Občinski svet Občine
Šenčur je na podlagi 52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju (Ur. list RS št. 33/2007,
70/2008-ZVO-1B, 108/2009, 80/2010-ZUPUDPP; v nadaljevanju: ZPNačrt),
določil
Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega
prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene
gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS št.:
99/2007) in 17. člena
Statuta občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/11) ter
sprejetega Sklepa o začetku priprave občinskega prostorskega načrta
občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske, št. 32/07) na svoji 5.
redni seji dne 16. 3.2011 sprejel |
ODLOK |
O OBČINSKEM
PROSTORSKEM NAČRTU |
OBČINE ŠENČUR |
UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(uvod) |
(1) S tem odlokom se
sprejme Občinski prostorski načrt občine Šenčur (v nadaljevanju: OPN),
ki nadomesti do sedaj veljavne prostorske sestavine dolgoročnega plana
občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik
Gorenjske, št. 5/86, 16/88, 23/88, 44/96, 43/97, 23/98, 28/98, 32/98,
5/04 in Uradni list RS, št. 20/91, 55/92) (v nadaljnjem besedilu
dolgoročni plan) in prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana
občine Kranj za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik
Gorenjske, št. 7/86, 13/88, 3/89, 44/96, 43/97, 28/98, 5/04 in Uradni
list RS, št. 41/92, 55/92, 43/93 in 70/94) za območje Občine Šenčur. |
(2) OPN velja na
celotnem območju občine. |
2. člen |
(vsebina in sestavine
odloka) |
OPN
sestavlja tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in
izvedbeni del. |
Besedilo OPN obsega
naslednja poglavja: |
I. Uvodne določbe |
II.
Strateški del |
III.
Izvedbeni del |
IV. Končne določbe |
V. Priloge: |
- Priloga 1 - Vrste
dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi
stavbnih zemljišč namenjenim stanovanjem, centralnim dejavnostim,
proizvodnim dejavnostim in posebnih območjih |
- Priloga 2 -
Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne
enote urejanja |
- Priloga 3 - Seznam
enot urejanja prostora |
- Priloga 4 - Seznam
enot urejanja prostora, ki ležijo delno ali v celoti na poplavnih
območjih |
(2) Grafični del
strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte: |
|
Številka |
Karta |
Merilo |
01 |
2.1.1
Zasnova prostorskega razvoja |
1:50.000 |
02 |
2.1.2.1
Zasnova prometnega omrežja |
1:50.000 |
03 |
2.1.2.2
Zasnova gospodarske javne infrastrukture |
1:50.000 |
04 |
2.1.2.3
Zasnova energetske infrastrukture |
1:50.000 |
05 |
2.1.3
Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje in območij
razpršene poselitve |
1:50.000 |
06 |
2.1.4.1
Usmeritve za razvoj poselitve |
1:50.000 |
07 |
2.1.4.2
Usmeritve za razvoj v krajini |
1:50.000 |
08 |
2.1.4.3
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih
izvedbenih pogojev |
1:50.000 |
|
(4) Grafični del
izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte |
|
Številka |
Karta |
Merilo |
1 |
Pregledna
karta občine z razdelitvijo na liste |
1:50.000 |
2 |
Pregledna
karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture |
1:50.000 |
3 |
Prikaz
območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev |
1:5.000 |
4 |
Prikaz
območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske
infrastrukture. |
1:5.000 |
|
3. člen |
(uporabljeni izrazi) |
Posamezni izrazi,
uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
1. Atrijska hiša
je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim
notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski
prostori. |
2. Bruto tlorisna
površina
(v nadaljevanju: BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad
nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunanih po sistemu SIST
ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov
in odprtih teras. |
3. Dozidava oziroma
nadzidava
objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu
objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BTP
objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BTP oziroma
dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni
objekt, pomeni novogradnjo objekta. Dozidan oz. nadzidan del objekta je
potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih
priključkov objekta. |
4. Drevnina
so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli. |
5. Dvojček je
prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki
stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči
ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena
vhoda. |
6. Enodružinska hiša
je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s
skupnim vhodom, ter lahko ima do 50% BTP namenjene za okolje nemoteči
poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni
strukturi enodružinskih hiš. |
7. Enota urejanja
prostora
(v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja
ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora
in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja,
ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste
posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma
usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega
prostorskega načrta, če je ta predviden. |
8. Etaža
je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v
najnižjem delu višjo od 1,20m. |
9. Etažnost objekta
je
določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo
pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in
nadstropje (N). |
10. Faktor gradbene
prostornine
na parcelo, namenjeno gradnji (v nadaljevanju FP) se določi kot
razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele,
namenjene gradnji, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek
zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem
terena. |
11. Faktor izrabe
parcele,
namenjene gradnji (v nadaljevanju: FI), se določi kot razmerje
med bruto etažno površino objekta (BTP) in celotno površino parcele,
namenjene gradnji. |
12. Faktor odprtih
javnih površin
(v nadaljevanju:
FJP) je razmerje med površino zelenih oziroma odprtih javnih površin
(zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev
obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo
kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin
objektov, ter celotno površino obravnavanega območja. |
13. Faktor
zazidanosti
parcele, namenjene
gradnji (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med zazidano tlorisno
površino vseh objektov (vključno z enostavnimi objekti) in celotno
površino parcele, namenjene gradnji. |
14. Faktor zelenih
površin (v
nadaljevanju: FZP) se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin
glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji objekta. Za odprte
bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine,
namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali
komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča,
prostori za ekološke otoke). |
15. Frčada
je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih
ali podstrešnih prostorov. |
16. Funkcionalno
drevo je
drevo z obsegom debla min. od 18-20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi
in višino debla min 2,2 m. |
17. Gospodarska javna
infrastruktura
so objekti ali
omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z
zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z
zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in
omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in
lokalnega pomena. |
18. Gostinski vrt
je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti. |
19. Gradnja
je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta,
rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. |
20. Grajeno javno
dobro so
zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi
namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji. |
21. Kap objekta
je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži
južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap
štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico
celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine. |
22. Klet
(v nadaljevanju: K)
je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer
je več kot 50% bruto volumna vkopanega. |
23. Komunalna oprema
so: |
objekti in omrežja
infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb
varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, |
objekti in omrežja
infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb
po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev
obvezna, |
objekti grajenega
javnega dobra, (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne
površine...) |
24. Legalno zgrajeni
objekt je
objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje
ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967. |
25. Lice stanovanjske
stavbe je
fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so
dnevna soba, kuhinja. |
26. Mansarda
(v nadaljevanju: M) je podstrešje namenjeno bivanju.
|
27. Nadstropja
(v nadaljevanju: N) so vse etaže stavbe nad pritličjem.
Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa. |
28. Naselje
je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb
različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo
uporabo in območje površin, predvidenih za širitev. |
29. Nelegalna gradnja
pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno
dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega
dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim
dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni
odstranil; |
30. Nestanovanjska
stavba je
objekt v katerem ni stanovanjskih površin. |
31. Objekt
je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz
gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi
inštalacijami in tehnološkimi napravami. |
32. Odstranitev
objekta je
izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi. |
33. Okoljska
infrastruktura
so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s
področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za
ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov. |
34. Oskrbovana
stanovanja
so stanovanja za starejše, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in
gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski
stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje. |
35. Osnovna oskrba
prebivalcev
vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne
dejavnosti. |
36. Otroško igrišče
je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen
z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim
starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev
načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. |
37. Parcela objekta
je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem
stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu
oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami,
ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi
gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po
prejšnjih predpisih. |
38. Podstrešje
je prostor pod poševno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če
je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo. |
39. Poseg v prostor
je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o
graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem
površju ter pod njim; |
40. Praviloma
- izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je
dovoljeno odstopanje od njih; če jih zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno upoštevati, kar, je potrebno obrazložiti in utemeljiti
v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja, in če so ta odstopanja
usklajena z javnim interesom in varstvenimi režimi. |
41. Pretežno
pomeni najmanj 70%. |
42. Priobalno
zemljišče
je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja
priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega
zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.. |
43. Pritličje
(v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo
neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od
najvišje kote terena ob objektu. |
44. Raščen teren
so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem
sposobnost zadrževanja in ponikanja vode. |
45. Regulacijske črte
(regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma
uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko
načrtujejo in gradijo objekti. |
- regulacijska linija
(v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte
ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma
sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega
javnega dobra; |
- gradbena meja (v
nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti
ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni
v notranjost zemljišča; |
- gradbena linija (v
nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom – s fasado
postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti. |
- gradbena meja v
nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je
novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se
je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča; |
- okvirno načrtovano
območje javnega dobra je območje, praviloma predstavlja območje
varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra. |
46. Rekonstrukcija
objekta je
spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje
objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma
izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa
se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge
njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v
zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10
%; |
47. Sleme
je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja
točka strehe. |
48. Sonaravno
urejanje vodotokov
je urejanje vodotokov
ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov. |
49. Sprememba
namembnosti
je izvedba del, ki
niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi
se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno
spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi
objekta na okolico. |
50. Spremljajoča
dejavnost
je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo
lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih
vplivov. |
51. Stanovanjska
stavba je
objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih
bivanju. |
52. Stanovanjska
stavba za posebni namen
je stavba, namenjena
začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb,
starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi,
delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine,
zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge
stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo
bivanje. |
53. Strnjena gradnja
je gradnja
stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali
njenim delom. |
54. Svetla višina
prostora
je merjena od gotovega poda do gotovega stropa. |
55. Trg
je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za
sestajanje, zbiranje ljudi. |
56. Varovalni koridor
gospodarske javne infrastrukture
obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov,
katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v
prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega
organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi. |
57. Varovalni pas
gospodarske javne infrastrukture
obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi
dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca. |
58. Večstanovanjska
stavba je
stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski
blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti). |
59. Veduta
je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne
površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem
opazovanja, ki je lahko objekt ali območje. |
60. Vila blok
je do šest stanovanjski objekt, višine do P+2 (oz. do P+1+M, P+1+T).
Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske
posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča,
balkoni in terase, oblikovan vrt, ipd.). Vila ima poudarjen
reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne
značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena. |
61. Višina objekta,
ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu
do kote najvišje točke strehe. |
62. Vodno zemljišče
je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato
oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki
določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega
osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite
geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno
stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja.
Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih
voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila
voda zaradi posega v prostor. |
63. Vrstna hiša
je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu
najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov. |
64. Vrtiček
je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne
potrebe. |
65. Vrtičkarstvo
je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje
okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako
dejavnost urejenih površinah. |
66. Vzdrževanje
objekta je
izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča
njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti
prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna
vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v
javno korist. |
67. Zaselek
je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti. |
68. Zbiralnica
ločenih frakcij
je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje
in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji
komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo. |
69. Zbirni center
je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje
in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji
komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo
te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen
tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij. |
70. Zelena streha
je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem. |
71. Zelene površine
naselja so
površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in
športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so
namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju. |
(2) Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak
pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s
področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov. |
(3) Izrazi, uporabljeni v
tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so zapisani v moški spolni
slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. |
(4) Kratice uporabljene v
tem odloku imajo naslednji pomen: |
|
Kratica |
Pomen kratice |
BTP |
bruto tlorisna površina |
ČN |
čistilna naprava |
DLN |
državni lokacijski načrt |
DPN |
državni prostorski načrt |
EUP |
enota urejanja prostora |
FI |
faktor izrabe parcele |
FJP |
faktor odprtih javnih površin |
FP |
faktor gradbene prostornine |
FZ |
faktor zazidanosti parcele |
GL |
gradbena linija |
GM |
gradbena meja |
GMn |
gradbena meja v nadstropju |
K |
klet |
KS |
krajevna skupnost |
LN |
lokacijski načrt |
M |
mansarda |
MRP |
merilno regulacijska postaja |
N |
nadstropje |
OLN |
občinski lokacijski načrt |
OPN |
občinski prostorski načrt |
OPPN |
občinski podrobni prostorski načrt |
P |
pritličje |
PM |
parkirno mesto |
RL |
regulacijska linija |
RTP |
razdelilna transformatorska postaja |
TP |
transformatorska postaja |
UN |
ureditveni načrt |
VS |
vaška skupnost |
ZN |
zazidalni načrt |
|
II. STRATEŠKI DEL |
II. 1 SPLOŠNE DOLOČBE |
4. člen |
(vsebina strateškega
dela) |
Besedilo strateškega
dela OPN vsebuje naslednja poglavja: |
1. Izhodišča in cilji
prostorskega razvoja občine; |
2. Zasnova
prostorskega razvoja občine; |
3. Zasnova
gospodarske javne infrastrukture; |
4. Usmeritve za
razvoj poselitve in za prenovo; |
5. Usmeritve za
razvoj v krajini; |
6. Usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč; |
7. Usmeritve za
določitev prostorskih izvedbenih pogojev. |
II. 2 IZHODIŠČA IN
CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
II.2.1 Izhodišča
prostorskega razvoja občine |
5. člen |
(usmeritve iz
hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih
sektorskih dokumentov) |
V prostorskem aktu so
upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov: |
Strategija
prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
|
Prostorski red
Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04); |
Sektorski nacionalni
programi oziroma njihovi operativni programi; |
Regionalni razvojni
program Gorenjske 2007 – 2013; |
Razvojni program
Občine Šenčur za obdobje 2004 – 2013; |
drugi akti, s
katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev
posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture. |
6. člen |
(stanje in
značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini) |
(1) Občina Šenčur
leži na vzhodnem delu statistične regije Gorenjske. Občina Šenčur meji
na zahodu na Mestno občino Kranj, na severu na občino Preddvor, na
vzhodu na občino Cerklje in na jugu na občini Vodice in Medvode. Občina
Šenčur je bila ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi občin ter o
določitvi njihovih območij. |
(2) Občina Šenčur
meri 40,3 km2. Na območju občine Šenčur so ustanovljene naslednje
krajevne in vaške skupnosti (v nadaljevanju: KS in VS): KS Šenčur, KS
Visoko - Milje, KS Olševek, VS Hotemaže, KS Trboje - Žerjavka, VS
Prebačevo, KS Voklo, KS Voglje in VS Luže. Položaj občine na prodni
ravnini Kranjskega polja, sredi pomembnih prometnih povezav (avtocesta
Ljubljana – Naklo, letališče Brnik) in bližine središča Gorenjske,
Kranja, je zelo ugoden za poselitev in gospodarski razvoj. To se kaže v
veliki gostoti poseljenosti, ki kar dvakrat presega gorenjsko in
slovensko povprečje. |
(3) Občina je imela
po podatkih popisa iz leta 2002 7.491 prebivalcev, po statističnih
podatkih na dan 1.7.2010 pa že 8.477 prebivalcev. Gostota poselitve je
210 prebivalcev na km2. Demografske analize kažejo, da je v
obdobju 1991 – 2002 število prebivalstva naraslo za 764 prebivalcev, v
obdobju 2002 - 2010 pa še za nadaljnjih 934 prebivalcev. Občina ima
pozitiven naravni prirast in velik selitveni prirast. Starostna
struktura prebivalstva v občini Šenčur je ugodnejša, kot je državno in
regijsko povprečje. Izobrazbena struktura prebivalstva je povprečna, ob
sorazmerno nizkem deležu prebivalcev s podiplomsko izobrazbo. |
(4) Občina je v
zadnjih desetih letih z izgradnjo poslovne cone Šenčur bistveno
izboljšala pogoje za gospodarski razvoj v občini. Občina Šenčur v
primerjavi z Gorenjsko izkazuje nadpovprečno gostoto podjetij na 1000
prebivalcev ter izjemen trend rasti delovnih mest. Kljub temu pa število
delovnih mest še vedno predstavlja le 18% vsega prebivalstva občine
(ustrezno razmerje je 30 -35%) oziroma le 36% aktivnega prebivalstva v
občini, kar pomeni da se mora nad 64% zaposlenih voziti na delo izven
občine. Glede na bližino Kranja dnevne delovne migracije niso
problematične z vidika rasti prebivalstva, imajo pa velik vpliv na
prometne obremenitve, še posebej če bo rast prebivalstva še naprej
hitrejša od rasti zaposlitvenih možnosti. |
(5) V občini Šenčur
je 12 naselij. Občinsko središče je naselje Šenčur, ki je s 2.741
prebivalci (popis 2002) tudi največje naselje v občini. Z nastankom
samostojne občine je naselje Šenčur pridobivalo nove centralne
dejavnosti. V naselju so poleg sedeža občine in objektov družbene
infrastrukture tudi poslovna cona, bančna ekspozitura ter številne
obrtno-storitvene dejavnosti. Občina je atraktivna, saj predstavlja
obrobje Mestne občine Kranj, hkrati pa je tudi zmerno oddaljena in dobro
povezana z republiškim središčem Ljubljano. Glede na trende
preseljevanja iz mestnih središč na obrobja, je pričakovati nadaljnje
pritiske na poselitev v občini Šenčur. |
(6) V Šenčurju je
popolna devetletna osnovna šola, s podružničnimi šolami v Voklem,
Trbojah in Olševku. V občini Šenčur trenutno delujejo 3 vrtci. V
Šenčurju obratujeta zdravstvena ambulanta in lekarna. Prav tako je v
Šenčurju organizirana zobozdravstvena ambulanta. Društvena dejavnost je
na območju občine Šenčur dobro razvita, še posebej na področju kulture
(12 društev), športa (13 društev), gasilstva (10 društev), turizma (2
društvi) ter drugih dejavnosti (godlarji, čebelarji, društvo
upokojencev, Rdeči križ). Občina Šenčur je za starejše občane
vzpostavila sistem pomoči na domu. |
(7) Ključna dejavnost
v odprtem prostoru je kmetijstvo. Kmetije so majhne, a še vedno večje od
povprečne gorenjske kmetije. Pogoji za kmetovanje so dobri. Ravninska
lega daje velike možnosti strojne obdelave. Po popisu kmetijskih
gospodarstev iz leta 2000 je v občini Šenčur skupaj 1.456 ha kmetijskih
površin, kar predstavlja 36% celotne površine občine. Večina kmetij v
občini Šenčur se ukvarja z živinorejo in z mešano rastlinsko pridelavo.
