|
Na podlagi 36. in 57. člena
zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US,
45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna
razlaga, 9/96 – odločba US, 39/96 – odločba US, 44/96 – odločba US,
26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 12/99 – odločba US) in 16. člena
statuta
Občine Prevalje (Uradni list RS, št. 15/99) je Občinski svet občine
Prevalje na seji dne 6. 5. 1999 sprejel |
|
|
P O S L O V N I K |
|
|
Občinskega sveta
občine Prevalje |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega
sveta, njegovih delovnih teles ter način uresničevanja pravic in
dolžnosti članov občinskega sveta. |
|
|
2. člen |
|
|
S tem poslovnikom se določa način dela občinskega sveta in
njegovih delovnih teles, predvsem: |
|
|
– konstituiranje občinskega sveta, |
|
|
– pravice in dolžnosti članov občinskega sveta, |
|
|
– sklicevanje in potek sej in odločanje, |
|
|
– delo in delovno področje odborov in komisij, |
|
|
– postopki za sprejem aktov občinskega sveta, |
|
|
– volitve in imenovanja, |
|
|
– razmerja do župana in drugih organov občine in |
|
|
– javnost dela. |
|
|
3. člen |
|
|
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v
slovenskem jeziku. |
|
|
4. člen |
|
|
Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve
javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta
poslovnik. |
|
|
5. člen |
|
|
Svet dela na rednih in izrednih sejah ter izjemoma na
korespondenčnih sejah. |
|
|
6. člen |
|
|
Svet predstavlja in vodi župan, delovna telesa občinskega
sveta pa predsednik delovnega telesa. |
|
|
7. člen |
|
|
Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom
občine. |
|
|
Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih
in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. |
|
|
Pečat občine uporabljajo v okviru svojih nalog tudi
delovna telesa sveta. |
|
|
Pečat občine hrani in skrbi za njegovo uporabo tajnik
občine. |
|
|
II. KONSTITUIRANJE
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
8. člen |
|
|
Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je
potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. |
|
|
Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče dotedanji župan 20
dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot poteče njegov mandat. Če
seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne
komisije. |
|
|
Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce
kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni svetniki. |
|
|
9. člen |
|
|
Prvo sejo sveta vodi župan. |
|
|
Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje
petčlansko komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (v
nadaljevanju: mandatno komisijo). Listo kandidatov za člane komisije
predlaga župan, lahko pa tudi vsak član sveta. Svet glasuje najprej o
županovem predlogu, če ta ni izglasovan pa o predlogih članov po vrstnem
redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani člani komisije. O
preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila in potrdil o
izvolitvi volilne komisije pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni
za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o
morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov za člane. |
|
|
Mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in
potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o
morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov
kandidatur. |
|
|
10. člen |
|
|
Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog
mandatne komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o
izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov,
predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. |
|
|
Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o
vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. |
|
|
Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme
glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z
odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali
predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. |
|
|
Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o
morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
|
11. člen |
|
|
Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana,
nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan,
mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. |
|
|
Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha
tudi članstvo v vseh občinskih organih in v organih javnih zavodov,
javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v
katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta in sicer z
dnem imenovanja novih članov. |
|
|
12. člen |
|
|
Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih
članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje
stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta
pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih
javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina ter pripraviti poročilo in predloge za
imenovanje novih članov. |
|
|
III. PRAVICE IN
DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
13. člen |
|
|
Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z
zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. |
|
|
Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost
udeleževati se sej in sodelovati pri delu občinskega sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko
udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati
pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico: |
|
|
– predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je
v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog
župana, ter obravnavo vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
|
– glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih
aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje)
teh predlogov; |
|
|
– sodelovati pri oblikovanju dnevnih redov sej občinskega
sveta; |
|
|
– predlagati kandidate za člane občinskih organov,
delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih
podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je
občina oziroma v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje
predstavnike. |
|
|
Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne
narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti
opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in
organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem
delu. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v
zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom
občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije
občinskega funkcionarja. |
|
|
14. člen |
|
|
Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost
zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem
svoje funkcije. |
|
|
Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja
dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega
sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
15. člen |
|
|
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega
sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list,
imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. |
|
|
1. Vprašanja in pobude
članov občinskega sveta |
|
|
16. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana,
drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki
so mu potrebna v zvezi z delom v občinskem svetu in njegovih delovnih
telesih. |
|
|
Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni
odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati
zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je
treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico županu ali tajniku
občine postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev
določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune
pristojnosti. |
|
|
17. člen |
|
|
Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v
pisni obliki ali ustno. |
|
|
Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna
točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. |
|
|
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene
tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan
ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta
na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma
pobudo ustrezno dopolni. |
|
|
Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3
minute, obrazložitev pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
|
Pisno postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano
tistemu, na katerega je naslovljeno. |
|
|
Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji
obvezno prisotna župan in tajnik občine. Če sta župan ali tajnik občine
zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
|
Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so
bila oddana do začetka seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi
vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na
vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko
župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik odgovori na naslednji
seji. |
|
|
Župan ali tajnik občine oziroma njun namestnik lahko na
posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti
tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni
odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem,
najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
18. člen |
|
|
Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na
svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi
po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi
opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. |
|
|
Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan
uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
2. Odgovornost in
ukrepi zaradi neupravičene odsotnosti s sej sveta in delovnih teles |
|
|
19. člen |
|
|
Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta
in delovnih teles, katerih član je. |
|
|
Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa,
katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti tajnika
oziroma pooblaščenega delavca občinske uprave najpozneje do začetka
seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti tajnika
oziroma pooblaščenega delavca občinske uprave o svoji odsotnosti do
začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. |
|
|
Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje
občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje
funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. |
|
|
Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne
udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik
delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. |
|
|
IV. SEJE SVETA |
|
|
1. Sklicevanje sej,
predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
20. člen |
|
|
Seje sveta sklicuje župan. |
|
|
Župan sklicuje seje občinskega sveta po potrebi, po sklepu
sveta in na predlog drugih predlagateljev določenih s statutom občine,
predvidoma enkrat mesečno, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. |
|
|
21. člen |
|
|
Vabilo za redno sejo občinskega sveta s predlogom dnevnega
reda se pošlje članom najkasneje 7 dni pred dnem, določenim za sejo.
