Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet občine Pesnica, na seji dne 30. marca 1995 sprejel

STATUT OBČINE PESNICA

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Občina Pesnica je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ki obsega območja naslednjih naselij: Doljna Počehova, Dragučova, Drankovec, Flekušek, Gačnik, Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Jelehče, Kušernik-del, Ložane, Mali Dol, Pernica, Pesnica pri Mariboru, Pesniški Dvor, Polička vas, Polički Vrh, Počenik, Ranča, Ročica, Slatenik, Spodnje Dobrenje, Spodnje Hlapje, Spodnji Jakobski Dol, Vajgen, Vosek, Vukovje, Vukovski Dol, Vukovski Vrh, Zgornje Hlapje, Zgornji Jakobski Dol.

2. člen

Občina je samostojna pravna oseba s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Sedež občine je v Pesnici pri Mariboru št. 39 a.

3. člen

Občina Pesnica ima svoj grb, zastavo in občinski praznik. Občina zaslužnim občanom in drugim podeljuje občinska priznanja in nagrade.

Žig občine je okrogle oblike, ki ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Občina Pesnica, v notranjem krogu pa naziv organa občine. V sredini žiga je grb občine.

Občinski svet z odlokom določi velikost in obliko grba in zastave ter način njune uporabe. Z odlokom se določi tudi občinski praznik ter občinska priznanja in nagrade.

4. člen

Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, določene z zakonom.

5. člen

Občina samostojno odloča o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti in pokrajine. Občina sodeluje tudi z drugimi občinami v državi in lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.

6. člen

Občina lahko na načelih prostovoljnosti in solidarnosti sodeluje tudi z drugimi občinami in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva in oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.

II. KRAJEVNE SKUPNOSTI

7. člen

Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko občina v naselju, delu naselja ali več povezanih naseljih ustanovi krajevne skupnosti.

Odločitev za ustanovitev krajevne skupnosti sprejme občina po predhodno izraženem interesu občanov na zborih krajanov.

8. člen

Območje občine obsega naslednje krajevne skupnosti:

? Jarenina ki obsega območja naslednjih naselij: Jareninski Dol, Jareninski Vrh, Polička vas, Polički Vrh, Vajgen, Vukovski Dol, Vukovski Vrh

? Jakobski dol ki obsega območja naslednjih naselij: Drankovec, Flekušek, Kušernik-del, Mali Dol, Počenik, Ročica, Slatenik, Spodnje Hlapje, Zgornje Hlapje, Spodnji Jakobski Dol in Zgornji Jakobski Dol

? Pernica ki obsega območja naslednjih naselij: Dragučova, Ložane, Pernica, Vosek, Vukovje, Kušernik del

? Pesnica pri Mariboru ki obsega območja naslednjih naselij: Doljna Počehova, Gačnik, Jelenče, Pesnica pri Mariboru, Pesniški Dvor, Ranča, Spodnje Dobrenje.

9. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba.

Premoženje in naprave, s katerimi upravlja krajevna skupnost so lastnina občine, razen v primeru, da so občani združili sredstva v krajevni skupnosti in zgradili objekte in naprave z lastnimi sredstvi.

Kadar nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu s svojimi sredstvi oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki jih je pridobila iz občinskega proračuna za redno dejavnost, sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.

Krajevna skupnost se sme zadolževati le v soglasju z občinskim svetom.

10. člen

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti šteje od 5 do 7 članov.

Župan, podžupan, člani občinskega sveta, člani nadzornega odbora in občinski uradniki ne morejo biti člani sveta krajevne skupnosti.

11. člen

Krajani na podlagi splošne in enake volilne pravice izvolijo svet krajevne skupnosti v skladu z zakonom.

12. člen

Krajevna skupnost sprejme statut, v katerem določi pravice in dolžnosti organov krajevne skupnosti, postopek za njihovo izvolitev ter druga vprašanja, pomembna za delo krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti sprejme statut krajevne skupnosti z dvotretjinsko večino glasov članov sveta. Statut krajevne skupnosti začne veljati z dnem, ko da nanj soglasje občinski svet.

13. člen

Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta. Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje sveta krajevne skupnosti in opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti.

Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.

14. člen

Krajevna skupnost po svojih organih:

? obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti ter oblikuje svoja stališča,

? sprejema statut in druge akte,

? obravnava občinski proračun,

? odloča o uporabi sredstev krajevne skupnosti, ki so jih združili občani, in sredstev dodeljenih iz občinskega proračuna,

? daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,

? obravnava in odloča o drugih vprašanjih pomembnih za delo krajevne skupnosti.