Kmetov, ki se ukvarjajo izključno s kmetijstvom je po podatkih iz
avgusta 2002 122 (vir: Zavod RS za zaposlovanje). To predstavlja 10,6%
delovno aktivnega prebivalstva zaposlenega v občini, kar je visoko nad
gorenjskim (2,4%) in slovenskim (4,6%) povprečjem. Dopolnilne dejavnosti
na kmetijah so manj razvite. |
(8) Na področju
občine deluje 12 kulturnih društev. Podeželski kulturni krajini občine
Šenčur dajejo poseben pečat bogata sakralna dediščina, vaška jedra s
kmečko arhitekturo in arheološka najdišča. Občina je organizirala
občinski muzej z vsakoletno vrsto razstav in prireditev. Pomembna
kulturna prireditev je pustna prireditev z Godlarji. |
(9) Najpomembnejša
vrednota naravne dediščine je območje kanjona reke Kokre med Hotemažami
in Miljami, ki je naravno dobro ohranjeno območje z zanimivimi
geomorfološkimi pojavi, prodišči in lokami ter visoko biodiverziteto.
Pomembne pa so tudi posamezne vrednote oblikovane narave (kot npr.:
pokopališče v Šenčurju in dvostranski javorjev drevored ob Pipanovi
cesti v Šenčurju, …). Pomemben element prostora je tudi akumulacijsko
Trbojsko jezero. |
(10) Območje občine
Šenčur je ravninsko, zato izrazitih krajinskih posebnosti ni, kljub temu
pa je pomembna njena podeželska podoba z vedutami Kamniško Savinjskih
Alp. Zaradi izrednega pritiska na prostor posebno vrednoto predstavljajo
nižinski gozdovi in zelene površine med naselji. |
(11) Občina Šenčur je
z omrežjem državnih cest dobro povezana, saj na njenem območju obstajata
dva avtocestna priključka. Tudi omrežje državnih cest nižje kategorije
je ustrezno. Na področju občinskih cest so medobčinske povezave
ustrezne, ustrezno je tudi omrežje cest znotraj občine. Pomanjkljivosti
se kažejo v (posamezna naselja) neustreznem prečnem profilu posameznih
delov odsekov cest. Omrežje pešpoti in kolesarskih stez na območju
občine ni vzpostavljeno, obstaja pa dobro omrežje poljskih in gozdnih
poti. |
(12) Na področju
oskrbe z javnim vodovodom je stanje ustrezno. Vsa naselja v občini so
namreč priključena na javni vodovod. Problemi se kažejo v dotrajanosti
omrežja in posledično vodnih izgubah. |
Na področju oskrbe s
kanalizacijskim omrežjem je trenutno urejeno zgolj območje naselij
Šenčur in Srednja vas, ki se priklaplja na čistilno napravo v Kranju. |
(14) Zbiranje in
odvoz komunalnih odpadkov je urejeno. Za odvoz komunalnih odpadkov skrbi
Komunalno podjetje Kranj. Urejen je tudi sistem ločenega zbiranja
odpadkov, zgrajeni so ekološki otoki. V naselju Srednja vas je locirana
zbiralnica kosovnih odpadkov. |
(15) Javna
razsvetljava je vzpostavljena v vseh naseljih. |
(16) Na področju
varstva okolja se iz naslova delovanja gospodarskih javnih služb kaže
dotrajanost vodovodnega sistema, neustrezna skrb za komunalne odpadne
vode (izjema naselje Šenčur in Srednja vas) in gnojne jame (obstoječe
kmetije), ne-sanirana obstoječa črna odlagališča ter neurejena oskrba z
energenti za ogrevanje (oskrba z zemeljskim plinom, daljinsko ogrevanje
na območju posameznega naselja). |
(17) Oskrba z
električno energijo je na celotnem območju občine ustrezna. |
7. člen |
(težnje dosedanjega
prostorskega razvoja v občini) |
(1) Zaradi sorazmerno
visokega prirasta prebivalstva in preselitvenih teženj v širšem območju
ljubljanske regije in mesta Kranj se vrši stalni pritisk na širitve
naselij v občini. |
(2) Naselja v občini
so strnjena; zaradi varovanja najboljših kmetijskih zemljišč in
varovanja naravnih vrednot je širitev naselij omejena, kar se odraža v
težnjah po gradnji v obcestnem pasu. |
(3) Zaradi dobre
prometne lege je izrazito tudi povpraševanje po lokacijah za poslovno
gradnjo, predvsem na območju priključkov na avtocestno omrežje. |
(4) Pojavlja se
konflikt med stanovanjskimi območji in dejavnostmi v naselju, predvsem
večjimi kmetijami in obrtnimi delavnicami. |
(5) Dnevne migracije
so zaradi zaposlitvenih središč izven občine (Ljubljana, Kranj) velike,
kar se negativno odraža predvsem v naseljih brez obvoznih cest. |
(6) Občina ima
ustrezno vzpostavljeno omrežje naselij z izraženim občinskim središčem,
vendar pa je v naseljih nižjega ranga raven oskrbe prenizka, kar se
izraža v pomanjkanju nekaterih funkcij (npr. javne površine, otroška
igrišča, trgovina, druga oskrba) in pomanjkanju delovnih mest. |
(7) V nekaterih
naseljih so problematične preozke prometnice in pripadajoči
infrastrukturni koridorji, ki izhajajo iz obstoječih vaških poti in
vaške zazidave. |
(8) Veljavni
prostorski akti občine so premalo določni, tako glede namenske rabe
prostora kot tudi glede meril in pogojev za posege v prostor; občina v
zadnjih letih ta problem rešuje tudi z izdelavo občinskih podrobnih
prostorskih načrtov na pomembnejših razvojnih območjih občine. |
(9) Občina ima še
vedno nizek indeks zaposlitvenih možnosti ima pa uspešno gospodarstvo po
kazalcih na zaposlenega, dobro strukturo delovnih mest (prevladuje
terciarni sektor, močan pa je tudi kvartarni sektor), sorazmerno visoke
povprečne plače in dobro kupno moč. |
8. člen |
(možnosti
prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih
potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije) |
(1) Glede na ugodno
geografsko lego, dobro prometno povezanost, zelo ugodne demografske
kazalnike, ugodno strukturo delovnih mest, sorazmerno visoko kupno moč,
naravne in ustvarjene danosti in ostale prednosti občine Šenčur, lahko
ocenimo, da ima občina Šenčur zelo velike razvojne možnosti tako na
področju prebivalstvene rasti, kakor tudi na področju razvoja
gospodarskih in drugih dejavnosti. |
(2) Ugodni razvojni
trendi pa imajo poleg obče pozitivnih tudi nekatere negativne posledice:
prenaseljenost, pomanjkanje kapacitet družbene infrastrukture, slabšanje
ekoloških pogojev bivanja, pritiski na kmetijska in gozdna zemljišča,
socialne napetosti, prometna zasičenost, zato je potrebno v strategij
razvoja občine skrbno tehtati prednosti in slabosti tako intenzivnega
razvoja in rasti prebivalstva. Temeljno izhodišče prostorskega razvoja
občine temelji na usklajenem in uravnoteženem razvoju, ki se bo bodoče
odražal v načrtovani rasti števila prebivalcev s sprotnim zagotavljanjem
vseh potrebnih oskrbnih funkcij ter zagotavljanjem zadostnega števila
kvalitetnih delovnih mest. |
(3) Z večanjem
števila prebivalstva bo potrebno stalno spremljati potrebe po družbeni
infrastrukturi, predvsem po kapacitetah predšolskega varstva in
osnovnošolskega izobraževanja. Obstaja tudi velika potreba in interes po
izgradnji doma za starejše občane na območju občine. Potrebno je najmanj
vzdrževati stanje na področju zdravstvene oskrbe za vse občane. |
(4) Občina Šenčur
lahko še bolje izkoristi svojo izjemno prometno lego ob avtocesti in
mednarodnem letališču. Poleg tega pa mora občina preusmeriti tokove
dnevnih migracij izven osrednjih naselitvenih jeder. Potrebno je tudi še
izboljšati prometno varnost, predvsem z izgradnjo kolesarskih stez in
kolesarskih poti ter hodnikov za pešce. |
(5) Potrebno je
zagotoviti urejeno dobavo tekoče pitne vode za vsa naselja skozi celo
leto. |
(6) S kanalizacijskim
omrežjem je potrebno opremiti vsa naselja v občini. |
(7) Potrebno je
pristopiti k sistemu izgradnje plinovodnega omrežja vsaj na območju
naselij Šenčur in Srednja vas. |
(8) Občina ima še
neizkoriščene potenciale v turistični dejavnosti. Glede na visoko
stopnjo urbaniziranosti mora občina posebno pozornost posvetiti sistemu
javnih zelenih površin, ki jih je potrebno zagotoviti tako v obsegu
lokacij v odprtem prostoru (kanjon reke Kokre, Trbojsko jezero, nižinski
gozdovi in zelene površine med naselji), kot tudi posameznih vrednot
oblikovane narave in povezanem mikro omrežju javnih zelenih površin
(parkov, otroških in športnih igrišč, poti ob vodotokih, manjših trgov,
ipd.) v Šenčurju in ostalih centralnih naseljih. |
(9) Občina mora
razvojno krepiti svojo gospodarsko vlogo, predvsem zaradi večanja
števila delovnih mest in posledično zmanjševanja dnevnih delovnih
migracij in zaradi krepitve gospodarske vloge občine v Gorenjski regiji. |
(10) Za prepoznavnost
občine je pomembna njena podeželska podoba z vedutami Kamniško
Savinjskih Alp, ki naj se v oblikovanju nove poselitve ohranja.
Podeželski kulturni krajini občine Šenčur dajaje poseben pečat bogata
sakralna dediščina, vaška jedra s kmečko arhitekturo in arheološka
najdišča. |
9. člen |
(medsebojni vplivi in
povezave s sosednjimi območji) |
(1) Občina Šenčur je
neposredno navezana na Kranj kot regionalno središče Gorenjske regije.
Večina delovno aktivnega prebivalstva občine Šenčur je zaposlenega izven
domače občine, kar je posledica bližine privlačnejših večjih
zaposlitvenih središč, kot sta Kranj in Ljubljana. Največ prebivalcev se
na delo vozi v Kranj – 1865, sledi Ljubljana – 371, nato Cerklje na
Gorenjskem. V domači občini je zaposlenih le 510 prebivalcev (41%),
čeprav je v občini na voljo kar 1156 delovnih mest (avgust 2002, vir
ZZZ). V zadnjih letih Šenčur beleži rast delovnih mest, še zlasti na
račun prihajajočih uspešnih malih podjetij v poslovno cono. Tudi zaradi
tega prihaja na delo v občino Šenčur precej oseb iz Kranja (307),
Cerkelj na Gorenjskem (67) Tržiča (41), Preddvora (36), Nakla (31) in
celo Ljubljane in okolice. |
(2) Zaradi dobre
prometne povezanosti bi bil v prihodnosti možen tudi vpliv širšega
slovenskega in mednarodnega prostora na območje občine Šenčur. Predvsem
predstavlja letališče potencial za večjo turistično in gostinsko
ponudbo, lahko pa deloma tudi nevarnost kot pritisk nakupa nepremičnin
tujcev na območju občine. |
(3) Zaradi naravnih
danosti, predvsem obsežnih območij kmetijskih zemljišč in vodotokov,
občina Šenčur z ostalimi mejnimi občinami, razen mestne občine Kranj in
občine Cerklje, ni neposredno poselitveno povezana, je pa do vseh
občinskih centrov vzpostavljena kvalitetna prometna povezava. |
10. člen |
(cilji prostorskega
razvoja) |
(1) Prostorsko
razporeditev stanovanj in dejavnosti v občini je potrebno razvijati
policentrično v skladu z opredeljenim omrežjem naselij iz 11. člena tega
odloka z upoštevanjem dejanskih potreb glede na stanje in razvojne
težnje v prostoru. |
(2) Zaradi ugodnih
demografskih trendov se ciljna projekcija števila prebivalstva do leta
2023 oceni na 10.000 prebivalcev. |
(3) Obseg nove
stanovanjske gradnje uravnotežiti s potrebami družbenih, oskrbnih in
storitvenih dejavnosti. |
(4) Nove družbene in
oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne centre v skladu s
predlaganim modelom omrežja naselij. |
(5) Bolje izkoristiti
izjemno prometno lego z lociranjem novih poslovnih, storitvenih in
turističnih objektov ter površin in izboljšati ponudbo teh dejavnosti v
občini. |
(6) Določiti zadostne
površine za izgradnjo potrebnih kapacitet za postopno zmanjševanje
primanjkljaja delovnih mest. Indeks zaposlitvenih možnosti dvigniti vsaj
na 60 (razmerje delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo).