Skupaj z vabilom se pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev
zadev na dnevni red. |
|
|
Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke
dnevnega reda, ki jih določi župan ali tajnik občine. Vabilo se pošlje
tudi vsem, katerih navzočnost je glede na dnevni red seje potrebna. |
|
|
22. člen |
|
|
Izredna seja občinskega sveta se skliče za obravnavanje in
odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje. |
|
|
Izredno sejo občinskega sveta lahko skliče župan na
predlog delovnega telesa sveta ali na zahtevo 1/4 članov sveta ali na
lastno pobudo. |
|
|
V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo
biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlogu oziroma zahtevi mora biti
priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če seja
sveta ni sklicana v roku sedem dni od predložitve pisnega obrazloženega
predloga oziroma zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo
lahko skliče tisti upravičeni predlagatelj, ki je sklic zahteval. V tem
primeru lahko predlagatelj sejo tudi vodi. |
|
|
Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora
biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. |
|
|
Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja
občinskega sveta skliče v skrajem roku, ki je potreben, da so s sklicem
seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se
lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko
predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom
dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov
za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne
opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
23. člen |
|
|
Župan lahko v izjemnih primerih, ko to opravičuje nujnost
zadeve, skliče korespondenčno sejo. Korespondenčna seja se izvede tako,
da se vsakemu članu občinskega sveta posreduje predlog sklepa z
obrazložitvijo, pisno ali ustno, nakar se član sveta do predloga
opredeli na enak način. Sklep je sprejet, če je zanj glasovala večina
vseh članov občinskega svata. |
|
|
O opravljeni korespondenčni seji se sestavi zapisnik, ki
ga predsednik predloži v potrditev na prvi redni seji. V zapisnik se
vpiše način in čas izvajanja seje, predlog sklepa in sklep ter poimenski
seznam članov, ki so glasovali ter članov, ki v času izvajanja seje niso
bili dosegljivi. |
|
|
24. člen |
|
|
Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi
župan. |
|
|
Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi vsi, ki imajo
pravico zahtevati sklic seje sveta. |
|
|
V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le
točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem
poslovnikom. |
|
|
Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so
pripravljeni za drugo obravnavo. |
|
|
O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku
seje. |
|
|
Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo
zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma h katerim ni dal
svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil
predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. |
|
|
25. člen |
|
|
Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje
sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega
sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali
predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa
tudi to ni mogoče, jo vodi nastarejši član občinskega sveta. |
|
|
2. Potek seje |
|
|
26. člen |
|
|
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov
občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more
udeležiti. |
|
|
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
|
Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi
z delom na seji in drugimi vprašanji. |
|
|
27. člen |
|
|
Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu
zapisnika prejšnje seje. |
|
|
Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku
prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O
utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje
odloči svet. |
|
|
Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso
bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in
dopolnjen s sprejetimi pripombami. |
|
|
28. člen |
|
|
Svet na začetku seje določi dnevni red. |
|
|
Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o
predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o
predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za
skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek. |
|
|
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo
le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega
sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red.
O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. |
|
|
Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za
razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega
reda v celoti. |
|
|
29. člen |
|
|
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem
(sprejetem) vrstnem redu. Med sejo lahko svet spremeni vrstni red
obravnave posameznih točk dnevnega reda. |
|
|
30. člen |
|
|
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda
župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni
župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati
največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar
svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. |
|
|
Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega
pooblaščeni podžupan oziroma tajnik občine mnenje k obravnavani zadevi.
Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je
zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika
delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. |
|
|
Po tem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem
redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana
lahko traja največ sedem minut. Svet lahko sklene, da posamezen član iz
utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot
petnajst minut. |
|
|
Razpravljalec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa
pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljalca. Replika
mora biti konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno
razpravo, sicer jo lahko predsedujoči prepove. Replike smejo trajati
največ tri minute. |
|
|
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan,
predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Dodatne razprave
lahko trajajo le po tri minute. |
|
|
31. člen |
|
|
Razpravljalec sme govoriti le o vprašanju, ki je na
dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči
pozval. |
|
|
Če se razpravljalec ne drži dnevnega reda ali prekorači
čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne
drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko
vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljalec ugovarja. O
ugovoru odloči svet brez razprave. |
|
|
32. člen |
|
|
Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi
poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko
jo zahteva. |
|
|
Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika
ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem
vprašanju brez razprave. |
|
|
Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali
popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila
nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo
takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in
njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. |
|
|
33. člen |
|
|
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi,
sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi
razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se
razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi
teh predlogov. |
|
|
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je
to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi,
potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V
primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
|
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni
več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih
primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker
seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje,
predsedujoči sejo konča. |
|
|
34. člen |
|
|
Seje občinskega sveta se sklicujejo praviloma v četrtkih
ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne
trajajo več kot štiri ure. |
|
|
Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh
urah neprekinjenega dela. |
|
|
Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog
posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali
predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandamajev),
mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve
zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa
se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. |
|
|
Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju
možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko
odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
35. člen |
|
|
Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave
ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na
isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed
naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati
vseh točk dnevnega reda. |
|
|
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet
konča sejo. |
|
|
3. Vzdrževanje reda na
seji |
|
|
36. člen |
|
|
Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme
nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. |
|
|
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med
govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le
predsedujoči. |
|
|
37. člen |
|
|
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči
naslednje ukrepe: |
|
|
– opomin, |
|
|
– odvzem besede, |
|
|
– odstranitev s seje ali z dela seje. |
|
|
38. člen |
|
|
Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori,
čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug
način krši red na seji. |
|
|
Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim
govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej
seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
|
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu
občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede
krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. |
|
|
Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen
ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor,
v katerem je seja. |
|
|
39. člen |
|
|
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz
poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji
oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. |
|
|
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se
odstranijo vsi poslušalci. |
|
|
40. člen |
|
|
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na
seji sveta, jo prekine. |
|
|
4. Odločanje |
|
|
41. člen |
|
|
Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh
članov sveta. |
|
|
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim
glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma
prekinitvi. |
|
|
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov
občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). |
|
|
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvetretjinska
večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve
tretjini vseh članov občinskega sveta. |
|
|
42. člen |
|
|
Občinski svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih
članov, razen če zakon določa drugačno večino. Predlagana odločitev je
sprejeta, če se je večina navzočih članov izrekla “ZA“ njen sprejem. |
|
|
43. člen |
|
|
Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
|
S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene
pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno
glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
|
44. člen |
|
|
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o
katerem se odloča. |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas,
razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru
posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve
minuti. |
|
|
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in
objavi izid glasovanja. |
|
|
45. člen |
|
|
Člani občinskega sveta glasujejo tako, da se o predlagani
odločitvi opredelijo “ZA”, “PROTI”, ali “SE VZDRŽIM”. |
|
|
46. člen |
|
|
Javno glasovanje se opravi z dvigom rok ali s poimenskim
izjavljanjem. |
|
|
Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
|
|
Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu
prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi “ZA”,
“PROTI” ali “ NE GLASUJEM ”. |
|
|
47. člen |
|
|
Tajno se glasuje z glasovnicami. |
|
|
Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska
komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na
predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s
tajnim glasovanjem opravlja tajnik občine ali delavec občinske uprave,
ki ga določi tajnik. |
|
|
Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je
članov sveta. |
|
|
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja
občina. |
|
|
Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas
glasovanja. |
|
|
Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in
sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru,
ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost
glasovanja. |
|
|
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in
praviloma opredelitev “ZA“ in “PROTI“. “ZA“ je na dnu glasovnice za
besedilom predloga na desni strani, “PROTI“ pa na levi. Glasuje se tako,
da se obkroži besedo “ZA“ ali besedo “PROTI“. |
|
|
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
|
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena
in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk
njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko
pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in
največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z
navodilom na glasovnici treba imenovati. |
|
|
Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda
glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
48. člen |
|
|
Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid
glasovanja. |
|
|
Ugotovitev izida glasovanja obsega: |
|
|
– število razdeljenih glasovnic, |
|
|
– število oddanih glasovnic, |
|
|
– število neveljavnih glasovnic, |
|
|
– število veljavnih glasovnic, |
|
|
– število glasov “ZA“ in število glasov “PROTI“, oziroma
pri glasovanju o kandidatih število glasov, ki jih je dobil posamezni
kandidat, |
|
|
– ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino
ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa katerih
kandidat je imenovan. |
|
|
O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki
ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. |
|
|
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid
glasovanja na seji sveta. |
|
|
49. člen |
|
|
Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku
glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
|
O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na
predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali
na predlog predsedujočega. |
|
|
5. Zapisnik seje
občinskega sveta |
|
|
50. člen |
|
|
O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. |
|
|
Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa
podatke o udeležbi na seji, o predlogih, o izidih glasovanja o
posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je
treba predložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo
oziroma obravnavano na seji. |
|
|
Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi tajnik občine.
