napravah.

Vsi objekti morajo biti priključeni na javno ali interno kanalizacijo. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja in biološke čistilne naprave ni dopustna kompleksna gradnja.

Pri načrtovanju, izdelavi lokacijske dokumentacije, gradnji in priključevanju posameznih objektov je potrebno upoštevati vse veljavne zakone in odloke s tega področja. Upoštevati je potrebno predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo, ki znašajo: 3,0 m min. horizontalni odmik in 0,5 m min. vertikalni odmik.

Na območjih vodovarstvenih pasov mora biti vsa grajena kanalizacija vodotesna. Fekalna kanalizacija mora biti vodotesna povsod, tudi na območjih izven vodovarstvenih pasov.

Pri urejanju kmetijskih zemljišč znotraj območja obdelave je potrebno upoštevati vse veljavne predpise in pogoje za varovanje okolja.

44. člen
Elektroenergetsko omrežje

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljalca. Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije. Nizkonapetostni priključki v ureditvenem območju naselja morajo biti zemeljski.

45. člen
Javna razsvetljava

Izgradnje nove javne razsvetljave in sanacija obstoječe se izvede z enotno opremo za celotno sosesko ali naselje.

Omrežje javne razsvetljave mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti, izjemoma se kabel polaga v cestišče.

46. člen
Ogrevanje

Pri konceptu ogrevanja naj se upošteva naslednji koncept:

·         prepovedan je prehod ogrevanja na manj primerno gorivo glede onesnaženosti zraka.

·         kjer obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico s še neizkoriščeno toplotno kapaciteto je priključitev novogradenj in obstoječih objektov ob rekonstrukciji kurišč na takšen način obvezna.

·         kjer ne obstaja možnost priključitve na bližnjo kotlovnico se lahko izvede ogrevanje na tekoči naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje; objekti razpršene gradnje se lahko ogrevajo z ekološko neoporečnimi gorivi.

·         na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje naj ima ogrevanje preko skupnih energetskih virov prednost pred individualnim ogrevanjem.

47. člen
Telekomunikacijsko omrežje

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežje morajo biti zemeljski. Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. Upoštevati je potrebno veljavne predpise in pogoje upravljalca, ki daje tudi soglasja ter usmeritve za izdelavo strokovnih podlag.

48. člen
Kabelsko razdelilno omrežje

Za sprejem televizijskih programov preko satelita in distribucijo signala je potrebno dograjevati razdelilno kabelsko omrežje in ga povezati z glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki kabelsko razdelilnega omrežja morajo biti zemeljski. Nameščanje satelitskih anten (krožnikov) je prepovedano na ulično stran objektov oz. na ulične fasade.

Merila in pogoji za varovanje okolja

49. člen
Splošni pogoji

Vsi dovoljeni posegi so možni pod pogojem, da ne povzročajo motenj v okolju oziroma ne presegajo z veljavnimi predpisi dopustnih meja. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati normativne določbe glede posegov v prostor.

Pri ekološko zahtevnejših posegih mora investitor pridobiti oceno vplivov na okolje. Rezultati ocene so podlaga za odločitev o dopustnosti predvidenega posega.

50. člen
Varstvo voda

V občini Radlje ob Dravi je sprejet Odlok o varstvenih pasovih vodnega vira črpališča Zg. Vižinga v občini Radlje ob Dravi in ukrepih za zavarovanje voda (MUV št. 9/1994). Na območjih varstvenih pasov je potrebno pri posegih v prostor dosledno upoštevati določila prej omenjenega odloka.

Pred izdajo lokacijskega ali gradbenega dovoljenja si mora lastnik zemljišča pridobiti predhodno strokovno mnenje Zavoda za zdravstveno varstvo o zdravstveni ustreznosti pitne vode (Ur. list RS št. 46/97) v kolikor se objekt nahaja na vodovarstvenem območju.

Za vse posege v naravni ali umetni vodotok in vodna zemljišča za gradnjo in rekonstrukcijo vodnogospodarskih objektov in naprav ter za gradnjo ali rekonstrukcijo drugih objektov in naprav, ki lahko vplivajo na spremembo v naravnem ali v umetno vzpostavljenem vodnem režimu ali na katere lahko vpliva vodni režim, je potrebno pridobiti vodnogospodarsko soglasje.

50. a člen

Ob vodotokih je določen varstveni pas, v katerem je raba prostora omejena. Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter drugi posegi v prostor varstvenih pasov ob vodotokih je dovoljena le s soglasjem upravljalca vodotokov.

Varstveni pas (od zgornjega roba brežine struge) je na vsako stran struge v ureditvenem območju naselja Radlje ob Dravi širok 4 m.