Potrebno je vsaj ohranjati število delovnih mest v sekundarnem sektorju
ter postopno povečevati število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem
sektorju. |
(7) Do leta 2023 na
območju občine zagotoviti 80% pokritost kapacitet predšolskega varstva. |
(8) Spoštovati in
zadržati podobo podeželske občine. Ohraniti krajinsko sliko občine z
načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih naselij in v odprtem
prostoru, ohranjanjem tipične strukture podolgovatih poljskih delitev
ter usmerjanjem kmetijske dejavnosti v ohranjanje kulturne krajine. |
(9) Izboljšati urbano
podobo mesta Šenčur in ostalih centralnih naselij z ureditvijo javnih
površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z
arhitekturno/urbanistično prenovo ob upoštevanju ohranjene arhitekturne
identitete v starih vaških jedrih. |
(10) Določiti
zadosten obseg in ustrezno razmestitev rekreacijskih, parkovnih, zelenih
in odprtih javnih površin za potrebe vsega prebivalstva občine. |
(11) Na področju
prometa je potrebno dograditi regionalno cesto Kranj – Jezersko, na
odseku Britof – Hotemaže, urediti vse priključke občinskih in zasebnih
cest na glavno cesto G2, zagotoviti ustrezen prečni profil občinskih
cest znotraj vseh naselij. Dodatno je potrebno zagotoviti varen peš
promet na relaciji Trboje – Šenčur - Visoko ter na relaciji Kranj –
Šenčur zagotoviti ustrezno kolesarsko povezavo. Dolgoročno je potrebno
težiti k zagotovitvi ustreznega javnega prevoza tako za mestni kot tudi
za izven mestni promet. |
(12) Na področju
oskrbe s pitno vodo je potrebno zmanjšati vodne izgube sistema in
zagotoviti ustrezno celoletno dobavo tekoče pitne vode za območje
celotne občine. |
(13) Na področju
kanalizacijskega omrežja je potrebno v vseh naseljih zagotoviti ustrezen
kanalizacijski sistem. |
(14) Gostoto
ekoloških otokov je potrebno povečati. Obstoječa divja odlagališča je
potrebno sanirati. |
(15) Na področju
varstva okolja je potrebno dvigniti zavest prebivalcev in podjetnikov
pri skrbi za okolje. V ta namen se sprejme strategija varstva okolja in
posledično operativni programi. |
(16) Ohranjanje in
zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in kulturnih kakovosti v
gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom. Ključen cilj je ohranjanje
naravnih vrednot najmanj v stanju v katerem so. Predvsem je potrebno
skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnega
ravnovesja. |
(17) Ohranjanje in
zagotavljanje raznolikosti kulturne krajine in naravnih pestrosti ter s
tem tipično krajinsko sliko tega območja. |
(18) Skozi prostorski
razvoj je treba zagotavljati celostno ohranjanje kulturne dediščine. Z
ustreznimi prostorskimi rešitvami se bo omogočala trajnostna raba
dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne bo povzročala
degradacije dediščine ali celo izgube dediščinskih lastnosti, ki se
morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije. |
(19) Preprečevati
zaraščanje in izboljšati obdelanost ter trajnostno rabo podeželskega
prostora. |
(20) Omogočati
prostorske možnosti za razvoj turizma. Usmerjati razvoj turizma v kmečki
in športno-rekreacijski turizem. Izkoristiti naravni potencial reke
Kokre in Save ob trajnem varstvu naravnih vrednot. |
II.2.2 ZASNOVA
PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
11. člen |
(prednostna območja
za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
(1) Občina bo še
krepila moč Šenčurja kot občinskega središča, ki poleg bivalnega in
upravnega središča občine prevzame vlogo poslovnega središča južnega
dela Gorenjske regije, hkrati pa izboljšuje tudi svojo kulturno in
turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju. |
(2) S širitvijo
poslovne cone Šenčur se zagotovi dodatne poslovne površine za nova
delovna mesta v občini za potrebe lokalnega podjetništva ter za dodatno
rast gospodarstva v občini. Občina še vnaprej nadaljuje s selitvijo
motečih dejavnosti izven stanovanjskih območij v nove gospodarske cone,
predvsem v poslovno cono Šenčur. |
(3) Površine za
razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se poleg Šenčurja locirajo v
obstoječih centralnih naseljih: Olševek, Hotemaže-Visoko, Voklo-Voglje,
Prebačevo, Trboje. |
(4) Razvoj
turističnih dejavnosti se usmerja v območje ob Kokri med Hotemažami in
Miljami, ob akumulacijsko Trbojsko jezero ter v ohranjena območja
osrednjih delov vasi in naselij s prepoznavno kulturno dediščino in
podeželsko identiteto. |
(5) Stanovanjsko
gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se
predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve s katerimi je mogoče
učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno
infrastrukturo. |
12. člen |
(omrežje naselij z
vlogo in funkcijami naselij) |
(1) Omrežje naselij z
vlogo naselij |
13. člen |
(temeljne smeri
prometnega povezovanja) |
(1) Skozi občino
poteka avtocesta A2 Predor Karavanke – Obrežje, ki ima na območju občine
vzpostavljena dva priključka. Preostali državni cesti prevzemata
medkrajevni promet. |
(2) Za načrtovano
obvozno cesto mimo naselij Britof – Visoko – Hotemaže je že sprejet
podrobni prostorski načrt. Občina bo strateško varovala prometne
koridorje za navedeno glavno cestno povezavo, kakor tudi za načrtovane
priključne ceste na obstoječe in načrtovano javno cestno omrežje. |
(3) V sosednji občini
je locirano mednarodno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, katero se
prioritetno predvidi za uporabo v mednarodnem prometu. |
14. člen |
(druga, za občino
pomembna območja) |
(1) Druga, za občino
pomembna območja so območja prepoznanih naravnih in ustvarjenih kvalitet
prostora. |
(2) Območja
ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo vsi objekti in območja
varovana po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in
območja kulturne dediščine) in območje nacionalne prepoznavnosti Brdo
pri Kranju. Dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni
spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne
dediščine) in je prikazana v prikazu stanja prostora. |
(3) V območjih
ustvarjenih kvalitet prostora velja, da niso sprejemljive ureditve ali
posegi, ki bi utegnili spremeniti lastnosti vsebino in oblike ter s tem
zmanjšali vrednost prepoznanih kvalitet prostora Pri načrtovanju
poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je v teh območjih
treba upoštevati tudi varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo
upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu
ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se
pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostim varstva
dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo
ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru. |
(4) Pri izvedbenem
delu in pri pripravi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno na
območjih in objektih kulturne dediščine upoštevati režime in usmeritve,
ki veljajo za te objekte in območja. Posegi in ravnanja, ki bi utegnili
spreminjati ali degradirati lastnosti zaradi katerih je območje
pridobilo status območja varovanega po predpisih s področja varstva
kulturne dediščine, niso dopustni. |
(5) Najpomembnejša
vrednota naravne dediščine je območje kanjona reke Kokre med Hotemažami
in Miljami, ki je naravno dobro ohranjeno območje z zanimivimi
geomorfološkimi pojavi, prodišči in lokami ter visoko biodiverziteto. |
(6) Pomembne so tudi
posamezne vrednote oblikovane narave: pokopališče v Šenčurju in
dvostranski javorjev drevored ob Pipanovi cesti v Šenčurju. Pomemben
element prostora je tudi akumulacijsko Trbojsko jezero. |
15. člen |
(urbana središča, za
katera je treba izdelati urbanistični načrt) |
(1)Urbanistični načrt
je potrebno v prvi fazi izdelati za območje naselij Šenčur in Srednja
vas. |
(2) Urbanistični
načrt Šenčur obsega urbanizirano območje naselja Šenčur in strnjeni del
poselitve naselja, ki obsega tudi naselje Srednja vas. V urbanistični
načrt se vključijo tudi območja primarne rabe, ki tvorijo zaključeno
območje mesta: kmetijska zemljišča, območje nižinskih gozdov, ipd.
Urbanistični načrt se izdela z namenom dolgoročnega poselitvenega
koncepta naselja Šenčur z usmeritvami za urbanistično/arhitekturno
urejanje in prenovo, prometno urejanje vključno z urejanjem površin za
mirujoči promet ter kolesarski in peš promet, formiranje omrežja javnih
urbanih in zelenih površin, zagotavljanju dodatnih kapacitet za družbene
in oskrbne dejavnosti, omogočanja nadaljnjega razvoja za mesto
sprejemljivih poslovnih in storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije,
izboljšanju stanja na področju komunalnega opremljanja, ipd. |
(3) V nadaljnjih
postopkih sprememb OPN se izdelajo še urbanistični načrti za Olševek,
Visoko, Voglje in Trboje. |
(4) Za območje
urejanja turističnega območja »kanjona Kokre« in za območje ob Trbojskem
jezeru se izdelajo posebne strokovne podlage za urbanistično in
krajinsko načrtovanje kot podlaga za podrobnejše urejanje območij. |
II.3 ZASNOVA
GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE LOKALNEGA POMENA IN GRAJENEGA JAVNEGA
DOBRA |
16. člen |
(razvoj gospodarske
javne infrastrukture) |
(1) Infrastrukturna
omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s
prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja
infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z
neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala
pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja
obremenitev okolja. |
(2) Pri načrtovanju
infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena je potrebno zagotoviti, da so
le-ta umeščena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne
substance dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska
integriteta. |
17. člen |
(prometna
infrastruktura) |
(1) Na državnem
cestnem omrežju je potrebno zagotoviti nadaljevanje gradnje regionalne
ceste Kranj – Jezersko na relaciji naselij Britof, Visoko in Hotemaže. |
(2) Na lokalnem
cestnem omrežju je potrebno zasnovati in izvesti ustrezne priključke na
državno glavno cesto (G2-104). Potrebno je odpraviti tudi neustrezne
prečne profile obstoječih cest znotraj naselij . |
(3) Vzpostaviti je
potrebno kolesarsko povezavo do mesta Kranj. Za zagotovitev
policentričnega razvoja se predvidi izgradnja kolesarske poti na
relaciji Trboje – Šenčur – Visoko. |
(4) Na območju
naselij je potrebno izvesti pogoje za varen promet pešcev. |
18. člen |
(telekomunikacijska
infrastruktura) |
(1) Težiti je
potrebno k vzpostavitvi najsodobnejših telekomunikacijskih povezav
znotraj vseh naselij občine. |
19. člen |
(energetska
infrastruktura) |
(1) Skladno z
razvojnimi potrebami in prostorskimi možnostmi je potrebno posodabljati
obstoječi elektro energetski sistem. Vse novogradnje se na območju
naselij kablirajo. |
(2) Obstoječa
energetska infrastruktura občine zajema: |
- naftno gospodarstvo
zgolj za neposredno oskrbo s tekočimi gorivi; |
- magistralni vod
zemeljskega plina 16 barov, ki poteka ob gospodarski coni Šenčur ima
odcep na MRP Šenčur, s plinom je predvidena oskrba te cone; |
obstoječe
elektrodistribucijsko omrežje z RTP, TP, nizkonapetostnim in prenosnim
omrežjem; |
- nekaj večja
kotlovnica; dom Visoko, šola Olševek, šola Šenčur, šola Voklo, šola
Trboje, dom Voglje, dom Šenčur na kurilno olje, manjšo kotlovnico na
utekočinjen naftni plin v vrtcu Šenčur, ter nekaj kotlovnic na biomaso
v privatnih objektih z kmetijskim gospodarstvom; |
- majhen delež
uporabe obnovljivih virov energije kot sta sončna energija in
geotermalna. |
(3)Strategija rabe in
oskrbe z energijo na območju občine Šenčur je skladna z Nacionalnim
energetskim programom in predvideva uporabo obnovljivih virov energije.