Tajnik občine lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti
drugega delavca občinske uprave. |
|
|
Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in
potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih sej
občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe
na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so
pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. |
|
|
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo
vodil, in tajnik občine oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki
je vodil zapisnik. |
|
|
Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je
bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v
gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega
sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. |
|
|
51. člen |
|
|
Potek seje občinskega sveta se snema na magnetofofonski
trak oziroma videokaseto, ki se hrani še eno leto po koncu mandata
članov občinskega sveta, ki so sestavljali občinski svet, katerega seja
je bila snemana. |
|
|
Magnetogram seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim
gradivom s seje. |
|
|
Član občinskega sveta ali drug udeleženec seje, če je za
to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram.
Predvajanje se opravi v prostorih občinske uprave. |
|
|
Član občinskega sveta lahko zahteva, da se del posnetka
dobesedno prepiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega
zahteva prepis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Na
predlog župana svet odloči o zahtevi in naroči prepis, če ugotovi, da so
razlogi utemeljeni. |
|
|
52. člen |
|
|
Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave,
določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. |
|
|
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega
sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih
delovnih teles se hrani v arhivu občinske uprave. |
|
|
O arhiviranju in rokih hranjenja dokumentarnega gradiva
izda natančnejša navodila župan v skladu s predpisi, ki urejajo
pisarniško poslovanje in dokumentacijsko gradivo. |
|
|
53. člen |
|
|
Član občinskega sveta ima pravico vpogleda v vse spise in
gradivo, ki se hrani v arhivu ali je pri pristojnih organih občinske
uprave, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled
odredi tajnik občine na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta.
Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hrani pri
gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
|
V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o
vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. |
|
|
6. Strokovna in
administrativno-tehnična opravila za svet |
|
|
54. člen |
|
|
Strokovno in administrativno delo za občinski svet in za
delovna telesa občinskega sveta zagotavlja tajnik občine z zaposlenimi v
občinski upravi. |
|
|
Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega
sveta skrbi tajnik občine. Tajnik občine lahko za vodenje zapisnikov
pooblasti druge delavce občinske uprave. |
|
|
V. ORGANIZACIJA IN
DELOVNO PODROČJE DELOVNIH TELES OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
55. člen |
|
|
Stalna delovna telesa, določena s statutom so: |
|
|
– komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, |
|
|
– komisija za statut in pravna vprašanja, |
|
|
– odbor za proračun in finance, |
|
|
– odbor za komunalne zadeve in varstvo okolja, |
|
|
– odbor za gospodarske dejavnosti, |
|
|
– odbor za družbene dejavnosti. |
|
|
56. člen |
|
|
Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno
sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Delovno telo sprejema svoje odločitve – mnenja, stališča in predloge z
večino glasov navzočih članov. |
|
|
Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom
delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v
izjemnih in utemeljenih primerih. |
|
|
57. člen |
|
|
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
|
Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila
tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. |
|
|
Seje delovnih teles skliče predsednik za obravnavo
dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda
redne seje sveta, na lastno pobudo, ali na zahtevo župana. |
|
|
58. člen |
|
|
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni
delavci občinske uprave, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov
in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko
pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in
skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
Strokovne službe občinske uprave so dolžne opravljati
strokovna opravila ter administrativno-tehnična opravila za delovna
telesa občinskega sveta. |
|
|
Župan je dolžan, da zagotovi delo strokovnih služb
občinske uprave za potrebe delovnih teles občinskega sveta. |
|
|
59. člen |
|
|
Obravnavo je delovno telo dolžno opraviti najkasneje osem
dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter
svoje mnenje, stališče in predlog pisno predložiti županu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
|
60. člen |
|
|
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo,
organizira in vodi delo delovnega telesa, sodeluje z županom in
podžupanom, z občinsko upravo in državno upravo. |
|
|
Sklicuje seje delovnega telesa in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu in na skupnih sejah delovnih
teles v zadevah, ki se nanašajo na njihovo delovno področje. Skrbi za
pripravo gradiva, ki ga obravnava delovno telo. |
|
|
Občinskemu svetu poda letno poročilo o delu delovnega
telesa do 31. 12. za tekoče leto, na zahtevo občinskega sveta pa tudi
delno poročilo. |
|
|
2. Delovno področje
stalnih odborov in komisij |
|
|
61. člen |
|
|
Osnovne naloge komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja so opredeljene v statutu. |
|
|
62. člen |
|
|
Komisija za statut in pravna vprašanja: |
|
|
– pripravlja predlog statuta, predlog poslovnika
občinskega sveta, predlog poslovnika o delu nadzornega odbora ter
njihove spremembe in dopolnitve, |
|
|
– spremlja usklajenost občinskih splošnih aktov z ustavo,
zakoni, podzakonskimi predpisi, s statutom občine ter medsebojno
usklajenost veljavnih občinskih splošnih aktov, |
|
|
– daje mnenja v postopku sprejemanja splošnih aktov, glede
skladnosti predloga z ustavo, zakoni, podzakonskimi akti, s statutom