15. člen

Zupan lahko za obravnavo določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti sklicuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti.

16. člen

Višina sredstev in način financiranja krajevne skupnosti se na osnovi letnega plana razvoja občine in krajevnih skupnosti opredeli v občinskem proračunu.

17. člen

Občina zagotavlja izvajanje strokovnih in administrativno-tehničnih opravil za potrebe krajevne skupnosti.

18. člen

Občinski svet lahko na predlog župana, 1/4 članov sveta ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:

? če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,

? če se ugotovi, da krajevna skupnost očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali ? sredstva, ki so ji dodeljena iz proračuna, uporablja nenamensko.

Občinski svet v aktu o razpustitvi sveta krajevne skupnosti določi način uresničevanja nalog krajevne skupnosti do izvolitve novega sveta.

III. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA OBČANOV

19. člen

Neposredne oblike odločanja o lokalnih zadevah so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

20. člen

Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ter za eno ali več krajevnih skupnosti.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj 5 % volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa tudi na pobudo sveta krajevne skupnosti ali na pobudo najmanj 5 % volivcev v tej krajevni skupnosti.

21. člen

Na zborih občanov, sklicanih v celotni občini občani:

? razpravljajo o spremembah statuta občine,

? razpravljajo o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,

? sprejemajo mnenja in predloge o ureditvi posameznih vprašanj v občini,

? razpravljajo o lokalni problematiki v občini,

? razpravljajo o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,

? razpravljajo o poročilih občinskih organov o njihovem delu,

? razpravljajo o spremembah območja občine,

? razpravljajo o drugih vprašanjih, ki zadevajo prebivalce občine ali prebivalce krajevne skupnosti.

22. člen

Občani na zboru občanov krajevne skupnosti:

? razpravljajo o problematiki v krajevni skupnosti,

? razpravljajo o delu sveta krajevne skupnosti,

? razpravljajo o delu organov občine s stališča svoje skupnosti,

? dajejo mnenja in predloge glede ureditve posameznih vprašanj v krajevni skupnosti.

23. člen

Občinski svet lahko o svoji odločitvi (odloku, drugem aktu ali odločitvi) razpiše referendum, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10 % volivcev v občini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.

Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

24. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki ureja referendum, smiselno pa tudi določbe zakona, ki ureja lokalne volitve.

25. člen

Občinski svet lahko razpiše posvetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

Posvetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.

Posvetovalni referendum se lahko razpiše za celotno območje občine ali za del območja občine.

Posvetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj 10 % volivcev v občini oziroma v krajevni skupnosti.

Posvetovalni referendum se izvede ob smiselni uporabi določb 23. in 24. člena tega statuta.

26. člen

Najmanj 5 % volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

27. člen

Občani lahko vložijo pri občinskem svetu, županu ali občinskem uradu peticijo, pobudo ali vprašanje v zvezi z delom organov občine, zaposlenih v občinskih službah ali delom funkcionarjev občine. Peticija, pobuda ali vprašanje mora biti poslana v pisni obliki in podpisana. Organ, ki je peticijo, pobudo ali vprašanje sprejel, mora na to odgovoriti v 30 dneh.

IV. NALOGE OBČINE

28. člen

Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom ali z zakonom.

Občina za zadovoljevanje potreb svojih občanov opravlja zlasti naslednje naloge:

1) Na področju normativnega urejanja:

? sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;

? sprejema občinski proračun in zaključni račun;

? sprejema načrt razvoja občine;

? sprejema prostorske plane in prostorske izvedbene akte;

? predpisuje lokalne davke, takse in pristojbine;

? ureja upravljanje z energetskimi, vodovodnimi in drugimi komunalnimi objekti;

? ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;

? ureja javni red v občini;

? ureja delovanje občinske uprave;

? ureja občinske javne službe;

? ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem občine;

? določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;

? sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

? ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.

2) Pospešuje:

? službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;

? vzgojno, izobraževalno, raziskovalno informacijsko, dokumenta­cijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;

? razvoj športa in rekreacije.

3) Na področju upravljanja:

? upravlja občinsko premoženje;

? upravlja lokalne javne službe;

? vodi javna in druga podjetja;

? upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;

? upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi.

4) S svojimi sredstvi:

? gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;

? pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;

? gradi komunalne objekte in naprave;

? gradi stanovanja za socialno ogrožene;

? zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;

? zagotavlja delovanje občinskih organov in uprave;

? zagotavlja izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;

? zagotavlja izvajanje požarne varnosti, opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe,

? zagotavlja delovanje krajevnih skupnosti.