|
(4) Cilji pri
izgradnji energetske infrastrukture: |
- Kontinuirano
posodabljanje elektro-energetskega sistema s ciljem zagotavljanja
zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo predvsem
industrijskih in poslovnih objektov (postavitev novih TP, kabliranje
nizkonapetostnih kablov v območju naselij, ali delih naselij, kjer
kabliranje še ni izvedeno..) na območju celotne občine; |
- Vzpostavitev sistem
daljinske oskrbe s plinom, s čimer se bodo ekološko nesprejemljiva
goriva zamenjala. Oskrba s plinom je vzpostavljena v poslovni coni
Šenčur ter še v naselju Voge na Miljah. Začela se je gradnja Milje,
Visoko, Luže, v naslednjih petih letih se načrtuje še začetek gradnje v
Hotemažah, Olševku, Srednji vasi in del Šenčurja, nato je potrebno
izbrati še koncesionarja za južni del občine; |
- Spodbujanje
soproizvodnje električne energije in toplote energije v vseh možnih
kombinacijah uporabe goriv ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje
objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi
vir energije, …). |
(5) Znotraj lokalnega
energetskega koncepta občine je potrebno izvajati: |
- spodbujane k
izkoriščanju obnovljivih virov energije, |
- spodbujanje k
ukrepom učinkovite rabe energije, |
- spodbujanje razvoja
(centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in
hlajenje. |
(6) Glede na naravne
danosti v Občini Šenčur se prioritetno vzpodbuja uporaba obnovljivih
virov energije: |
- biomasa (les,
odpadki, biogorivo, bioplin …), |
- energija sončnega
sevanja (fotovoltaični sistemi, solarni sistemi ...). |
(7) Na območju
transportnega plinovodnega omrežja je locirana postaja za oskrbo
poslovne cone z zemeljskim plinom. Načrtuje se postopna dograditev
plinovodnega omrežja in njegova navezava na predmetno postajo. |
(8) Variantno se
načrtuje tudi oskrba z zemeljskim plinom za Letališče Jožeta Pučnika
Ljubljana. |
20. člen |
(infrastruktura s
področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja) |
(1) Vodovodno omrežje
je na območju občine vzpostavljeno in obratuje. Potrebno pa je
zagotavljati dograjevanje obstoječega sistema, skladno s prostorskimi
potrebami ter prioritetno zmanjšati izgube na sistemu (rekonstrukcija
dotrajanega omrežja). |
(2) Občina bo za
zmanjšanje vnosa škodljivih snovi v podtalnico na različnih območjih
uvajala enega ali kombinacijo več različnih ukrepov, kot so: |
- dogovor o čim
manjšem gnojenju, izobraževanje za pravilno uporabo gnojil, poizkus
uporabe organskih gnojil; |
- redno spremljamo
vsebnost nitratov in če ni poslabšanja ne izvajamo dodatnih ukrepov; |
- promocija
ekološkega kmetovanja; |
- prepoved uporabe
umetnih gnojil in pesticidov v ožjem pasu varovanja vodnih virov; |
- izdelava gnojilnih
načrtov in upoštevanje omejitev iz Uredbe o vnosu nevarnih snovi in
rastlinskih hranil v tla; |
- raziskava virov
onesnaženja s topili; |
- nasadi rastlin, ki
ne potrebujejo gnojenja z dušikom (stročnice, metuljnice) in
kolobarjenje za vzdrževanje primerne založenosti tal z dušikom ; |
- zasaditve
industrijskih nasadov drevja (npr. topolov); |
- spremembe
namembnosti kmetijskih površin v športno-rekreacijske površine; |
- sprememba
namembnosti kmetijskih površin v zazidljiva zemljišča za dejavnosti,
kjer se ne uporablja nevarnih snovi; |
- neposredno
ponikanje meteorne vode s streh ter ponikanje vode s povoznih površin s
predhodnim čiščenjem na oljnih lovilcih in dodatno filtracijo (peščeni
in ogleni filtri). |
(3) Kanalizacijsko
omrežje je trenutno vzpostavljeno zgolj na območju naselij Šenčur in
Srednja vas. Za vzpostavitev kanalizacijskega omrežja tudi v preostalih
naseljih se predvideva nadaljevanje glavnega voda preko Srednje vasi do
naselij Luže, Visoko, Hotemaže in Olševek. Vzporedno se na kranjsko
kanalizacijsko omrežje priključi naselje Milje in del naselja Visoko. V
naseljih južno od obstoječe avtoceste se zagotovi samostojni
kanalizacijski sistem, ki se zaključi z lastno ČN. |
21. člen |
(pokopališka
dejavnost) |
V občini Šenčur so
tri pokopališča: Šenčur, Trboje in Olševek. Posebej pomembno je glavno
pokopališče v Šenčurju, ki je opredeljeno tudi kot spomenik oblikovane
narave. Kapacitete pokopališča v Šenčurju so za naslednje plansko
obdobje zadostne in širitev le tega ni predvidena. |
22. člen |
(javna razsvetljava) |
Omrežje javne
razsvetljave je urejeno v vseh naseljih občine. |
Omrežje javne
razsvetljave se posodablja in širi z okoljsko skladnimi svetili. |
II.4 OKVIRNA OBMOČJA
NASELIJ, VKLJUČNO Z OBMOČJI RAZPRŠENE GRADNJE, KI SO Z NJIMI PROSTORSKO
POVEZANA |
23. |
(določitev območij
naselij) |
Poselitev občine
Šenčur je dobro strukturirana v obliki zaključenih naselij: Šenčur,
Visoko, Olševek, Voglje, Trboje, Hotemaže, Milje, Srednja vas, Voklo,
Prebačevo, Luže, Žerjavka. |
II.5 DOLOČITEV
OKVIRNIH OBMOČIJ RAZPRŠENE POSELITVE |
24. člen |
(določitev območij
razpršene poselitve) |
Območja razpršene
poselitve se pojavljajo ob naseljih Šenčur, Srednja Vas, Hotemaže,
Voglje in Voklo. Razpršeno poselitev predstavljajo le posamična
zaključena območja avtohtone poselitve oziroma samostojne kmetije na
kmetijskih zemljiščih Kranjskega polja. Le ta se ohranjajo na obstoječih
lokacijah, kjer se jim tudi omogoča razvoj kmetijske dejavnosti z
možnostjo dograditve gospodarskih poslopij in drugih objektov kmetijske
proizvodnje. Izjemoma se izven naselij lahko določi območja razpršene
poselitve za morebitne selitve kmetij iz strnjenih delov naselij. |
II.6 USMERITVE ZA
RAZVOJ POSELITVE IN PRENOVO |
II.6.1 Usmeritve za
razvoj poselitve in prenovo |
25. |
(razvoj naselij) |
(1) Razvoj naselij v
občini Šenčur se prvenstveno zagotavlja z dvigom kakovosti naselij z
notranjim razvojem – z zgostitvami, z delnimi prenovami naselij ter
sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi
s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij. |
(2) Naselja v občini
so izrazito omejena z najboljšimi kmetijskimi zemljišči Kranjskega polja
ter na severovzhodnem (naselja Hotemaže, Visoko in Milje) z izrazitimi
naravnimi robovi reke Kokre in na jugovzhodnem delu občine (naselji
Prebačevo in Žerjavka) z vodnimi zemljišči reke Save zato je potrebno
širitve naselij še posebej skrbno načrtovati, načrtovane dolgoročne
širitve pa urejati s podrobnim prostorskim načrtovanjem, ki vsebuje vse
vidike urejanja prostora. |
(3) Nova poselitev se
usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij in na njegove
robove. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo
rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo
rabe obstoječih objektov in zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno
izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo,
rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno
zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v
naselju ter upoštevati identiteto naselja. |
(4) Glede na
strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne pobude so
predvidene širitve naselij s poudarkom na širitvi občinskega središča na
podlagi urbanističnega načrta Šenčur, kakor tudi v manjšem obsegu
širitve vseh ostalih naselij. |
(5) Največje širitve
se načrtujejo za naselji Šenčur in Srednja vas, kjer se ustvarja novo
območje centralnih dejavnosti. Obenem se v starem jedru načrtuje
prenova. |
(6) V manjšem obsegu
večinoma za individualne potrebe in pretežno v obliki zapolnitev in
zaokrožitev stavbnega tkiva, se širijo ostala naselja v občini. |
(7) Zgodovinska vloga
ter kvalitetna lega v prostoru daje naselju Šenčur s Srednjo vasjo
posebno identiteto. Šenčur s svojim jedrom ob cerkvi ter izrazito vaško
promenado je zelo prepoznavna ikona celotnega gorenjskega prostora. Tudi
kot središče občinskega pomena s svojim upravnim centrom je v širšem
prostoru prepoznaven. Šenčur postaja pomembno zaposlitveno in
gospodarsko središče občine, ter ima vse možnosti potrebne za krepitev
njegove funkcije v občini in tudi širše. Hkrati se Šenčur
Smiselno krepi tudi kot
kulturno-turistično-rekreacijski center v neposredni bližini Kranja ter
zaledju Ljubljane. |
(8) V Šenčurju se
zagotavlja dovolj velike proste površine za stanovanjsko gradnjo, tako
za zagotovitev boljšega bivanjskega standarda sedanjim prebivalcem v
naselju, kot tudi za priseljevanje, ter območja za krepitev družbene
infrastrukture. Del teh zemljišč se zagotavljala z izrabo prostih
kapacitet obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč, del pa z načrtno in
trajnostno zasnovano širitvijo poselitvenih območij znotraj meje
urbanističnega načrta, ki so prostorsko omejena ter jih je možno
komunalno navezati na obstoječe sisteme javne komunalne infrastrukture.
Ohranjajo se meje poselitve na komplekse najboljših kmetijskih površin,
predvsem vzhodno in zahodno od osrednjega dela naselja. |
(9) Zaradi dobre
strateške lege ter načrtovane izgradnje obvoznice ob naseljih Visoko in
Milje so predvidene tudi širitve na vzhodni strani naselja Visoko, ki
prevzame tudi vlogo drugega najpomembnejšega naselja v občini. Širitve
stavbnih zemljišč se načrtujejo ob pomembnejših lokalnih središčih
južnega dela občine (Voklo, Voglje, Trboje). |
(10) Območja širitev
in zaokrožitev naselij je potrebno načrtovati z občinskimi podrobnimi
prostorskimi načrti. |
(11) Gradnja na
robovih naselij na robu kmetijskih zemljišč se načrtuje tako, da se z
gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč ter da se
omogočajo možnosti za razvoj kmetijstva in uvajanje intenzivnejše
kmetijske proizvodnje. V ta namen se na določenih robovih naselij določi
posebna namenska raba za stanovanja in kmetije in/ali za kmetijsko
proizvodnjo. Posebej se varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in
zaščitenih kmetij. Preveriti je potrebno možnosti za preselitve aktivnih
kmetij, ki so s svojo dejavnostjo v centrih naselij omejene in na
obstoječi lokaciji nimajo možnosti širitve za razvoj dejavnosti hkrati
pa delno povzročajo tudi okoljske probleme. |
(12) Pri razvoju
naselij se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega
okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno
dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. Na vplivnih
območjih kulturne dediščine se lahko prostorske ureditve načrtujejo s
podrobnim prostorskim načrtom. |
26. člen |
(usmeritve za razvoj
dejavnosti po naseljih) |
(1) V naseljih
stanovanja prevladujejo nad drugimi dejavnostmi. Večje stanovanjske
površine se načrtujejo v Šenčurju in Srednji vasi. V ostalih naseljih je
možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na
robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih
in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta
usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj
dopolnilnih dejavnost. |
(2) Območja
počitniških hiš niso predvidena. |
(3) Preplet
stanovanjskih površin z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter
zelenimi površinami se načrtuje v centralnih naseljih, v ostalih
naseljih pa se načrtuje prevladujoča stanovanjska dejavnost s
spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi. |
(4) Družbena javna
infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja
možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij, šolstva ter dejavnost
varstva predšolskih otrok se te še nadalje razvijajo v lokalnih
središčih (Visoko, Trboje, Olševek, Voklo, Voglje). Centralne funkcije
(pošta, bančništvo, lekarne, ipd.) pa se usmerjajo v občinsko središče
Šenčur. |
(5) Površine
športno-rekreacijskih dejavnosti so že razvite v naseljih Šenčur in
Visoko. V ostalih naseljih se primerno uredijo obstoječe
športno-rekreacijske površine. |
(6) V naselja se
umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu
bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s
stanovanjskimi območji. |
(7) Okoljsko manj
obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši
proizvodni obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja. |
(8) Proizvodne
dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko
umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s
proizvodnimi dejavnostmi. |
Gradnja za potrebe
poslovno proizvodnih dejavnosti se usmerja v gospodarske cone predvsem
že vzpostavljeno cono na jugozahodu Šenčurja. |
27. člen |
(notranji razvoj
naselij) |
(1) Za naselja Šenčur
s Srednjo vasjo, Trboje, Visoko, Hotemaže, Olševek se zagotavlja
notranji razvoj naselij. |
(2) Kvaliteto bivanja
v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in
urbane opreme. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja naselij se upošteva
ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. Ohranjajo ter prenovijo
se predvsem center v Šenčurju, ulična poteza v Voklem od cerkve proti
vzhodu, osrednji starejši del vaškega jedra v Olševku, Prebačevem,
Visokem, Trbojah in Lužah, ureditev ulične poteze v Visokem od trgovine
do cerkve, ter v Hotemažah skozi naselje. |
(3) Znotraj naselij
se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi
površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin,
da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi
površinami na robovih naselij. Reka Kokra se z urejanjem rekreacijskih
in učnih programov bolj naveže na poselitev ob reki in poveže v
športno-rekreativne in turistične dejavnosti občine. |
(4) Potrebno je
zagotoviti varne kolesarske in peš povezave med naselji v občini za kar
se ureja omrežje javnih cest in tudi poljskih poti za povezave med
naselji. |
(5) Zagotavlja se
boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno
izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje
med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino. |
(6) V podeželskih
naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji
za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer za izvajanje
kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom,
gozdarstvom in turizmom. Ob tem je s primerno podrobnejšo namensko rabo
namenjeno kmetijam, še posebej potrebno varovati robove med stavbnimi
zemljišči in kompleksi kmetijskih zemljišč. Možno je tudi izvajanje
obrtnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih
prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba
zagotavljati ohranjanje obstoječih kulturnih in krajinskih kvalitet. |
(7) Oskrbne in
storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se
umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer
je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi
sredstvi, s kolesom ali peš. |
(8) Stanovanja se
umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče
dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih
vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od
kmetijskih objektov. |
(9) Večja strnjena
površina stavbnih zemljišč, ki se vrne v primarno rabo je severno do
ceste Kranj – Brnik zahodno od krožnega križišča, ter za primere manjših
popravkov v preteklosti na neustrezno planiranih površinah (npr. na
reliefnih robovih), ki se nadomestijo z boljšimi ustreznimi površinami. |
28. člen |
(usmeritve glede
sanacije razpršene gradnje) |
(1) V občini ni
večjih problemov glede razpršene gradnje. Obstoječe objekte razpršene
gradnje se ne sanira, ter se jim ne dovoljuje širitve. Možna je samo
komunalna in oblikovna sanacija. Pogoji sanacije se določijo s
prostorskimi izvedbenimi pogoji. |
29. člen |
(usmeritve glede
ohranjanja poselitve) |
(1) V območjih
ohranjanja poselitve, to so naselja Olševek, Luže, Voklo in Voglje, se
odseljevanje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega
kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt,
čebelarstvo, kmetije odprtih vrat, ...). |
(2) Na teh območjih
se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne
okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve
potreben. |
30. člen |
(usmeritve za
urbanistično oblikovanje naselij) |
(1) Zlivanje naselij
v občini se prepreči z zelenimi cezurami. Pri razvoju poselitve se za
naselja Šenčur in južni del Srednje vasi ter naselja Visoko, Milje,
Voglje in Trboje teži k večji urbanizaciji. Naselja Hotemaže, Žerjavka,
Prebačevo in Voklo bomo razvijali kot območje zmerne urbanizacije, v
ostalih naseljih v občini pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve.
|
(2) Za naselja, kjer
je bil izdelan urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve
urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta. |
II.6.2 Usmeritve za
razvoj v krajini |
31. člen |
(splošne usmeritve za
razvoj v krajini) |
(1) Razvoj krajine v
občini Šenčur bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti
ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja. |
(2) Dejavnosti v
krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in
najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi
kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in
drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega
poročila. |
(3) Na območjih, ki
so spoznana za vrednejša tako zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih
kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje. |
(4) Kot intenzivna
kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska območja, ki imajo
pridelovalni potencial tal. |
(5) Kot urbana
krajina se bo razvijalo dolinsko območje občine, kjer so že sedaj
locirana naselja v občini. |
(6) Poleg kmetijstva,
gozdarstva in poselitve, ki najmočneje vplivajo na razvoj krajine se
bodo znotraj posameznih krajin v skladu s prostorskimi potenciali,
načeli varstva okolja, načeli varovanja naravnih in kulturnih vrednot
ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami razvijale tudi
turistično rekreacijske dejavnosti ter gospodarjenje z vodami. To je
predvsem na zahodnem območju občine. |
(7) Občina bo
usmerjala razvoj turizma v kmečki in športno-rekreacijski turizem z
navezavo na reko Kokro ter Savo (Trbojsko jezero) z umeščanjem
sprehajalnih poti in piknik območij ob prioritetnem upoštevanju trajnega
varovanja soteske. Izhodiščne točke in glavni turistični centri občine
so Trboje, Šenčur ter Visoko, kjer se omogoča širitve namestitvenih
zmogljivosti (poslovni, tranzitni turizem). Pomemben segment razvoja
turizma je razvoj turističnih kmetij na celotnem območju občine. Občina
bo še nadalje izboljševala pogoje in ponudbo za priprave športnikov in
športne prireditve. |
(8) Obstoječi
nelegalni kopi mineralnih surovin se sanirajo v primarno rabo. |
II.6.2.1 Razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire |
32. člen |
(kmetijstvo) |
(1) V občini Šenčur
kmetijska zemljišča zavzemajo skoraj polovico vseh površin. Od tega je
največji del, kar 96% najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijsko
dejavnost bomo prvenstveno usmerjali na strnjene komplekse kmetijskih
zemljišč. |
33. člen |
(gozdarstvo) |
(1) V občini Šenčur
gozdovi zavzemajo slabo polovico vseh površin. V gozdovih hribovitega
dela občine bomo spodbujali sonaravno lesno proizvodnjo. V gozdovih, ki
imajo velik krajinski, ekološki in rekreacijski pomen, bomo
gospodarjenje prilagajali tem pogojem. |
(2) Gozdove ob
robovih naselij, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko
vlogo, bomo večinoma ohranili in vključili v zelene sisteme naselja s
primernimi oblikami rekreacijske rabe. |
34. člen |
(vode) |
(1) Vode v občini se
izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in turistično rekreacijske namene ob
hkratni skrbi za varstvo njihove kakovosti ter njihovega krajinskega in
doživljajskega pomena. |
(2) Dejavnosti se
usmerjajo izven potencialno poplavnih, erozijskih in plazovitih območij
oziroma se prilagajajo naravni dinamiki prostora. Na poseljenih območjih
je treba zagotoviti varstvo ljudi in premoženja. |
(3) Območje občine
sodi v porečje Save s pritoki Kokre. Vsi potoki, ki tečejo iz smeri
Kamniško Savinjskih Alp so hudourniškega značaja. Ob hudournikih gradnja
objektov ni primerna. Gradnja objektov ni ustrezna tudi ob stožcu
hudournika, pred izlivom v nižinske potoke ali reke. Vse te omejitve so
nujne zaradi preprečevanja erozije bregov in poplavne varnosti. |
(4) Pri urejanju in
ohranjanju vodnega režima se upošteva naravno dinamiko in sonaravno
urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti
prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega
režima izven teh območij. |
(5) Na erozijsko
ogroženih območjih se pred posegom v prostor zagotovi ustrezne
protierozijske ukrepe. |
(6) Vodotoki, ki
sodijo v 1. in 1. – 2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov
po naravovarstvenem pomenu se izvzamejo iz vsakršne gospodarske rabe. |
(7) Na vseh
poselitvenih območjih se zagotavlja okoljsko sprejemljivo odvajanje in
čiščenje odpadnih voda. |
(8) Dejavnosti je
treba usmerjati izven območij podtalnice in virov pitne vode oziroma
njihovo izvajanje prilagoditi tako, da ne bodo predstavljale nevarnosti
za njihovo onesnaževanje. |
(9) Spodbuja se
varčno in smotrno rabo pitne vode. |
35. člen |
(turizem in
rekreacija) |
(1) Razvoj
turističnih in športno rekreacijskih dejavnosti je treba usmerjati tako,
da se bodo ohranjale naravne in kulturne kakovosti prostora ter
preprečevali konflikti z drugimi rabami, predvsem poselitvijo in
kmetijstvom. |
(2) Na turističnih
ter športno-rekreacijskih območjih je treba zagotoviti ustrezno
infrastrukturno opremljenost ter v skladu z razvojnimi potrebami
ustrezno velike servisne in parkirne površine. |
(3) Nastanitvene
kapacitete je treba v urbanih naseljih zagotavljati v penzionih, v
podeželskih območjih pa v apartmajskih in gostinskih objektih, v okviru
turističnih kmetij ter v kampih. |
(4) Glavno
športno-rekreacijsko območje za rekreacijo v naravi sta območji ob Kokri
in Savi, ki sta z ostalimi območji povezani s kolesarskimi potmi.