občine ter veljavnimi akti občine, kadar to predlaga občinski svet,
župan ali drugi občinski organi in delovna telesa, |
|
|
– na predlog sveta občine daje tolmačenje in pripravlja
obvezne razlage glede določil statuta, poslovnika in drugih splošnih
aktov, |
|
|
– med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če
tako zahteva predsedujoči, razlaga poslovnik občinskega sveta, |
|
|
– daje pobude oziroma predloge za sprejem oziroma
spremembo odlokov in drugih splošnih aktov, |
|
|
– daje mnenja k statutom krajevnih skupnosti, |
|
|
– obravnava druga vprašanja normativnega in pravnega
značaja, ki jih posreduje občinski svet. |
|
|
63. člen |
|
|
Odbor za proračun in finance spremlja in obravnava
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine, ki imajo
finančne posledice in sicer: |
|
|
– spremlja stanje prihodkov, odhodkov in račun
financiranja proračuna občine ter o svojih ugovitvah obvešča občinski
svet in župana, |
|
|
– na zahtevo občinskega sveta izdela celovito ali delno
poročilo o finančnem stanju občine, |
|
|
– poda obvezno mnenje o predlogu proračuna, rebalansa
proračuna in zaključnega računa proračuna občine pred obravnavo na
občinskem svetu, |
|
|
– obravnava gospodarjenje z občinskim premoženjem, |
|
|
– obravnava in predlaga ukrepe za izvajanje davčne
politike v občini, |
|
|
– obravnava finančna vprašanja glede izvajanja
gospodarskih javnih služb. |
|
|
64. člen |
|
|
Odbor za komunalne zadeve in varstvo okolja obravnava
predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju
planiranja, urejanja in gospodarjenja s prostorom, nepremičnim
premoženjem občine in varstva okolja, ki so občinskemu svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda
stališče s predlogom odločitve in sicer: |
|
|
– obravnava izgradnjo, razvoj in upravljanje s komunalnimi
objekti in napravami, |
|
|
– obravnava izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje z
občinskimi cestami, javnimi potmi, parkirišči, trgi, parki in drugimi
javnimi površinami, |
|
|
– obravnava vprašanja ureditve prometa, |
|
|
– obravnava vprašanja s področja komunalne dejavnosti
(kanalizacija, vodovod, plinovod, toplovod, odpadki in deponije), |
|
|
– obravnava in spremlja delo ter financiranje javnih
podjetij in služb s področja komunalne dejavnosti, |
|
|
– daje mnenje k izbiri koncesionarjev in spremlja njihovo
delo, |
|
|
– skrbi za pripravo stanovanjskega programa občine, |
|
|
– sodeluje pri pripravi, izdelavi in obravnavi osnutkov
prostorskih izvedbenih aktov, |
|
|
– oblikuje predloge ukrepov in programov na področju
varstva okolja in urejanja prostora, |
|
|
– sodeluje pri pripravi razpisov in izbiri ponudnikov za
izvedbo prostorske in urbanistične dokumentacije, |
|
|
– sodeluje pri javnih razgrnitvah in obravnavah strokovnih
podlag za pripravo planskih in urbanističnih dokumentov, |
|
|
– spremlja pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč na
območju občine, |
|
|
– spremlja prihodke in odhodke od stavbnih zemljišč,
realizacijo programa investicij in o tem poroča svetu, |
|
|
– predlaga nakup in prodajo stavbnih zemljišč in
kmetijskih zemljišč, |
|
|
– predlaga razporejanje denarnih sredstev, namenjenih za
pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč, |
|
|
– spremlja in obravnava delo vseh subjektov s področja
obrambe, zaščite in reševanja, |
|
|
– sodeluje z vsemi dejavniki obrambe, zaščite in
reševanja, |
|
|
– v skladu z zakonodajo predlaga ukrepe za razvoj in
nemoteno delovanje vseh subjektov s področja zaščite in reševanja, |
|
|
– obravnava in predlaga načrte varstva pred požari in
elementarnimi nesrečami, |
|
|
– obravnava in predlaga programe in finančne načrte za
potrebe vseh organizacij, zavodov in služb s področja zaščite in
reševanja. |
|
|
65. člen |
|
|
Odbor za gospodarske dejavnosti obravnava predloge aktov
in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva
(malega gospodarstva in obrti, kmetijstva, gostinstva in turizma) in
gospodarskih javnih služb, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s
predlogom odločitve in sicer: |
|
|
– spremlja gospodarske tokove v občini, |
|
|
– sodeluje z nosilci gospodarskih dejavnosti, |
|
|
– predlaga program razvoja podjetništva, |
|
|
– predlaga ukrepe za razvoj podjetništva, kmetijstva,
turizma, trgovine in gostinstva, |
|
|
– predlaga kriterije in razdelitev subvencij namenjenih
razvoju podjetništva, kmetijstva, turizma, trgovine in gostinstva, |
|
|
– sodeluje pri oblikovanju programa razvoja kmetijstva v
občini ter dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, |
|
|
– obravnava problematiko, ki se nanaša na kmetijstvo,
gozdarstvo, veterinarstvo, lovstvo in ribištvo, |
|
|
– obravnava razvoj turizma, trgovine in gostinstva v
občini, |
|
|
– sodeluje s podjetji in organizacijami, ki delujejo na
področju gostinstva, turizma in trgovine, |
|
|
– spremlja izvajanje občinskih odlokov ter drugih aktov s
svojega delovnega področja. |
|
|
66. člen |
|
|
Odbor za družbene dejavnosti obravnava predloge aktov in
drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju negospodarstva in
javnih služb družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve, zlasti pa: |
|
|
– obravnava vprašanja s področja šolstva, vzgoje in
izobraževanja, |
|
|
– obravnava vprašanja s področja kulture,
kulturno-informativne dejavnosti in vprašanja s področja kulturne
dediščine, |
|
|
– spremlja in nadzira delo javnih zavodov, ki opravljajo
dejavnost na področju kulture, šolstva in varovanja kulturne dediščine, |
|
|
– sodeluje z društvi s področja družbenih dejavnosti, |
|
|
– predlaga program kulturne dejavnosti v občini, |
|
|
– obravnava program varstva otrok, družine, invalidov in
ostarelih, |
|
|
– sodeluje pri predlogu določitve kriterijev in
oblikovanju prednostne liste za upravičence do socialnih stanovanj, |
|
|
– sodeluje s pristojnimi službami pri reševanju socialno
ogroženih kategorij prebivalstva, |
|
|
– spremlja stanje na področju zdravstva, zobozdravstva in
lekarništva, |
|
|
– daje mnenje k predlogu mreže javne zdravstvene službe in
podelitvi koncesij, |
|
|
– spremlja delo javnih zavodov na področju zdravstva in
socialnega varstva, |
|
|
– pripravlja letne in druge programe razvoja športa v
občini, |
|
|
– sodeluje s športnimi društvi, klubi in drugimi organi na
področju športa v občini, |
|
|
– pripravi predlog za razdelitev sredstev za kulturne in