5) Vzdržuje:

? lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;

? vodovodne in energetske komunalne objekte.

6) S svojimi ukrepi:

? spodbuja gospodarski razvoj občine;

? pospešuje razvoj športa in rekreacije;

? skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;

? skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.

7) Zagotavlja in organizira:

?pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;

? nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

? izvensodno poravnavo sporov.

8) Sklepa:

? pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katera stopa občina.

29. člen

Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:

? vodenje evidence volilne pravice,

? vodenje volilnih imenikov,

? volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet;

? občinsko upravno nadzorstvo,

? nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,

? evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,

? ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,

? določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,

? odločanje o rabi prostora,

? gasilstvo kot obvezno lokalno službo,

? civilno zaščito, opazovanje, obveščanje in alarmiranje,

? varstvo naravne in kulturne dediščine, iz svoje pristojnosti,

? ukrepe za zaščito okolja,

? sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,

? odločanje o namembnosti urbanega prostora,

? izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,

? javno zdravstveno službo na za primarni ravni ter lekarniško dejavnost,

? mrliško ogledno službo,

? določanje komunalnih dejavnosti,

? organizacijo dimnikarske službe,

? oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,

? odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,

? graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,

? vzdrževanje gozdnih cest,

? pospeševanje razvoja kmetijstva, bio pridelave hrane in ohranjanja naravne krajine,

? varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,

? urejanje lokalnega prometa,

? določanje pogojev za opravljanje podjetništva, obrti, gostinstva in turizma,

? določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,

? urejanje lokalnega potniškega prometa,

? ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,

? zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,

? upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.

30. člen

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:

? davek od premoženja,

? davek na dediščine in darila,

? davek na dobitke od iger na srečo,

? davek na promet nepremičnin,

? določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,

? določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,

? določa nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in druge davke, takse in pristojbine, pod pogoji določenimi z zakonom.

31. člen

Občina je lahko investitor gradnje komunalnih objektov in naprav, stanovanj in drugih objektov občinskega pomena. Občina je lahko investitor tudi za gradnjo gospodarskih objektov.

V. ORGANI OBČINE

32. člen

Organi občine so:

? občinski svet,

? župan,

? nadzorni odbor.

1. Občinski svet

33. člen

Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Občinski svet šteje 17 članov.

Občinski svet ima naslednje pristojnosti:

? sprejema statut občine,

? sprejema odloke in druge občinske akte,

? sprejema poslovnik za svoje delo,

? sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,

? sprejema občinski proračun in zaključni račun,

? imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta,

? na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov,

? nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,

? določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,

? določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana,

? imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvete načelnika upravne enote,

? odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor s statutom občine ali odlokom občinskega sveta za odločanje o tem ni pooblaščen župan,

? imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,

? odloča o najemu občinskega posojila in dajanju poroštva,

? razpisuje referendum,

? določa kriterije in merila za plače in nadomestila voljenih funkcionarjev ter funkcionarjev, ki jih voli ali imenuje občinski svet,

? odloča o ustanavljanju gospodarskih in drugih javnih zavodov ter gospodarskih javnih služb,

? daje koncesije,

? daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,

? daje soglasje k statutu krajevne skupnosti,

? odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.

34. člen

Župan, podžupan, člani nadzornega odbora, občinski uradniki, drugi javni uslužbenci in vodilni delavci v javnih zavodih, ki jih imenuje občinski svet ter vodilni delavci v javnih gospodarskih službah, ne morejo biti člani občinskega sveta.

35. člen

Občinski svet je izvoljen na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.

36. člen

Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi, tako da izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.

37. člen

Predsednik občinskega sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.

Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.

38. člen

Kadar nastopijo razlogi, da predsednik občinskega sveta ne more opravljati svoje naloge, opravlja naloge predsednika občinskega sveta podpredsednik. Če nastopijo razlogi, da tudi podpredsednik ne more opravljati naloge predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši občinski svetnik.

39. člen

Kandidata za predsednika občinskega sveta lahko predlaga najmanj četrtina članov sveta.

Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.

Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje več kot polovica vseh članov sveta.

Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.

40. člen

Občinski svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik občinskega sveta na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo sveta, župana, odbora ali komisije, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov.

Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta, skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.

Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta, ter za odgovore nanje.

41. člen

Seje občinskega sveta so javne.

Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi. Člani odborov ali komisij in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov in komisij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.