Izhodiščni točki za rekreacijo v naravnem okolju sta naselji Trboje ter
Visoko. |
(5) Pomembnejše
rekreacijsko izhodišče z osnovno infrastrukturo (gostišče, prenočišča,
informacijska točka, parkirišča, prireditve) je Šenčur. |
(6) Športno
rekreacijska ponudba Šenčurja temelji na naravnih kakovostih. Spodbuja
se razvoj športno-rekreacijske in turistične dejavnosti v povezavi z
naravnimi in kulturnimi kakovostmi območja ob hkratni skrbi za njihovo
ohranjanje in s čim manjšo potrebo po poseganju v prostor. Gradnja
potrebne infrastrukture se usmerja na vidno neizpostavljena območja, v
skladu z okoljskimi in naravovarstvenimi kriteriji ter varstvom kulturne
dediščine. Posodablja se obstoječa turistična, športna in rekreativna
ponudba. Uredijo (sanirajo) se točke, kjer se ljudje že sedaj zbirajo
(parkirišča, piknik prostori, razgledišča, pešpoti,…). Ureditve morajo
biti take, da ne ogrožajo virov pitne vode. Turistične točke, ki
omogočajo daljše zadrževanje večjih skupin ljudi se ne ureja v
neposredni bližini naravnih vrednot. Športno rekreacijska ponudba je
podprta s ponudbo ekoloških in turističnih kmetij ter z etnološko
dediščino območja. |
36. člen |
(mineralne surovine) |
(1) V občini ni
evidentiranih peskokopov oziroma drugih nahajališč mineralnih surovin. |
II.6.2.2 Posebna
območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
37. člen |
(prepoznavne
kvalitete prostora) |
(1) Šenčur: Naselje
je kvalitetno vpeto v prepoznavno kulturno krajino ter ima tradicijo in
kulturno zgodovinske kvalitete. Naselje ima večje število objektov
kulturne dediščine in ima kot naselje kvalitete urbanističnega
spomenika, ki ga obdaja širše območje zavarovane naravne dediščine.
|
(2) Za občino je
značilna ohranjena kvalitetna izraba prostora – naselja, z jasno
ohranjenimi robovi, vpeta v krajino, členjeno med mozaične strukture
gozdov in pestro zemljiško razdelitve odprtih kmetijskih površin. V
odprti krajini je malo degradacij. Zato se dejavnosti, ki zahtevajo
velike površine in velike objekte usmerja v območje obrtne cone Šenčur
med Šenčurjem in avtocesto. V ostalih območjih se ohranja strnjena
naselja v odprti krajini. |
II.6.2.3 Območja za
varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja |
38. člen |
(ocena ogroženosti za
posamezne nesreče) |
(1) Glavni cilj
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je zmanjšanje števila nesreč
ter preprečitev oziroma zmanjšanje števila žrtev in drugih posledic
nesreč. Možne naravne in druge nesreče v občini so zemeljski potres do 8
stopnje po Medvedev-Sponheuer-Karnikovi (MSK)
lestvici, ekološke nesreče (ogroženost občine z nevarnimi snovmi:
Bencinski servis Šenčur, ter plinovod R29 in R29/1, ki v občini
predstavlja nevarnost zaradi morebitnega izpusta zemeljskega plina),
požarne nesreče, viharji in ujme s točo, žled, suša ter nesreče v
prometu. |
(2) Poplavna območja
se po podatkih projekta »Načrt urejanja povodja – vodnogospodarsko
načrtovanje v okvirih približevanja Evropski uniji, načrt urejanja
povodja Kokre« iz leta 1998 nahajajo ob reki Kokri in so odvisna od
količine padavin.
Poplav reke Kokre po
ureditvah leta 1991 v občini Šenčur ni bilo. |
(3) V občini so
erozijska območja z nizko stopnjo ogroženosti. Na teh območjih je treba
zagotavljati, da se bodo prostorske ureditve in posamični posegi v
prostor načrtovali in izvajali ob upoštevanju običajnih protierozijskih
ukrepov. Na poplavnih in erozijskih območjih ne načrtujemo prostorskih
ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo oz.
poslabšajo. |
(4) Na območju občine
Šenčur predstavljajo zemeljski plazovi manjšo nevarnost ter materialni
in ekološki problem. Plazovita območja so v KS Visoko in KS Olševek ter
se nahajajo pretežno v hribovitih predelih. |
(5) V primeru, da je
načrtovanje in urejanje novih poselitvenih območij na potencialno
ogroženih območjih neizogibno, moramo nujno uveljavljati prostorske,
urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr.
orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za
zaklanjanje, alarmiranje ipd.), da se preprečijo oziroma zmanjšajo
morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in
pomoč. |
(6) Ogrožena območja
so razvidna iz priloge prostorskega akta z naslovom »Prikaz stanja
prostora« ter iz dokumenta »Ocena ogroženosti pred naravnimi in drugimi
nesrečami. |
39. člen |
(zaščita in
reševanje) |
(1) Prva medicinska
pomoč je organizirana preko osnovnega zdravstvenega varstva v splošni
ambulanti v Šenčurju. Nobena od zdravstvenih služb nima nujne medicinske
pomoči, kar je velik problem predvsem za prebivalce odročnejših krajev.
Reševalci morajo na to področje iz Kranja. |
(2) V primeru
rušilnega potresa bi, po predvidevanjih, bilo potrebno razseliti in
zagotoviti najnujnejše pogoje za približno 2000 oseb. Takoj po nesreči
je možno organizirati nastanitve prebivalcev v športnih parkih ter pri
osnovnih šolah v Šenčurju, Olševku in Trbojah. Če osnovne šole ne bi
utrpele ob nesreči večjih poškodb, bi bilo možno tudi v njih nastaniti
ogrožene prebivalce. Prav tako bi bile na razpolago dvorane kulturnih in
gasilskih domov. |
(3) V občini Šenčur
se v primeru naravnih katastrof oziroma vojne aktivirajo površine
predvidene za različne namene. Za pokop ljudi se aktivirajo proste
površine ob centralnem pokopališču Šenčur, za ruševine se aktivira
odlagališče CP Kranj v Bistrici pri Naklem. |
(4) V občini ni
deponije za odlaganje kontaminiranih materialov. |
(5) V naselju Šenčur
sta zgrajeni zaklonišči znotraj območja novejše gradnje. |
II.6.3 USMERITVE ZA
DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ |
40. člen |
(usmeritve za
določitev namenske rabe zemljišč) |
(1) Obstoječa stavbna
zemljišča ohranjamo. Širitve so zasnovane tako, da omogočajo doseganje
ciljev prostorskega razvoja občine in sledijo usmeritvam za razvoj
poselitve in usmeritvam za razvoj v krajini. |
(2) Stavbna zemljišča
se v kmetijska oziroma gozdna zemljišča spremenijo tam, kjer je bil za
to izkazan interes lastnikov zemljišč in je to sprejemljivo tudi z
vidika prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča se v kmetijska
oziroma gozdna zemljišča spremenijo tudi na območjih, ki so se na
podlagi analiz izkazala kot za gradnjo neustrezna zemljišča. |
(3) Spreminjanje
kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izvaja na območjih, kjer je
zaradi racionalnega prostorskega razvoja najbolj smotrno širiti naselja.
Na kmetijskih zemljiščih znotraj naselij, na manjših območjih kmetijskih
zemljišč, na katerih ni pričakovati intenzivne kmetijske proizvodnje, na
robovih gozdov, katerih odstranitev ne vpliva na ekološko stanje
območja, ter kadar ni pričakovati bistveno negativnih vplivov na
funkcijo gozdov in funkcija ni poudarjena na 1. stopnji. Pri tem se v
največji možni meri upošteva kvaliteto kmetijskih zemljišč in njihov
potencial za kmetijsko proizvodnjo. Pri spreminjanju kmetijskih zemljišč
v stavbna zemljišča je treba upoštevati tudi naravne in kulturne
kakovosti posameznih območij. |
(4) Kmetijska
zemljišča se lahko v stavbna spreminjajo tudi za potrebe širitev
funkcionalnih zemljišč za razvoj kmetij oziroma dopolnilnih dejavnosti
na kmetijah. |
(5) Spreminjanje
kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna se izven območij strnjene
pozidave lahko izvaja zaradi potreb razvoja gospodarske javne
infrastrukture ter turizma in rekreacije in je v skladu z ostalimi
varstvenimi režimi. |
(6) Znotraj
sklenjenih območij gozdov spremembe gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča
za potrebe poselitve niso mogoče. |
(7) V občini je
opredeljeno območje za zbiranje kosovnih odpadkov. Odlagališča
komunalnih odpadkov ter območja za pridobivanje mineralnih surovin niso
predvidena. |
(8) Vodna zemljišča
se ohranja v obstoječem obsegu. |
(9) Stavbnim
zemljiščem določamo tudi podrobnejšo namensko rabo, kjer gre v notranji
strukturi za preplet posameznih dejavnosti. |
(10) Obstoječa
stavbna zemljišča na poplavnih območjih, prikazanih v kartah Prikaza
stanja prostora, praviloma ohranijo status stavbnih zemljišč, vendar
gradnja na teh zemljiščih ni dovoljena. |
II.6.4 USMERITVE ZA
DOLOČITEV PROSTORSKIH IZVEDBENIH POGOJEV |
41. člen |
(usmeritve za
določitev prostorsko izvedbenih pogojev) |
(1) V novih
poselitvenih območjih pretežno urbaniziranega območja, predvsem v
Šenčurju in v posameznih enotah širitev naselja Visoko, se usmerja
gradnja večjih gostot do 60 preb/ha. Vsa takšna območja se urejajo s
podrobnimi prostorskimi načrti. |
(2) V območjih zmerne
urbanizacije v naseljih Hotemaže, Milje, Srednja vas in Trboje se
usmerja gradnja zmernih gostot do 40 preb/ha. |
(3) V poselitvenih
območjih ostalih ruralnih naselij Olševek, Luže, Voklo, Voglje se
usmerja gradnja manjših gostot do 25 preb/ha. |
(4) Na območjih delov
naselij z ohranjeno strukturo vaškega jedra je potrebno z delno prenovo,
v soglasju in s sodelovanjem s službami za varstvo kulturne dediščine,
še poudariti obstoječe stavbne kvalitete. Prav tako je potrebna
nadaljnja prenova upravnega in oskrbnega centra Šenčurja, športnih
igrišč in urejanje novih javnih površin (tržnica, park, otroška igrišča,
rekreacijske površine), ki naj se načrtujejo z variantnimi rešitvami ali
natečaji ter s podrobnimi prostorskimi načrti. |
(5) Opremljanje z
gospodarsko javno infrastrukturo se rešuje v skupnem sistemu. Posamezni
komunalni vodi se dograjujejo. |
(6) Na ogroženih
območjih se zagotavljajo varstveno zaščitni ukrepi, na območjih
obremenjenih s hrupom (predvsem ob avtocesti, letališču in regionalnih
cestah) pa protihrupne ukrepe. |
III. ZVEDBENI DEL |
42. člen |
(vsebina izvedbenega
dela) |
(1) Izvedbeni del
določa: |
- območja namenske
rabe prostora, |
- prostorske
izvedbene pogoje, |
- območja, za katera
se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju: OPPN),
in usmeritve za izdelavo OPPN. |
(2) Izvedbeni del je
potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov,
pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi
namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih
določajo predpisi. |
(3) Poleg določb tega
izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi
namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih
določajo predpisi, upoštevati tudi ostale predpise in akte, ki določajo
javno-pravne režime v prostoru, in na podlagi katerih je v postopku
izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in soglasja.
Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to
ni navedeno v tem odloku. |
43. člen |
(stopnja natančnosti
mej) |
(1) Meje enot
urejanja prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in
digitalnih orto-foto načrtov različnih meril in so prikazane na
zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne
potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski
podatek. |
(2) Položajna
natančnost mej enot urejanja prostora je enaka položajni natančnosti
zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. V
kolikor meje enote urejanja prostora ne sovpadajo s parcelno mejo, je
položajna natančnost meje enote urejanja prostora odvisna od razlik med
položajno natančnostjo topografskih in digitalnih orto-foto načrtov in
digitalnim katastrskim načrtom na območju obravnavane meje. |
(3) Drugi grafični
prikazi iz 2. člena tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o
prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in
katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega
stanja v naravi. |
(4) V primerih, ko
zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih
podatkov meje prikazane v tem aktu odstopajo od dejanskega stanja v
naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta izvesti
postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim
se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim
aktom in stanjem v prostoru. |
(5) V primerih, ko je
za določitev meje med območji namenske rabe prostora uporabljen
topografski podatek je dopustna interpretacija natančnosti zemljiškega
katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke. Interpretacija se
lahko poda v obliki izvedenskega mnenja izvedenca geodeta. |
44. člen |
(členitev prostora) |
(1) Za potrebe
določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena
členitev prostora. Celotni prostor občine je razdeljen na naslednje
prostorske enote: |
- prostorske enote
stavbnih zemljišč v naseljih, |
- enote odprtega
prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene
poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje. |
(2) Prostorske enote
so nadalje členjene na enote urejanja prostora. Enota urejanja prostora
(EUP) je območje s praviloma enolično namensko rabo ter enotnimi merili
za urejanje prostora, razen v primerih posebnih določil za posamične EUP.