športne dejavnosti v občini. |
|
|
VI. POSTOPKI ZA
SPREJEM AKTOV OBČINSKEGA SVETA |
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
67. člen |
|
|
Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in
statutom občine. |
|
|
68. člen |
|
|
Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. |
|
|
Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v
arhivu občinske uprave. |
|
|
2. Postopek za sprejem
odloka |
|
|
69. člen |
|
|
Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod,
besedilo členov in obrazložitev. |
|
|
Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja,
cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo
imelo sprejetje odloka. |
|
|
Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta
ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu ali podžupanu
oziroma članu občinskega sveta, ki je pooblaščen za vodenje sej
občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
|
70. člen |
|
|
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval
v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. |
|
|
Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na
sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. |
|
|
71. člen |
|
|
Predsedujoči občinskega sveta pošlje predlog odloka članom
občinskega sveta in županu, kadar ta ni predlagatelj odloka, najmanj
štirinajst dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo
obravnavan predlog odloka. |
|
|
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh
obravnavah. |
|
|
72. člen |
|
|
V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih,
ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih
rešitvah predloga odloka. |
|
|
Če občinski svet meni, da odlok ni potreben, ga s sklepom
zavrne. |
|
|
Odlok je v prvi obravnavi sprejet, če je zanj glasovala
večina navzočih članov občinskega sveta. |
|
|
Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih
vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo
enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na
predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se
prva in druga obravnava predloga odloka združita. |
|
|
73. člen |
|
|
Pred začetkom druge obravnave predlagatelj odloka dopolni
predlog odloka na podlagi stališč in sklepov, ki so bili sprejeti ob
prvi obravnavi predloga odloka. |
|
|
V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu
o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o
posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. |
|
|
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka po
končani prvi ali drugi obravnavi. O predlogu umika odloči občinski svet. |
|
|
74. člen |
|
|
V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove
spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta in predlagatelj z
amandmaji. |
|
|
Župan lahko predlaga amandmaje tudi, kadar ni sam
predlagatelj odloka. |
|
|
Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v
pisni obliki z obrazložitvijo najmanj sedem dni pred dnem, določenim za
sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h
kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko
predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta ali
predlagatelj odloka. |
|
|
Župan lahko pove mnenje k amandmaju tudi kadar on ni
predlagatelj odloka. |
|
|
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca
obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
75. člen |
|
|
Amandma, člen odloka in odlok v celoti so sprejeti, če
zanje na seji občinskega sveta glasuje večina navzočih članov. |
|
|
O vsakem amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
76. člen |
|
|
Statut občine in poslovnik o delu občinskega sveta se
sprejemata po enakem postopku, kot velja za sprejemanje odloka. |
|
|
O predlogih drugih splošnih aktov, če zakon ne določa
drugače, odloča občinski svet na eni obravnavi. |
|
|
77. člen |
|
|
Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov
praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
|
V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v
novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem
občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel
obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. |
|
|
Občinski svet lahko nadaljuje obravnavo predloga splošnega
akta oziroma obravnavo začne znova, če je predlagatelj župan, ki je na
volitvah znova pridobil mandat (isti predlagatelj). Če predlagatelj ni
več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. |
|
|
3. Hitri postopek za
sprejem odlokov |
|
|
78. člen |
|
|
Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne
nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem
postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih
aktov občine. |
|
|
Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava
predloga odloka na isti seji. |
|
|
Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje na sami
seji vse do konca obravnave predloga odloka v skladu z 74. členom tega
poslovnika. |
|
|
Amandma lahko predlaga tudi župan, kadar ni predlagatelj
odloka. |
|
|
O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku
seje pri določanju dnevnega reda. Hitri postopek lahko predlaga vsak
predlagatelj odloka. |
|
|
Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka
po hitrem postopku, se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za prvo
obravnavo predloga odloka. |
|
|
Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za
posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
|
4. Skrajšani postopek
za sprejem odlokov |
|
|
79. člen |
|
|
Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja
odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi odlokov ali drugih
aktov, ki se sprejemajo po dvofaznem postopku, če gre za: |
|
|
– za manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov, |
|
|
– prenehanje veljavnosti posameznih odlokov ali njihovih
posameznih določb v skladu z zakonom, |
|
|
– uskladitve odlokov z zakoni, državnim proračunom,
drugimi predpisi Državnega zbora in ministrstev ali odloki občinskega
sveta, |
|
|
– spremembe in dopolnitve odlokov v zvezi z odločbami
ustavnega sodišča ali drugih pristojnih organov. |
|
|
V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom
sprememb in dopolnitev odloka. Amandmaji se lahko vlagajo na sami seji
vse do konca obravnave odloka. |
|
|