51. člen
Ravnanje z odpadki

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti. Odjemna mesta za odpadke na pokopališču morajo biti urejena znotraj ograje, vendar na vidno neizpostavljenih lokacijah.

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.

52. člen
Varstvo zraka

Skladno z Odlokom o razvrstitvi območij v SR Sloveniji v območja onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka (Ur. list SRS, št. 19/88) je Radlje ob Dravi razvrščen v II. območje onesnaženosti zraka za potrebe varstva zraka in sicer med območja, na katerih je zrak onesnažen pod dovoljeno mejo.

53. člen
Varstvo pred hrupom

Radlje ob Dravi je razdeljen na dve območji varstva pred hrupom:

·         industrijsko območje I2, za katerega velja IV. stopnja varstva pred hrupom, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodnji, transportni skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim).

·         preostali del naselja, za katerega velja II. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa (območje je primarno namenjeno bivanju oziroma zgradbam z varovanimi prostori, čisto stanovanjsko območje okolica objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč, javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin ter območje krajinskega ali regijskega parka).

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa ne presegajo stopenj, določenih z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list RS, št.45/95, 66/96).

Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o hrupu zaradi cestnega in železniškega prometa (Ur. l. RS št. 45/95).

Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.

V lokacijski in projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom, predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.

Merila in pogoji za varovanje narave ter naravne in kulturne dediščine

54. člen

K posegom na območjih ali v objektih naravne in kulturne dediščine je potrebno predhodno pridobiti mnenje pristojne strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Na objektih naravne in kulturne dediščine, ki so proglašeni za kulturnozgodovinske spomenike ali za naravne znamenitosti oziroma so v fazi razglasitve, so posegi dovoljeni pod strokovnim vodstvom pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.

Merila in pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito

55. člen

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Objekti morajo biti praviloma toliko ločeni med seboj, da je onemogočen prenos požara z objekta na objekt. Pri združenih objektih je potrebno zagotoviti požarno ločitev. Razpored objektov in dovoznih poti mora biti takšen, da omogoča nemoteno posredovanje intervencijskih vozil in možnost evakuacije.

Vsaka lokacijska dokumentacija za gradnjo mora vsebovati določila, ki podrobneje določajo vsebino protipožarne zaščite.

V lokacijskem postopku je za vsak poseg, potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode.

56. člen

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje, kot so:

·         Uredba o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Ur. l. RS št. 57/96) in

·         Uredba o tehničnih normativih za zaklonišče, zaklonilnike in druge zaščitne objekte (Ur. l. RS št. 48/93)

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

57. člen

Neglede na določila prostorskih ureditvenih pogojev za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:

·         tekoče vzdrževanje stavb znotraj obstoječih gabaritov,

·         spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,

·         tekoče vzdrževanje prometnih in manipulacijskih površin,

·         tekoče vzdrževanje zelenih površin,

·         nujni komunalni posegi in

·         nujni sanacijski posegi.

58. člen

Prehodni pogoji za prometno urejanje se nanašajo na čas do izgradnje obvoznice.

Sprememba namembnosti v objektih, ki se v nepreglednih križiščih priključujejo na glavno cesto GI-1, to je preko lokalnih cest: 346041, 346181, 346420, ni dovoljena zaradi možne spremembe strukture prometa. Na območju istih priključkov tudi niso dovoljene novogradnje zaradi povečanja prometnih obremenitev.

59. člen

Odvažanje odpadkov, za katere je potrebno ustavljati vozilo na cestišču glavne ceste GI-1, do izgradnje obvoznice ni dovoljeno v dnevnem času oz. od 6.30 do 18.00.

60. člen

Prostorski ureditveni pogoji so stalno na vpogled pri:

·         upravi občine Radlje ob Dravi in

·         Upravni enoti Radlje ob Dravi.

61. člen

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje in prostor.

62. člen

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila naslednjih prostorskih izvedbenih načrtov:

1.     ZN za Brezno - Podvelka, Ožbalt, Vuhred in Radlje - za območje naselja Radlje ob Dravi (MUV št. 11/74)

2.     URN dela obrtne cone v Radljah ob Dravi (MUV št. 14/86)

3.     ZN mestnega območja Radlje ob Dravi (MUV št.11/76) - razen v delu, ki se nanaša na stanovanjsko sosesko z blokovno zazidavo ½Ob stadionu½ in ki ga ne spreminja Manjši odmik od ZN k.o. Radlje (območje je razvidno iz grafične priloge št. 3).

63. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 350-1/99-07
Datum: 11. avgusta 1999