Prikazane so na kartah »3 - Prikaz območij enot urejanja prostora,
osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih
izvedbenih pogojev«. |
(3) Enote urejanja
prostora se lahko v izjemnih primerih, ko so za izvedbene pogoje
potrebne posebne določbe, členi v podenote, kar se posebej opredeli v
posebnih določbah tega odloka. |
45. člen |
(prostorske enote) |
(1) Prostorske enote
stavbnih zemljišč v naseljih so naslednje: |
|
Oznaka
naselja |
Ime
naselja |
HO |
HOTEMAŽE |
LU |
LUŽE |
MI |
MILJE |
OL |
OLŠEVEK |
PR |
PREBAČEVO |
SV |
SREDNJA VAS |
ŠE |
ŠENČUR |
TR |
TRBOJE |
VI |
VISOKO |
VG |
VOGLJE |
VO |
VOKLO |
ŽE |
ŽERJAVKA |
|
Enote odprtega
prostora izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči razpršene
poselitve in stavbišči objektov razpršene gradnje: |
|
Enote
odprtega prostora |
Opis enote
odprtega prostora |
KE1 |
Kranjsko in
Sorško polje |
KE2 |
Brezjanska
ravnina |
KE3 |
Kamniško
-Savinjske Alpe |
|
46. člen |
(enote urejanja
prostora) |
(1) Celotno območje
občine je razdeljeno na enote urejanja prostora. |
(2) Enota urejanja
prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz: |
- oznake naselja; |
- zaporedno številko
EUP znotraj naselja; |
- podrobnejšo
namensko rabo EUP v naselju. |
Primer: ŠE-01 SS. |
(3) Enote urejanja
prostora razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je
sestavljena iz: |
- oznake osnovne
namenske rabe razpršene poselitve – A; |
- zaporedno številko
EUP razpršene poselitve v celotni občini; |
- podrobnejšo
namensko rabo, če je le ta različna od SK (v primeru če namenska raba ni
navedena, velja, da je predpisana namenska raba enote urejanja prostora
razpršene poselitve SK). |
Primer: A 01. |
(4) Enote urejanja
odprtega prostora so označene z enolično oznako enote odprtega prostora. |
Primer: KE1. |
47. člen |
(prostorski izvedbeni
pogoji, ki veljajo za enote urejanja prostora) |
(1) Za vsako enoto
urejanja prostora ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje.
Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na: |
- splošne prostorske
izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka, |
- podrobne prostorske
izvedbene pogoje, določene v III. 3. poglavju tega odloka in
|
- morebitne posebne
prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora,
določene v III. 4. poglavju tega odloka. |
(2) Splošni
prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh enotah urejanja
prostora, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji določeno drugače. |
(3) Podrobni
prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne
prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V
primeru če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih,
veljajo podrobni pogoji. |
(4) Za posamezno
enoto urejanja prostora so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih
izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni izvedbeni pogoji,
ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske
izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji
drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji. |
(5) Za enote urejanja
prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo usmeritve za
izdelavo teh načrtov, ki so določene v III.5. poglavju tega odloka. |
(6) Ne glede na
določbe drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena velja, da na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo splošni prostorski
izvedbeni pogoji glede varstva kulturne dediščine. |
48. člen |
(območje državnega
prostorskega načrta) |
(1) Na območju, kjer
so sprejeti državni prostorski načrti veljajo določbe iz Uredbe
državnega prostorskega načrta. |
(2) Za načrtovanje
prostorskih ureditev iz pristojnosti občine na območju sprejetih in
veljavnih državnih prostorskih aktov je potrebno upoštevati veljavno
zakonodajo. |
(3) Državni
prostorski načrti ter območja sprejetih začasnih ukrepov za zavarovanje
urejanja prostora so prikazani v prikazu stanja prostora. |
49. člen |
(območja podrobnih
prostorskih načrtov) |
(1) Enote urejanja
prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s
tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega
načrta (OPPN) ali državnih prostorskih načrtov (DPN). |
(2) Območja, ki se
urejajo z OPPN so določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na
karti »3 –Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«. |
(3) Meja OPPN, ki je
določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave, na stavbnih
zemljiščih, lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah
območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije
zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem, ipd.) ali
pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske
namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme občina,
ter obvesti o spremenjeni meji vse lastnike novo vključenih parcel pred
javno razgrnitvijo OPPN. |
(4) Ne glede na
določbe drugega odstavka tega člena, se OPPN lahko izdela tudi za
posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne
enote urejanja prostora, ki niso določena v karti 3 izvedbenega dela OPN,
oziroma gre za preseganje določb podanih v izvedbenem delu OPN, če se
takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta.
Potreba je izkazana s sprejetjem sklepa o pričetku izdelave takšnega
OPPN. |
OPPN se izdela tudi
za območja ali dele območij, kjer se načrtuje zahtevne objekte ali
objekte za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, oziroma
objekte z poslovno dejavnostjo za katere se predvideva obisk več kot 100
strank na dan. Ta določba ne velja za območje z oznako ŠE-43 BD. |
V primeru iz
prejšnjih dveh odstavkov tega člena se meja OPPN določi v postopku
izdelave OPPN. |
(5) Z OPPN se lahko
spreminja členitev podrobnejše namenske rabe prostora, opredeljene v
tretjem stolpcu tabele iz četrtega odstavka 54. člena tega odloka. |
50. člen |
(nadomestna kmetijska
zemljišča) |
(1) Za enote urejanja
prostora ŠE-14 CDz, ŠE-41 IG, VG-02 SSa* in LU-04 SK* je potrebno
zagotoviti nadomestna kmetijska zemljišča. |
(2) Nadomestna
kmetijska zemljišča se zagotavlja na naslednjih enotah urejanja prostora
ŠE-57 K ter ŠE-58 K. |
(3) Usposobitev
nadomestnih zemljišč za kmetijsko rabo zagotovi investitor.
|
|
III.1
NAMENSKA RABA PROSTORA |
51. člen |
(vrste namenske rabe
prostora) |
Vsaka enota urejanja
prostora ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe. |
Namenska raba
prostora je prikazana na kartah »3 - Prikaz območij enot urejanja
prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in
prostorskih izvedbenih pogojev«. |
Vrste namenskih rab
določa naslednja preglednica: |
III.2
SPLOŠNI PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
III.2.1
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v
prostor |
52 |
(vrste dopustnih
gradenj) |
(1) Gradnje so
dovoljene na območjih stavbnih zemljišč in na obstoječi razpršeni
gradnji. |
(2) Gradnje izven
stavbnih zemljišč so dovoljene, če to določa zakon, ter za
infrastrukturne, nezahtevne in enostavne objekte v skladu z določili
tega odloka. |
(3) Če ta odlok ali
drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne
naslednje vrste gradenj: |
- gradnja novega
objekta, |
- dozidava ali
nadzidava novega objekta k obstoječemu objektu, |
- rekonstrukcija
objekta, |
- vzdrževanje
objekta, |
- odstranitev
objekta. |
(4) Dozidava,
nadzidava, rekonstrukcija in vzdrževanje objekta so dopustni samo na
legalno zgrajenih objektih. |
(5) Dozidave in
nadzidave se dovolijo v tlorisni velikosti do 50% osnovnega objekta.
|
(6) Gradnja objektov,
vodov in naprav vodovodnega omrežja, kanalizacijskega omrežja,
distribucijskega plinovodnega omrežja, toplovodnega omrežja,
elektroenergetskega omrežja in objektov do 20 kV, podzemnega
elektroenergetskega omrežja, omrežja javne razsvetljave, javnih cest in
poti ter ostalih komunalnih priključkov (razen zahtevnih) je dovoljena
na celotnem območju občine , ne glede na namensko rabo. |
(7) Na obstoječih
objektih razpršene gradnje so dopustna vzdrževalna dela ter nadzidave in
dozidave. |
53. člen |
(dopustna gradnja
objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor) |
(1) Če ta odlok ali
drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna
gradnja naslednjih objektov oziroma naslednje ureditve: |
- gradnja komunalne
opreme in druge gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena; |
- gradnja podzemnih
garaž in kleti v stavbah povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to
dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita
podtalnice in stabilnosti objektov; |
- gradnja objektov za
obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah; |
- gradnja oziroma
postavitev naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti
(meritve, zbiranje podatkov); |
- gradnja podhodov in
nadhodov za pešce; |
- gradnja brvi in
mostov; |
- vodnogospodarske
ureditve; |
- urejanje in
vzdrževanje odprtih zelenih površin in drugih javnih in skupnih površin
(ureditev zelenih površin, drevoredov, trgov, površin za pešce, gradnja
in postavitev urbane opreme, otroških igrišč); |
- ureditev dostopov
za invalide (tudi gradnje zunanjih dvigal na obstoječih objektih); |
- vzdrževanje in
rekonstrukcija cest; |
- gradnja in
vzdrževanje parkirnih površin; |
- izravnava, oziroma
nasutje kmetijskih zemljišč. |
54. člen |
(spremembe
namembnosti objektov) |
(1) Spremembe
namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z
namensko rabo prostora določeno za posamezno enoto urejanja prostora. Ni
dovoljeno vnašanje novih dejavnosti, ki bi bistveno odstopale od osnovne
namembnosti v enoti ter negativno vplivale na funkcijo EUP. |
(2) Na legalno
zgrajenih objektih, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote
urejanja prostora so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev
objektov. |
55. člen |
(dopustne vrste
dejavnosti na namenskih rabah) |
(1) Za vsako namensko
rabo prostora so določene osnovne, spremljajoče in izključujoče
dejavnosti. |
(2) Spremljajoče
dejavnosti lahko dosegajo do 50% BTP posameznega objekta ampak ne več
od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta
določena. Za območja površin podeželskega naselja – SK, lahko
spremljajoče dejavnosti presežejo 50% objekta. |
(3) Izključujoče
dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske
rabe ne sme umeščati. |
56. člen |
(dopustne vrste
objektov po namenski rabi prostora) |
(1) Vrste objektov so
opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: |
- so vrste objektov
označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov, |
- se vedno navaja le
najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni, |
(2) Vrste zahtevnih
in manj zahtevnih objektov so določene v določbah o podrobnih
prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah. |
(3) Dopustni
nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v
Prilogi 1. |
(4) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka tega člena velja, da na območjih varovanih s
predpisi s področja varstva kulturne dediščine gradnja nezahtevnih in
enostavnih objektov ni dopustna, razen izjemoma, če je gradnja skladna z
varstvenim režimom. |
III. 2.2 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov |
57. člen |
(regulacijske črte) |
(1) Pri umeščanju
objektov v prostor je potrebno upoštevati regulacijske črte, prikazane
na karti »Enote urejanja prostora, prostorski izvedbeni pogoji –
regulacijski elementi in javne površine«. |
(2) Če na karti
»Enote urejanja prostora, prostorski izvedbeni pogoji – regulacijski
elementi in javne površine« regulacijska črta ni prikazana, je potrebno
pri umeščanju novih objektov upoštevati regulacijska črto, ki jo tvorijo
sosednji že zgrajeni objekti. |
(3) Če regulacijska
črta v prostoru ne obstaja, je regulacijska meja določena z
regulacijskimi linijami cest in komunalnih vodov. |
58. člen |
(odmiki objektov od
sosednjih zemljišč in objektov) |
(1) Nove stavbe (nad
in pod terenom) morajo biti, merjeno od gotovega zunanjega zidu,
oddaljene od meje sosednjih parcel najmanj 4 m, nezahtevni in enostavni
objekti pa najmanj 1,5 m, če ni z regulacijskimi črtami ali z gradbeno
črto obstoječih objektov določeno drugače. |
(2) Če leži
načrtovani novi objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe
stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega
objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske
stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so
spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi
dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh
etaž. Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od
obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda
obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata
premici, ki potekata pod kotom ±45o od smeri severa, od točk skrajnih
južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.
|
(3) Če so odmiki
stavb od meja sosednjih parcel in stavb manjši od zgoraj določenih, je
potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati
podrobno utemeljitev posega, ki bo dokazala, da zmanjšani odmik ne
poslabšuje prostorske zasnove obstoječih objektov. |
(4) Na parcelni meji
je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih
naselij, ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna
korist. |
(5) Razmiki med
stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni
svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je
možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele objekta. |
(6) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka mora biti razmik med zunanjim robom fasade
stanovanjskih stavb najmanj enak višini kapi načrtovanega objekta. |
(7) Minimalni odmik
načrtovanih objektov od javne ceste je določen z regulacijskimi črtami,
če so določene glede na kategorijo javne ceste in v skladu s
cestnoprometnimi predpisi. Odstopanje je možno v soglasju z upravljavci
cest, kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji
naselja ali dela naselja. oziroma v naseljih. |
(8) Medposestne
ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov,
s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika
sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata,
mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj 0,5 m,
oziroma več tako, da je omogočeno vzdrževanje na svoji parceli.
|
(9) Če je sosednje
zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje ali opornega zidu od
cestnega sveta 1,0 m, razen če upravljavec ceste soglaša z manjšim
odmikom. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti
soglasje upravljavcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te
ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest ter predvidenih
ureditev. |
(10) Med javno
površino in uvozom na parkirišče ali v garažo oziroma med javno površino
in ograjo ali zapornico, ki zapira vozilom pot do parkirnih (garažnih)
mest, je potrebno zagotoviti najmanj 5 m prostora, na katerem se lahko
vozilo ustavi, dokler ni omogočen dostop do parkirišča ali garaže
oziroma izvoz iz nje. |
III.2.3 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih
ureditev |
59. člen |
(določanje velikosti
objektov) |
(1) Merila za
določanje velikosti objektov so opredeljena s: |
- največjim faktorjem
izrabe parcele objekta (FI), |
- največjim faktorjem
zazidanosti parcele objekta (FZ), |
- največjim faktorjem
gradbene prostornine na parcelo objekta (FP), |
- najmanjšim
faktorjem zelenih površin (Fzp) na parceli objekta oziroma z |
- največjo višino
objektov (V). |
(2) Kadar za gradnjo
objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja: |
višina novega objekta
ne sme presegati najvišjega objekta enake namembnosti na območju EUP v
oddaljenosti do 100 m od objekta, namenjene gradnji načrtovanega
objekta; |
višina objektov v
uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi
sosednje višje stavbe. |
(3) Kadar je
obstoječa zazidanost (FZ) ali izraba parcele objekta (FI) večja od
dovoljene zazidanosti ali izrabe parcele, določene s tem odlokom, so na
obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije brez povečanja površine
objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe
namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. Dopustna je
tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena. |
(4) FI in FP ne
zajemata površin pod terenom. |
(5) Površine pri
izračunu Fzp kot so ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin. |
III.2.4 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja |
60. člen |
oblikovanje objektov) |
(1) Vsi novi objekti
in prostorske ureditve se morajo prilagoditi tradicionalnim oziroma
sodobnim kvalitetnim obstoječim objektom v enoti urejanja prostora po
stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in
smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve
odprtega prostora, ograje, oporni zidovi, urbani opremi in drugih
oblikovnih značilnostih prostora. |
(2) Vsi objekti na
posamezni parceli objekta morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. |
(3) Pri dozidavi in
nadzidavi obstoječih objektov je potrebno zagotoviti oblikovno skladnost
dozidanega ali nadzidanega objekta z obstoječim objektom. Objekti kot
celota pa morajo biti v skladu z oblikovnimi zahtevami, ki jih za
posamezno enoto urejanja določa ta odlok. |
(4) V prostorskih
enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno
naklon strehe, material in barvo kritine in smeri slemen prilagoditi
kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno
sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe) ob pogojih
oblikovanja za posamezne enote urejanja prostora. Barve kritin (izjeme
so ravne strehe) naj bodo temne (sive do grafitno sive, rjave ali opečne
barve) in ne smejo biti reflektirajoce. Strehe dozidanega objekta morajo
biti oblikovno skladne z obstoječim objektom. Osvetlitev podstrešnih
prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami
odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in
naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene
le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine na fasadi, krite z
dvokapno strešico. Čopi na frčadah so dovoljeni v primeru čopov na
strehi. Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh in morajo
biti postavljeni poravnano s strešino. Smer slemena stavb naj bo
praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je
prevladujoč vzorec (več kot 50% objektov v enoti urejanja prostora)
smeri slemen prečno na plastnice. |
(5) Nameščanje
modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov je dovoljeno nameščati na
strehah pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in morajo biti
postavljeni poravnano s strešino, razen pri ravnih strehah, kjer morajo
biti od venca odmaknjeni najmanj za višino modulov, ki se nameščajo. |
(6) Ne glede na
določbe prejšnjega odstavka tega člena velja, da na stavbah in območjih
varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine nameščanje modulov
solarnih in fotovoltaičnih sistemov ni dovoljeno. Izjemoma je dovoljeno,
če z njihovo vgradnjo ali postavitvijo niso prizadete varovane vrednote
in so upoštevani prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje kulturne
dediščine. |
(7) Pri oblikovanju
fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so
členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oz. stebri, nadstreški,
balkoni, ograje, ipd. potrebno smiselno upoštevati kakovostne oz.
prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli
uporaba svetlih barv ter barve v spektru različnih zemeljskih barv.