42. člen

Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.

Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut, in kadar na zahtevo najmanj četrtine članov sveta tako odloči občinski svet.

43. člen

Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju občinskega sveta, njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi. Občinski svet lahko za opravljanje teh del imenuje sekretarja občinskega sveta. Če sekretar opravlja svoje delo na podlagi delovnega razmerja, sklene delovno razmerje v občinski upravi.

44. člen

Članu občinskega sveta preneha mandat:

? če izgubi volilno pravico,

? če umre ali postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

? če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora daljšo od 6 mesecev,

? če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

? če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,

? če odstopi.

Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

45. člen

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno. Župan opravlja svojo funkcijo profesionalno.

46. člen

Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.

Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.

2. Župan

47. člen

Župan predstavlja in zastopa občino.

Župan predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta lahko predlaga tudi vsak posamezen član občinskega sveta.

Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in na njih razpravljati, predlagati sklic redne ali izredne seje občinskega sveta ter predlagati obravnavo določenih zadev na seji občinskega sveta.

Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.

Če predsednik občinskega sveta na predlog župana ne skliče seje v roku enega meseca od podanega predloga jo lahko skliče župan.

Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.

Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom poverjena občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.

48. člen

Na področju zaščite in reševanja opravlja župan v skladu z zakonom zlasti naslednje naloge:

? skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;

? imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine, sektorjev ter poverjenike za civilno zaščito;

? sprejme načrt zaščite in reševanja;

? vodi zaščito, reševanje in pomoč;

? določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči ter organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja;

? ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine

? sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati;

? v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev;

? predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.

49. člen

Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovne in posvetovalne organe za proučevanje posameznih zadev iz njegove pristojnosti.

50. člen

Občinski svet izvoli na predlog župana enega ali več podžupanov.

Podžupani se izvolijo izmed občinskih svetnikov.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v času odsotnosti ali zadržanosti.

Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.

51. člen

Županu in podžupanu preneha mandat v primerih določenih v 44. členu tega statuta.

Če županu preneha mandat pred potekom mandatne dobe razpiše občinska volilna komisija naknadne volitve.

Župan lahko pred potekom mandatne dobe odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pismeni obliki in posredovana predsedniku občinskega sveta. Predsednik občinskega sveta je dolžan v roku 7 dni sklicati sejo občinskega sveta in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku volilne komisije, da razpiše naknadne volitve za župana.

V primeru prenehanja mandata podžupanu se smiselno uporabijo določila tega statuta, ki veljajo za župana.

52. člen

Predsednik sveta, podpredsednik, predsedniki odborov in komisij ter člani občinskih organov lahko odstopijo. Odstop mora biti posredovan v pismeni obliki občinskemu svetu.

V primeru odstopa se izvedejo nadomestne volitve v skladu z določili tega statuta ali v skladu z zakonom.

53. člen

Kadar nastopijo razlogi, da župan ne more opravljati svoje naloge, opravlja naloge župana podžupan. Če nastopijo razlogi, da tudi ta ne more opravljati svoje naloge, opravlja naloge župana najstarejši občinski svetnik.

54. člen

V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, občinski svet pa se ne more pravočasno sestati lahko župan sprejme začasne in nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.

3. Delovna telesa občinskega sveta

55. člen

Občinski svet lahko ustanovi odbore in komisije kot svoja delovna telesa.

V aktu o ustanovitvi delovnega telesa se določijo naloge in njegova sestava.

56. člen

Delovna telesa občinskega sveta obravnavajo zlasti vprašanja iz pristojnosti občinskega sveta in mu predlagajo v sprejem odločitve iz njegove pristojnosti.

57. člen

Stalne komisije, ki jih izvoli občinski svet so:

? volilna komisija,

? komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,

? statutarno-pravna komisija.

58. člen

Volilna komisija izvaja naloge v zvezi z izvedbo splošnih volitev, nadomestnih volitev in druga opravila določena z zakonom.

59. člen

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:

? občinskemu svetu predlaga kandidate za organe občinskega sveta in druge organe, ki jih voli ali imenuje občinski svet,

? občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,

? v skladu z zakonom obravnava in predlaga plače ter druge prejemke zaposlenih v občinski upravi ter nagrade in povračila za neprofesionalno opravljanje funkcij,

? obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet ali župan.

Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je sestavljena iz članov občinskega sveta.

60. člen

Statutarno-pravna komisija:

? obravnava in predlaga spremembe statuta in poslovnika občinskega sveta,

? obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema občinski svet glede njihove skladnosti z ustavo, zakoni, statutom občine in drugimi pravnimi predpisi.