Odločitev iz prvega odstavka tega člena ne more biti
sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov
občinskega sveta. |
|
|
Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta
predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka
tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem
odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga. |
|
|
80. člen |
|
|
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti
objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo
veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
|
V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere
tako določi občinski svet. |
|
|
5. Postopek za sprejem
proračuna |
|
|
81. člen |
|
|
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki
za posamezne namene financiranja javne porabe občini. |
|
|
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se
začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
Če občinski proračun ni pravočasno sprejet, se javna
poraba občine začasno financira po proračunu za prejšnje leto. |
|
|
82. člen |
|
|
Predlog proračuna občine za naslednje proračunsko leto
mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje do 31. 12. tekočega
leta. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan občinskemu svetu
proračun v petih mesecih po začetku mandata. |
|
|
Župan predloži skupaj s predlogom proračuna občine tudi
izhodišča za sestavo proračuna. |
|
|
83. člen |
|
|
Proračun občine sprejema svet občine po postopku,
določenim za sprejem odloka s tem, da morajo v prvi in drugi obravnavi
obvezno podati svoja mnenja o predlogu proračuna vsi stalni odbori
občinskega sveta. |
|
|
84. člen |
|
|
Amandmaji morajo upoštevati pravilo o ravnovesju med
proračunskimi prejemki in izdatki. |
|
|
85. člen |
|
|
Kolikor predlog proračuna v prvi obravnavi ni sprejet,
svet določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna. |
|
|
Kolikor je proračun v prvi obravnavi sprejet se župan
najkasneje v 10 dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter
pripravi dopolnjen predlog proračuna občine ter skliče sejo sveta
občinskega sveta, na kateri se bo opravila druga obravnava in odločalo o
sprejetju proračuna. |
|
|
86. člen |
|
|
Če proračun v drugi obravnavi ni sprejet, določi občinski
svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. Nov
predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem
odloka. |
|
|
87. člen |
|
|
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
|
Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po
določbah tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka po skrajšanem
postopku. Predlagatelj amandmaja k rebalansu proračuna občine, ki mora
biti predložen v pisni obliki in mora biti obrazložen, mora upoštevati
pravilo o ravnovesju med proračunskimi prihodki in izdatki. |
|
|
6. Postopek za sprejem
obvezne razlage |
|
|
88. člen |
|
|
Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo
za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. |
|
|
Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev
določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. |
|
|
Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava
statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih
teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske
uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog
obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. |
|
|
Občinski svet sprejema obvezno razlago po postopku, ki je
s statutom in tem poslovnikom občine določen za sprejem odloka po rednem
postopku. |
|
|
7. Postopek za sprejem
prečiščenega besedila |
|
|
89. člen |
|
|
Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih
vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden,
lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve
splošnega akta v prečiščenem besedilu kot nov splošni akt. |
|
|
Tak splošni akt sprejema občinski svet po postopku, ki ga
ta poslovnik določa za sprejem odloka. |
|
|
VII. VOLITVE IN
IMENOVANJA |
|
|
90. člen |
|
|
Imenovanje funkcionarjev oziroma članov organov, ki jih po
zakonu ali statutu občine imenuje občinski svet, se opravijo po
določilih tega poslovnika. |
|
|
Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede
po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
|
91. člen |
|
|
Če se glasuje tajno o več kandidatih za isto funkcijo, se
glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom
kandidata, za katerega se želi glasovati. |
|
|
Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje
tako, da se na glasovnici obkroži beseda “ZA“ ali “PROTI“. |
|
|
Kandidat je imenovan, če je glasovala večina članov
občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so
glasovali. |
|
|
92. člen |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče
od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se
opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh
kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri
prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
|
Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se
kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke
njihovih priimkov. |
|
|
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena
po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. |
|
|
93. člen |
|
|
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri
drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
1. Imenovanje članov
delovnih teles občinskega sveta |
|
|
94. člen |
|
|
Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste
kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja. |
|
|
Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na
podlagi nove liste kandidatov. |
|
|
2. Imenovanje
podžupana |
|
|
95. člen |
|
|
Na predlog župana imenuje svet podžupana izmed članov
občinskega sveta. |
|
|
O tem, ali se imenovanje podžupana izvede na podlagi
javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o
imenovanju. |
|
|
Kandidat je imenovan za podžupana, če dobi večino glasov
navzočih članov sveta. |
|
|
3. Postopek za
razrešitev |
|
|
96. člen |
|
|
Svet razrešuje funkcionarje in člane organov, ki jih
imenuje, po enakem postopku, kot je določen za imenovanje. |
|
|
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev,
določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za
mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje
kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo
razrešitev. |
|
|
Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za
imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. |
|
|
Odločitev o razrešitvi se sprejme z enako večino, kot je
določeno za njihovo imenovanje. |
|
|
4. Odstop članov
občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter
funkcionarjev občine |
|
|
97. člen |
|
|
Člani občinskega sveta in občinski funkcionarji imajo
pravico odstopiti. Občinskim funkcionarjem na podlagi odstopa v skladu z
zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. |
|
|
Pravico odstopiti imajo tudi člani delovnih teles, drugih
organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso
občinski funkcionarji. Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki
komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. |
|
|
Občinski svet ugotovi prenehanje članstva zaradi odstopa
na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna
predlagati občinskemu svetu novega kandidata. |
|
|
VIII. RAZMERJA MED
ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM |
|
|
98. člen |
|
|
Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi
njegove seje. |
|
|
Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri
uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo
programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje
in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si
prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
|
Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga
župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca
izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so
pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
99. člen |
|
|
Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na
vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu
podžupan ali tajnik občine, o opravljenih nalogah med obema sejama in o
izvrševanju sklepov sveta. |
|
|
V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej
obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za
neizvršitev sklepa. |
|
|
Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu
predlagati nov sklep, ki ga bo možno izvršiti. |
|
|
Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov
sveta. |
|
|
Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet
sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v
skladu z zakonom in statutom občine. |
|
|
IX. JAVNOST DELA |
|
|
100. člen |
|
|
Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
|
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu
občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in
sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo
občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov
občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
|
101. člen |
|
|
Seje občinskega sveta so javne. |
|
|
Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. |
|
|
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini se
povabi na sejo z osebnim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. |
|
|
Občan, ki se želi udeležiti seje, ima pravico vpogleda v
gradiva, ki so predložena članom občinskega sveta za to sejo. |
|
|
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v
katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko
spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za
javnost mora biti ločen od prostora za člane občinskega sveta. Če občan,
ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo
občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela, pa ga odstrani iz prostora. |
|
|
Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo
za javnost, ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to
terjajo zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki
vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali
splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebne pravne osebe,
zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. |
|
|
Kadar svet z dvetretjinsko večino sklene, da bo izključil
javnost oziroma posamezno točko dnevnega reda obravnaval brez
navzočnosti javnosti, odločil, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega
in članov občinskega sveta navzoč na seji. |
|
|
102. člen |
|
|
Župan in tajnik občine obveščata občane in sredstva
javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega
sveta, župana in občinske uprave. |
|
|
Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno
obvestilo za javnost. |
|
|
Občina izdaja svojo spletno stran, v katerem se objavljajo
tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev
sveta in drugih organov občine. |
|
|
103. člen |
|
|
Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s
predstavniki javnih občil ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na
sejah sveta. |
|
|
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in
dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o
delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
|
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in
delovnih teles, ki so zaupne narave. |
|
|
Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski
in drugi predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
X. SPREJEM, SPREMEMBE
IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA |
|
|
104. člen |
|
|
Poslovnik sprejme svet občine z dvetretjinsko večino
glasov navzočih članov. |
|
|
Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se
uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odlokov. |
|
|
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z
dvetretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
105. člen |
|
|
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika,
razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se
predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in
naloži komisiji za statut in pravna vprašanja, da po odmoru ali do
naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. |
|
|
Izven seje sveta daje razlago poslovnika komisija za
statut in pravna vprašanja. |
|
|
Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi
poslovnika, ki ga je dala komisija, odloči svet. |
|
|
XI. KONČNA DOLOČBA |
|
|
106. člen |
|
|
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 032-04-1/99 |
|
|
Prevalje, dne 6. maja 1999. |
|
|
Župan
Občine Prevalje
dr. Matic Tasič l. r. |
|
|
|