Dopustni so fasadni poudarki v močnejših barvnih tonih do 25% fasadne
površine. Prepovedana je uporaba barv, ki se v prostoru izrazito moteče
in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oz. travniško
zelena, živo, temno oz. turkizno modra). Barva fasade mora biti
usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad
niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za
kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. |
(8) Ob javnih
površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča je
prepovedano načrtovati servisne in manipulacijske površine objekta. |
61. člen |
(velikost, urejanje
in oblikovanje zelenih površin) |
(1) Znotraj urbanih
naselij je treba zagotoviti ustrezno površino zelenih (FZP) in drugih
javnih odprtih površin (FJP). Za vsako novo stanovanje v večstanovanjski
stavbi ter za vsako posteljo v objektih s posebnim namenom je potrebno
na parcelah, namenjenih za gradnjo objekta, zagotoviti zelene površine,
zahtevane po posameznih podrobnih namenskih rabah. |
(2) Najmanjša
velikost otroškega igrišča je 50 m2, najmanjša velikost igrišča za igro
večjih otrok in mladostnikov je 500 m2. Igrišča za igro otrok morajo
biti umaknjena od prometnic. |
(3) Če zaradi
dopustne zazidanosti (FZ) na stavbni parceli ni možno posaditi s tem
načrtom določenega števila dreves, je treba manjkajoče število dreves
posaditi na javnih površinah, ki jih v ta namen določi občina. |
(4) Zasaditev površin
je potrebno izvajati s funkcionalnimi drevesi. Izbor rastlin mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
|
(5) Obstoječe
drevorede je potrebno ohranjati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih
zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati. |
(6) Obrežne drevnine
ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev nujna, jih je potrebno nadomestiti oziroma sanirati. |
(7) Na vseh območjih
naselja se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa
se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.
Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
|
(8) Višinske razlike
na zemljišču je potrebno premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se
višinske razlike lahko premostijo z opornimi zidovi do višine 1,5 m.
Gradnja opornega zidu višjega od 1,5 m je dopustna, kadar obstaja
nevarnost rušenja terena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega
zidu večja od 2 m, se praviloma izvedela v kaskadah. Oporni zid morajo
biti obdelani z naravnimi materiali in intenzivno ozelenjeni.
|
(9) Pri urejanju
okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med
gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa sanirati poškodbe, odstraniti začasne objekte in naprave in
odvečni gradbeni material ter urediti okolico. |
(10) Izbor rastlin za
zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne
razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba
vrst, ki dobro prenašajo klimo, zmrzal in sušo ter sol. Minimalni pogoji
so: |
- na javnih
površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih, ni dopustna uporaba
strupenih in poudarjeno alergenih rastlin; |
- pri drevesnih
vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst, ki so
poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce; |
- na ekološko
pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna le
avtohtona vegetacija. |
62. člen |
(pogoji za gradnjo in
urejanje parkirnih mest in garaž) |
(1) Pri novogradnjah,
rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti je potrebno na parceli
objekta zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže
v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in
obiskovalce. |
(2) Obstoječih
parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati.
Pri večstanovanjskih objektih z več kot 8 stanovanjskimi enotami je
potrebno 75 % parkirnih mest zagotoviti v podzemni garaži, razen če
gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma, bi le
ta povzročila nesorazmerno visoke stroške o čemer odloči občina s
soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(3) Parkirne površine
in garažne stavbe morajo biti razporejene in zgrajene tako, da njihova
uporaba ne škodi zdravju ter hrup in smrad ne motita bivanja, dela in
počitka v okoliških objektih in okolici. |
(4) Parkirne površine
na nivoju terena, ki so večje od 10 PM je potrebno ozeleniti z najmanj
enim drevesom na 6 PM. Drevesa morajo biti po parkirišču čimbolj
enakomerno razporejena. |
(5) Površine
parkirnih mest, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene,
tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Zagotovljeno mora
biti odvajanje meteornih vod preko peskolovov in lovilcev olj. |
(6) Parkirna mesta,
garaže in njihovi pomožni objekti morajo zadostiti zahtevam protipožarne
zaščite. Garaže in njihovi pomožni objekti morajo imeti možnost
prezračevanja. |
(7) Parkirna mesta in
garaže za 2 ali več tovornih vozil, ki presegajo 3,5 t in za avtobuse
ter za priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih območjih niso
dopustna. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi
v prostorskih enotah z namensko rabo: I, P, T, E, O in F. |
(8) Če podzemne
garaže niso zgrajene pod objekti morajo imeti dovolj debelo humusno
plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj nizke vegetacije ali pa
morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino
(odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica,
trg, ipd.). |
(9) Pri urejanju
parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi
zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe. |
(10) Parkirnih
površin in garažnih stavb ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z
namembnostjo, dokler so potrebna za parkiranje obstoječih motornih vozil
stalnih uporabnikov in obiskovalcev objektov. |
63. člen |
(dimenzioniranje
števila parkirnih mest) |
(1) Glede na
namembnosti ali dejavnosti je potrebno pri izračunu parkirnih mest
upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM): |
|
Namembnost objekta |
Število
parkirnih mest (PM) |
Stanovanja
in bivanje |
|
11100
Enostanovanjske stavbe
11210
Dvostanovanjske stavbe |
2 PM/stanovanje |
11221 Tri-in
večstanovanjske stavbe |
+ 1PM na tri
stanovanja za obiskovalce |
za
stanovanje do 35m2 koristne stanovanjske površine |
1 PM |
za
stanovanje od 36m2 do 60m2 koristne stanovanjske površine |
1,5 PM |
za
stanovanje od 61m2 do 100m2 koristne stanovanjske površine |
2 PM |
za
stanovanje nad 100m2 koristne stanovanjske površine |
3 PM, |
11300
Stanovanjske stavbe za posebne namene (dijaški, mladinski domovi
in ipd.) |
1 PM/10
postelj
+ 20% za
obiskovalce |
11300
Stanovanjske stavbe za posebne namene (študentski domovi,
internati) |
1 PM/4
postelje |
11300
Stanovanjske stavbe za posebne
namene
(domovi za ostarele, varna hiša) |
1 PM/5
postelj
+ 50% za obiskovalce |
11222
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana
stanovanja) |
1 PM/stanovanje
+ 20% za obiskovalce |
Poslovno
trgovske dejavnosti |
|
12201 Stavbe
javne uprave |
1 PM/30 m2 BTP |
12202 Stavbe
bank, pošt, zavarovalnic
(pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) |
1 PM/30 m2 BTP |
12203 Druge
upravne in pisarniške stavbe
(mešani poslovni programi) |
1 PM/30 m2 BTP |
12301
Trgovski lokal
(trgovski lokal pod 100 m2) |
1 PM/30 m2 BTP
Ne manj kot 2 PM |
12301
Trgovske stavbe
(trgovina med 100 in 500 m2) |
1 PM/50 m2 BTP
ne manj kot 4 PM |
12301
Trgovske stavbe
(trgovina z neprehrambenimi izdelki) |
1 PM/80 m2
BTP
ne manj kot
2 PM |
12301
Trgovske stavbe
(nakupovalni center do 2500 m2) |
1 PM/35 m2
BTP |
12301
Trgovske stavbe
(nakupovalni center nad 2500 m2) |
1 PM/30 m2
BTP |
12301
Trgovske stavbe
(odprte in pokrite tržnice) |
1 PM/40 m2
BTP |
12301
Trgovske stavbe
(večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) |
1 PM/25 m2
BTP |
12303
Bencinski servisi |
1 PM/30 m2
prodajnih površin
ne manj kot 3PM |
12304 Stavbe
za druge storitvene dejavnosti
(obrtno servisne dejavnosti - frizer, urar, čistilnica,
fizioterapija, lekarne…) |
1 PM/30 m2
BTP
ne manj kot
2 PM |
12304 Stavbe
za druge storitvene dejavnosti
(avtopralnice) |
3 PM/pralno
mesto |
Družbene
dejavnosti |
|
12610 Stavbe
za kulturo in razvedrilo
(gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino,
galerija) |
1 PM/5
sedežev |
12620 Muzeji
in knjižnice |
1 PM/80 m2
BTP |
12721 Stavbe
za opravljanje verskih obredov |
1 PM/10
sedežev |
Športne
dejavnosti |
|
24110
Športna igrišča - stadion |
1 PM/200 m2
BTP
od tega 20%
PM za avtobuse |
24110
Športna igrišča – igrišča za tenis |
4 PM/igrišče |
24110
Športna igrišča
(javna kopališča) |
1 PM/150 m2
površine javnega kopališča |
12650
Športne dvorane s prostori za gledalce |
1 PM/30 m2
BTP
od tega 20%
PM za avtobuse |
12650
Športne dvorane
(večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness,
fizioterapija, fitnes ipd.) |
1PM/15 m2
BTP |
12650
Športne dvorane - kegljišče |
4 PM/stezo |
Posebne
dejavnosti |
|
12111
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel,
prenočišča, penzioni) |
1 PM/1,5
sobo |
12112
Gostilne, restavracije, točilnice, bari |
1 PM/4
sedeže + 1PM/tekoči meter točilnega pulta
ne manj kot
5PM |
12120 Druge
gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska
prenočišča) |
1 PM/10
postelj |
Družbene
dejavnosti |
|
12640 Stavbe
za zdravstvo (bolnišnice) |
1 PM/5
postelj |
12640 Stavbe
za zdravstvo
(zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) |
1 PM/25 m2
BTP
ne manj kot
2 PM |
12640 Stavbe
za zdravstvo
(zavetišče za živali) |
1 PM/150 m2
ne manj kot
2 PM |
12630 Stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) |
1
PM/učilnico
+ 0,5
PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) |
1,5
PM/učilnico |
12630 Stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za
ovirane v razvoju) |
1,25 PM/učilnico
+ 0,5 PM/učilnico
za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole)
|
1 PM/25 m2
BTP |
12630 Stavbe
za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)
|
1,25 PM/oddelek
+
0,5 PM/učilnico
za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne
dejavnosti |
|
12714 Druge
nestanovanjske kmetijske stavbe
12713 Stavbe
za spravilo pridelka |
1 PM/80 m2
BTP |
12510
Industrijske stavbe (do 200 m2) |
1 PM/30 m2
BTP
ne manj kot
2 PM |
12510
Industrijske stavbe (več kot 200 m2) |
1 PM/50 m2
BTP |
12520
Rezervoarji, silosi in skladišča
(skladišča s strankami) |
1 PM/150 m2
BTP |
12520
Rezervoarji, silosi in skladišča
(skladišča brez strank) |
ne manj kot
3 PM |
12520
Rezervoarji, silosi in skladišča
(razstavni in prodajni prostori) |
1 PM/80 m2
BTP |
12510
Industrijske stavbe
(delavnice za servis motornih vozil) |
6
PM/popravljalno mesto |
Drugo |
|
24204
Pokopališča
12722
Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti |
1 PM/600 m2
ne manj kot
10 PM |
24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
(park) |
1 PM/600 m2 |
24122 Drugi
gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas
(živalski vrt) |
1 PM/600 m2
od tega 20%
PM za avtobuse |
12740 Druge
nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni
domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov,
gasilcev) |
1 PM/100 m2 |
12410
Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij
ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih,
železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi
povezane stavbe) |
1 PM/50 m2*
*število PM
upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa |
|
(2) Poleg navedenega
števila parkirnih mest je za objekte, za katere je potrebnih več kot
deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20% dodatnih parkirnih mest za
kolesa in druga enosledna vozila, ki morajo biti zaščitena pred
vremenskimi vplivi. |
(3) Pri določanju
parkirnih mest za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj
5% ali vsaj eno parkirno mesto za invalide. |
(4) V primeru
skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva
največje potrebe po istočasnem parkiranju. |
(5) Najmanjša
dovoljena dimenzija parkirnega mesta za osebni avto znaša 2,4m x 5,0m,
oziroma za invalide znaša 3,5m x 5,0m. |
64. člen |
(gradnja, postavitev
in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih objektov) |
(1) Za določanje
vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je
potrebno upoštevati določila veljavne zakonodaje. |
(2) Pri oblikovanju
nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati naslednje
splošne prostorske izvedbene pogoje: |
- objekti so
praviloma montažni; |
- fasade objektov so
prilagojene osnovnemu objektu, lesene ali iz tipskih prefabriciranih
fasadnih elementov; |
- pomožni objekti
morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo; |
- klimatskih naprav
ni dopustno nameščati na ulične fasade objektov; namestitev klimatskih
naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore,
v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode); |
- elektro omarice,
omarice plinskih ali telekomunikacijskih napeljav in drugih tehničnih
napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da
praviloma niso nameščene na uličnih fasadah objektov; |
- ekološki otoki
morajo biti na celotnem območju občine enako oblikovani in postavljeni
na prometno dostopna in vizualno neizpostavljena mesta ter primerno
hortikulturno urejeni; |
- turistično in drugo
obvestilno signalizacijo je dopustno nameščati v skladu z občinskim
odlokom. |
(3) Vrste ostalih
nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v
posameznih območjih in površinah namenske rabe ter podrobni prostorski
izvedbeni pogoji zanje, so določeni v poglavju III.3 tega odloka. |
65. člen |
(objekti in naprave
za oglaševanje) |
(1) Objekte za
oglaševanje je dopustno graditi na zemljiščih, za katere Občina Šenčur
poda pisno soglasje, v skladu z veljavnim občinskih odlokom, ki ureja
postavitev objektov za oglaševanje, ter pod pogojem pristojnih nosilcev
urejanja prostora, katerih posamezni poseg posega na območje v njihovi
pristojnosti. |
(2) Objektov za
oglaševanje ni dopustno postavljati |
- v gozdnih
zemljiščih (G, GPN), razen na njihovem robu |
- v območju
površinskih voda (VC) in v območju vodne infrastrukture (VI), |
- v območjih za
potrebe obrambe (F, H), |
- na zunanji strani
konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov, |
- na zemljiščih in
objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne
dediščine. |
(3) Na zemljiščih in
objektih, ki so varovana s predpisi s področja ohranjanja narave se
objekti za oglaševanje lahko postavljajo le s soglasjem organov,
pristojnih za ohranjanje narave. |
(4) Ne glede na
določbe pete alineje drugega odstavka tega člena so objekti za
oglaševanje na zemljiščih in objektih varovanih s predpisi s področja
varstva kulturne dediščine, izjemoma dopustni takrat, kadar organ
pristojen za varstvo kulturne dediščine s soglasjem potrdi, da s
postavitvijo ne bodo prizadete varovane vrednote zemljišča ali objekta
zaradi katerih je to zemljišče ali objekt pridobilo ta status.