61. člen

Člane odborov ali komisij izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika izvolijo člani odbora oziroma komisije izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.

O izvolitvi se glasuje javno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.

Člani odbora oziroma komisije so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta.

Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta.

Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora oziroma komisije, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora oziroma komisije.

62. člen

Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru oziroma komisiji.

Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor oziroma komisijo.

63. člen

Posvetovalni organ župana in občinskega sveta je odbor za splošne zadeve, ki ga na predlog župana izvoli občinski svet.

Odbor za splošne zadeve obravnava vprašanja s področja komunale in varstva okolja, kmetijstva, družbenih dejavnosti, gostinstva, turizma in posameznih projektov. Za navedena vprašanja se po področjih zadolžijo posamezni člani odbora.

Delo odbora vodi župan.

4. Nadzorni odbor

64. člen

Nadzorni odbor:

? opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,

? nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,

? nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.

65. člen

Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.

Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, najmanj četrtine članov občinskega sveta, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.

5. Tajnik občine

66. člen

Občina ima tajnika. Tajnika občine imenuje občinski svet na predlog župana.

Tajnik občine skrbi za delo občinske uprave, opravlja strokovna opravila za potrebe občinskega sveta, zagotavlja vodenje zapisnika na sejah organov občine in opravlja druge upravno strokovne naloge po nalogu župana.

6. Javnost dela

67. člen

Delo občinskih organov je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.

Občinski organ obvešča javnost o svojem delu.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.

O izključitvi javnosti na posamezni seji občinskega organa odloča občinski organ na predlog predsednika ali župana.

Način uresničevanja javnosti dela občinskih organov se podrobneje uredi s poslovnikom.

7. Občinska uprava

68. člen

Organizacijo in delo občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom.

69. člen

Občinsko upravo vodi župan.

Zupan lahko pooblasti tajnika občine za podpisovanje določenih aktov poslovanja.

70. člen

Naloge občinske uprave opravlja občinski urad.

Urad opravlja vse upravne in strokovne zadeve iz pristojnosti občinske uprave.

Za delo urada skrbi tajnik občine. Za delo urada je tajnik odgovoren županu.

71. člen

Upravne naloge občinske uprave opravljajo tajnik, višji upravni, upravni in strokovni delavci.

Občinski svet določa načrt delovnih mest v občinski upravi na predlog župana.

72. člen

Občinski urad izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan po pooblastilu sveta.

Urad izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinski urad v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.

73. člen

Občinski urad odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti in prenesene državne pristojnosti.

74. člen

V upravnem postopku o upravnih stvareh iz občinske in prenesene državne pristojnosti odločajo uradne osebe po zakonu o splošnem upravnem postopku in po posebnih postopkih, določenih z zakonom.

75. člen

Tajnik skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku.

Tajnik mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisi.

76. člen

O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku, v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo.

Administrativna dela v organih in službah občine lahko opravljajo delavci s srednjo strokovno izobrazbo.

77. člen

O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinskega urada odloča župan. Župan lahko za strokovno obravnavo pritožb imenuje komisijo za pritožbe iz vrst pravnih strokovnjakov in občanov, ki pripravi mnenje za odločitev župana v posameznem primeru.

Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.

78. člen

O izločitvi župana odloča predsednik občinskega sveta. O izločitvi uradne osebe odloča župan.

79. člen

Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugimi občinami ustanovijo skupni upravni organi ali skupne strokovne službe. Organizacija in delo skupne uprave ali strokovne službe se določi z odlokom, ki ga na predlog županov sprejmejo občine, ki ustanovijo skupni upravni organ ali skupno strokovno službo.

VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE

80. člen

Občina lahko organizira občinske javne službe na naslednjih področjih:

? oskrba s pitno vodo,

? odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,

? ravnanje s komunalnimi odpadki,

? odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,

? javna snaga in čiščenje javnih površin,

? urejanje lokalnih cest, javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,

? pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.

81. člen

Občina skrbi tudi za:

? javno razsvetljavo,

? plakatiranje in okraševanje naselij,

? urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,

? urejanje lokalnih cest,

? dezinfekcijo in deratizacijo.

82. člen

Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode ter podeljuje koncesije.

83. člen

Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod.

VII PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE

84. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar in mora zato nenehno skrbeti za vsestransko zadovoljevanje potreb občanov ter njihovo varnost. S tem ustvarja pogoje za razvoj posameznika in skupnosti kot celote.

Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, če z zakonom ali tem statutom ni določeno drugače.

85. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.

86. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine.

Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.

V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.

V računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.

87. člen

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

88. člen

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan.

89. člen

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo v višini največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.

90. člen

Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2 % prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.

Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec.

Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2 % letno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.

91. člen

Rezerva se uporablja:

? za odhodke, nastale kot posledica izrednih razmer, kot so zlasti suša, potres, požar, poplave in druge naravne oziroma ekološke nesreče, epidemije oziroma preprečevanje epidemij, živalske kužne bolezni in rastlinski škodljivci;

? za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;

? za kritje proračunskega primanjkljaja.

? Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.

? O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloka občinski svet.

? Župan odloka o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.

92. člen

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.

V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.

Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega se sprejme zaključni račun.

Zaključni račun proračuna se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.

93. člen

Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.

O zadolžitvi odloča občinski svet.

O zadolžitvi občine obvesti župan Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.

94. člen

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja. O soglasju odloka občinski svet.

Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.

95. člen

Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:

? davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo,

? davek na promet nepremičnin,

? upravne takse,

? posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.

Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine, in sicer v višini, določeni z zakonom.

96. člen

Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:

? davek od premoženja,

? nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,

? krajevne takse,

? komunalne takse,

? pristojbine,

? odškodnina zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča in gozda,

? prihodki uprave,

? drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.

Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi.

97. člen

Finančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba občine. Občina si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.

VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE

1. Splošni akti občine

98. člen

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike, navodila in sklepe.

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

99. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.

100. člen

S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.

101. člen

Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.

Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

102. člen

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

103. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka procesu njunega izvrševanja.

104. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

105. člen

S sklepom se ustanavljajo odbori in komisije, določa njihovo delovno področje in voli ter imenuje člane odbora oz. komisije.

106. člen

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.

Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.

2. Postopek za sprejem odloka

107. člen

Odlok lahko predlaga vsak član občinskega sveta, župan, občinski odbor ali najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Predlog odloka pošlje predlagatelj predsedniku občinskega sveta.

108. člen

Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.

Uvod obsega razloge za sprejem odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imel sprejem odloka.

109. člen

Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta ter pristojnega delovnega telesa.

Zupan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi, kadar on ni predlagatelj.

110. člen

Predsednik občinskega sveta pošlje predlog odloka članom občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka.

Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.

111. člen

V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.

V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka in o naslovu odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, člani občinskega sveta o njem glasujejo. Na koncu člani občinskega sveta glasujejo še o naslovu odloka in o predlogu odloka v celoti.

112. člen

Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine, naravne nesreče, kadar gre za manj pomembne spremembe odlokov, ali kadar to utemeljeno predlaga predlagatelj akta, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku.

Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.

Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.

O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka.

113. člen

V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z amandmaji.

Zupan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam predlagatelj odloka.

Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta najmanj pet dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.

Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina članov občinskega sveta.

114. člen

Amandma, člen odloka, naslov odloka, naslov odloka in odlok v celoti je sprejet, če zanj na seji občinskega sveta, na kateri je navzočih najmanj polovica članov, glasuje najmanj večina navzočih članov.

115. člen

O predlogih drugih splošnih aktov, razen občinskega proračuna, razpravlja in odloča občinski svet na eni obravnavi.

116. člen

Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Medobčinskem uradnem vestniku in pričnejo veljati 15. dan po objavi, razen če v aktu ni drugače določeno.

3. Posamični akti občine

117. člen

Posamični akti občine so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti sklepom ali odločbo odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.

118. člen

Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.

O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI

119. člen

Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.

120. člen

Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.

121. člen

Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

122. člen

Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.

X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

123. člen

Odloki in drugi akti občine Pesnica, ki jih je ta sprejela do 31.12.1994 se uporabljajo še naprej do sprejema ustreznih odlokov občine Pesnica in do njihove uskladitve z zakonom in tem statutom.

Na območju občine Pesnica pa se uporabljajo še odloki in drugi pravni akti skupščine mesta Maribora in skupščine občine Maribor-Pesnica, kolikor niso v nasprotju z zakonom in s tem statutom.

124. člen

Občinski svet mora organiziranost uprave ter druge akte, ki urejajo delovanje uprave sprejeti v 30 dneh po začetku veljavnosti tega statuta.

125. člen

Ta statut začne veljati v osmih dneh po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 108-04/95

Predsednik občinskega sveta

Datum: 17. maj 1995

Ivan Šabeder s. r.