|
(5) Objekti za
oglaševanje ne smejo zastirati značilnih pogledov na prostorsko
izpostavljene objekte kulturne dediščine. |
(6) Objekti za
oglaševanje so, ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena,
dopustni takrat, kadar se začasno namestijo: |
- na gradbenih
ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje,
|
III.2.5 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo |
66. člen |
(velikost in oblika
parcele objekta) |
(1) Pri določitvi
parcel objektov je potrebno upoštevati: |
- namembnost in
velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo
in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne
ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje); |
- prostorske
izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov ali prostorskih ureditev
in glede oblikovanja objektov; |
- prostorske
izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo in grajeno javno dobro; |
- položaj, namembnost
in velikost novih parcel objektov v odnosu do obstoječih parcel; |
- namembnost in
velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter
njihove vzdrževanje; |
- zdravstveno
tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice,
osončenje, prevetritev, intervencijske poti). |
(2) Parcela objekta
mora biti v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko
parcela objekta leži v dveh enotah urejanja prostora, potem veljajo za
gradnjo objekta na takšni parceli določila za tisto enoto urejanja, v
kateri leži večji del parcele objekta. |
(3) V primeru, da
velikost parcele objekta ni posebej določena v posebnih določbah, velja: |
- najmanjša velikost
parcele objekta za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe znaša 500 m2;
|
- najmanjša velikost
parcele objekta za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 300 m2
za en objekt v nizu; |
- pri določanju
velikosti parcele obstoječih objektov na območju razpršene gradnje
velja, da največja velikost parcele obstoječih objektov znaša 500 m2
ali površina stavbišča vseh legalno zgrajenih manj zahtevnih in
nezahtevnih stavb pred sprejemom tega odloka, pomnoženo s faktorjem 4
(velja večja določena vrednost). |
(4) Delitev
zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov je
dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta
ustreza pogojem za velikost in oblikovanje parcele objekta v skladu z
določili tega odloka. |
(5) Delitev
zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s
parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za
velikost in oblikovanje novih parcel objektov v skladu z določili tega
odloka. Pri določanju parcele objekta ni dopustno deliti nezazidanih
stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem
samostojne parcele objekta. |
(6) Zgoraj navedena
določila za delitev parcele ne veljajo za delitev parcel za potrebe
gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega
infrastrukturnega objekta. |
(7) Za obstoječe
večstanovanjske objekte, katerim gradbena parcela ni bila določena,
razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče
objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja parcele objekta v skladu z
merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za
njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, FI,
število parkirišč, igrišča, zelenice. Parcela objekta se tem objektom
določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne
obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila določena pa v okviru
dejansko razpoložljivih zemljišč, katerih površino pa ni dovoljeno
zmanjševati. |
(8) Parcelo objekta
je potrebno pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma
eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.
|
(9) Določila o
minimalni velikosti parcele objekta ne veljajo za že obstoječe manjše
parcele objekta, v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele že
predstavljajo parcele obstoječih objektov. |
(10)Zemljiško
parcelo, ki je delno stavbna in delno kmetijska je potrebno pred
pridobitvijo gradbenega dovoljenja odmeriti oz. razdeliti na stavbni del
in na kmetijski del. |
III.2.6 Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko
javno infrastrukturo in grajeno javno dobro |
Obvezna gospodarska
javna infrastruktura |
67. člen |
(obveznost gradnje na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih) |
(1) Vsa gospodarska
javna infrastruktura mora biti zgrajena v skladu s sprejetimi tehničnimi
normativi, standardi in ugotovitvami stroke. |
(2) Gradnja objektov
razen objektov gospodarske javne infrastrukture je dopustna samo na
komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih. |
Ne glede na določbe
drugega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na
komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o
opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje
stavbnih zemljišč. |
68. člen |
(predpisana obvezna
gospodarska javna infrastruktura) |
(1) Stavbna zemljišča
za gradnjo objektov so komunalno opremljena, če imajo zagotovljeno
oskrbo s pitno vodo, odvajanje odpadne vode, priključitev na
elektroenergetsko omrežje ter dostop do javne ceste. |
(2) Če nestanovanjski
objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene
komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev
gradbenega dovoljenja glede na namen objektov. |
(3) Kjer stavbna
zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, lahko investitor
zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga
prostorski akt ali drug predpis ne določa, če gre za način oskrbe, ki
sledi napredku tehnike in z njim soglaša pristojna služba občine ali
države. |
69. člen |
(obvezno
priključevanje na komunalno opremo) |
(1) Objekte je
potrebno priključiti na predpisano komunalno opremo iz prejšnjega člena
tega odloka in na drugo komunalno opremo, ki jo za posamezne vrste
objektov oziroma enote urejanja predpisuje ta odlok ali drug predpis.
Vsi objekti na območjih, na katerih obvezna komunalna oprema po tem
odloku še ni zagotovljena kot gospodarska javna infrastruktura, morajo
zagotoviti lasten sistem komunalnega opremljanja v skladu z določili
tega odloka in pogoji pristojnega nosilca urejanja prostora. |
(2) Pri obveznosti
priključevanja objektov na javno vodovodno omrežje se lahko izjemoma,
zaradi fizičnih ovir med objektom in vodovodnim omrežjem (velika
višinska razlika, oddaljenost posameznih objektov od omrežja, vodotoki,
ipd.), s soglasjem pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja dovoli
tudi začasna ali stalna uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo
(lastno zajetje, kapnica, cisterna) ali ureditev individualnega
vodovodnega sistema. |
(3) Pri obveznosti
priključevanja objektov na javno kanalizacijsko omrežje se na območjih
izven vodovarstvenih območij, zaradi fizičnih ovir med objektom in
kanalizacijskim omrežjem (velika višinska razlika, oddaljenost
posameznih objektov od omrežja, prečkanje vodotokov ipd.), lahko s
soglasjem pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja, dovoli tudi
začasna ali stalna uporaba individualnih sistemov za odvajanje odpadne
vode (mala čistilna naprava ali nepretočna greznica). |
(4) Najkasneje v
šestih mesecih po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega
omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna,
priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje. |
(5) Vsi objekti
morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti
vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih
odpadkov. |
(6) Nezahtevni in
enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte
gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na
obstoječe priključke. |
Varovalni pasovi
gospodarske javne infrastrukture |
70. člen |
(varovalni pasovi
grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Varovani pasovi
cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta: |
|
avtocesta (AC) |
40 m |
hitra cesta (HC) |
35 m |
glavna cesta
(GC) |
25 m |
regionalna
cesta (RC) |
15 m |
lokalna
cesta: 10 m (LC, LZ, LK) |
6 m |
javna pot (JP) |
4 m |
kolesarske
javne poti (KJ) |
4 m
|
|
(2) Varovalni pasovi
železniških tirnih naprav znašajo 200 m za železniško progo in 80 m za
industrijski tir, merjeno od osi skrajnega tira. |
(3) Varovalni pasovi
gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi
skrajnega voda: |
|
za
elektroenergetske vode nazivne napetosti: |
nadzemni
večsistemski daljnovodi nazivne napetosti 400kV in 220 kV
|
40 m |
razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV |
40 m |
podzemni
kabelski sistem nazivne napetosti 400 kV |
10 m |
nadzemni
večsistemski daljnovod nazivne napetosti 110 kV in 35 kV |
15 m
|
razdelilne
transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV |
15 m
|
podzemni
kabelski sistem nazivne napetosti 110 kV in 35 kV |
3 m |
nadzemni
večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20
kV |
10 m |
podzemni
kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV |
1 m |
razdelilne
postaje srednje napetosti, transformatorske postaje srednje
napetosti 0,4 kV |
2 m |
za plinovode
z obratovalnim tlakom: |
|
16 barov in
več |
100 m |
od 1 bar do
16 barov |
30 m |
do 1 bar |
5 m |
za vodovod,
kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne
gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda |
3 m |
|
(4) Višine objektov,
ki posežejo v varnost zračnega prometa: |
|
Objekti višji
od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške
pokrajine |
Objekti višji
od 100m |
Daljnovodi in
žičnice višji od 75 m |
Objekti višji
od 25 m izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev
druge infrastrukture |
|
(5) Če so varovalni
pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja, opredeljeni v drugih
predpisih, večji od navedenih v tem odloku, se upošteva določila teh
predpisov. |
(6) V varovalnih
pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna gradnja objektov
in naprav v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov ter na
podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca
infrastrukturnega omrežja. |
(7) Posegi v
varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja
omrežja. |
V kolikor pride do
sprememb državnih ali občinskih predpisov, ki predpisujejo varovalne
koridorje gospodarske javne infrastrukture, veljajo novi odmiki. |
71. člen |
(Gradnja omrežij in
naprav gospodarske javne infrastrukture) |
(1) Vsa gospodarska
javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in
vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi in tehničnimi
normativi. |
(2) Pri načrtovanju
in gradnji nove in posodabljanju obstoječe gospodarske javne
infrastrukture se obvezno upoštevajo zahteve varstva kulturne dediščine. |
(3) Vsi posegi na
gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, v varovalnem pasu
gospodarske javne infrastrukture se lahko izvajajo le s soglasjem
upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
(4) Trase omrežij
komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako,
da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju
opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje
komunalne opreme. |
(5) Trase omrežij
komunalne opreme je potrebno praviloma združevati v skupne koridorje,
pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov
med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni
predpisi. |
(6) Gradnja omrežij
komunalne opreme mora potekati sočasno in usklajeno. Možne so tudi
posamične gradnje za zagotavljanje celovite javne komunalne oskrbe ali
izboljšanja ekonomske učinkovitosti izvajalcev javnih gospodarskih
služb. |
(7) Ob gradnji nove
ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je potrebno v
okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo
preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi
dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic
poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna. |
(8) Omrežja komunalne
opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih,
na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih
površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih površin upravljavec omrežja
od lastnika pridobi pravico graditi. |
(9) V poselitvenih
območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno omrežja
komunikacijske in elektroenergetske opreme graditi praviloma v podzemni
izvedbi, razen če zaradi izjemnih posegov, ki morajo biti posebej
obrazloženi, takšna gradnja ni možna ali če ta omrežja potekajo preko
registriranih arheoloških najdišč. Izjemoma lahko infrastrukturni vodi v
območjih registriranih arheoloških najdišč potekajo podzemno, če ni
možno najti drugih rešitev in če se na podlagi rezultatov opravljenih
predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti
za gradnjo. |
(10) Omrežja in jaške
komunalne opreme je potrebno na javnih cestah umeščati zunaj vozišča. Če
to ni mogoče, se jaški umestijo tako, da so pokrovi zunaj kolesnic
vozil. |
(11) Globina
podzemnih komunalnih vodov in objektov na kmetijskih zemljiščih mora
biti tolikšna, da zagotavlja normalno kmetijsko obdelavo. Po izvedeni
gradnji komunalnih vodov je potrebno kmetijsko zemljišče vzpostaviti v
prvotno stanje. |
(12) Prečkanja
komunalne opreme pod strugo vodotoka je potrebno načrtovati tako, da ni
zmanjšana prevodna sposobnost struge vodotoka. |
72. člen |
(gradnja in urejanje
cest, ter gradnja v varovalnih pasovih cest) |
(1) V varovalnih
pasovih cest, določenih v zakonih in predpisih, je na stavbnih
zemljiščih dovoljena gradnja, dozidava, nadzidava, sprememba namembnosti
in ureditve zelenih površin le s soglasjem upravljavca cest in v skladu
z namensko rabo. |
(2) Priključki na
javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo
se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali
javne službe, ki upravlja z javno cesto. |
(3) Na javno cesto je
potrebno praviloma priključevati več objektov s skupnim priključkom na
cesto. |
(4) Manipulacijske
površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene tako, da je
omogočeno čelno vključevanje vozil na javno cesto. Načrtujejo se na
podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne
službe, ki upravlja z javno cesto. |
(5) Slepo zaključene
nove ceste morajo imeti obračališča. |
(6) Gradnja mostov in
cest v območju vodotokov ne sme posegati v pretočni profil. Varnost pred
stoletnimi visokimi vodami mora biti zagotovljena z minimalno 50 cm
proste višine med objektom in višinsko koto stoletnih vod. |
(7) Avtobusna
postajališča morajo biti urejena izven vozišča javnih cest in v skladu s
predpisi o tehničnih normativih in minimalnih
pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča. |
(8) V naseljih je
potrebno ob lokalnih cestah izvesti javno razsvetljavo. |
(9) Pločniki ter
javna razsvetljava se gradijo ob lokalnih zbirnih cestah ter ob vseh
lokalnih cestah v naseljih, obvezno pa se zgradijo ob javnih cestah, ki
v naseljih vodijo do objektov družbenih dejavnosti, predvsem do vrtcev
in osnovnih šol. |
(10) Dimenzija
tipskega prečnega profila cestišča se določi za vrsto ceste, prometno
obremenitev in projektno hitrost v skladu s pravilnikom o projektiranju
cest. |
(11) Dimenzijo
tipskega prečnega profila cestišča iz prejšnjega odstavka tega člena je
mogoče zmanjšati v primeru, če izgradnjo prometnih površin onemogoča
legalno zgrajen objekt, ki ga ni mogoče ali smiselno porušiti. V primeru
zmanjšanja elementov prečnega profila se najprej v sprejemljivem obsegu
zmanjša širina cestišča, potem kolesarske steze in nazadnje pločnika. |
(12) Minimalna širina
enosmerne kolesarske steze znaša 1,50 m in dvosmerne kolesarske steze
2,50 m. Minimalna širina pločnika znaša 1,20 m. |
73. člen |
(gradnja in urejanje
vodovodnega omrežja) |
(1) Javno vodovodno
omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo za sanitarne
potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam ter javni
rabi. |
(2) Pri načrtovanju
gradenj je potrebno dotrajane cevovode iz neustreznega materiala
nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala, kadar je to možno.
|
(3) Predvidene
vodovode se načeloma gradi ob obstoječih in predvidenih prometnih
površinah tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
|
(4) Za priključitev
na vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca vodovoda.
|
(5) Vodovodi za
požarne namene so lahko javni ali interni. Za zagotavljanje požarne
varnosti se na vodovodnem omrežju, v odvisnosti od terenskih razmer,
namestijo bodisi nadzemni ali podzemni hidranti. Hidrante je potrebno
praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin. |
(6) Uporabniki
tehnološke vode morajo uporabljati zaprte sisteme z uporabo recikliranja
porabljene vode. |
(7) Vodohran mora
imeti dostopno pot. Najožja območja zajetij morajo biti zavarovana z
zaščitno ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
74. člen |
(gradnja in urejanje
kanalizacijskega omrežja) |
(1) Kanalizacijsko
omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz
stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih površin, tlakovanih ali z
drugim materialom prekritih javnih površin. |
(2) Novo
kanalizacijsko omrežje mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. |
Vsa kanalizacija mora
biti zgrajena vodotesno. |
(3) Odvajanje in
čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih
utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se
izvaja v skladu s predpisi. Ločeni kanalizacijski sistem za padavinsko
odpadno vodo ne sme biti priključen na obstoječi mešani sistem. |
(4) Čistilne naprave
morajo biti dovolj oddaljene od strnjenih stanovanjskih površin tako, da
ne vplivajo na kvaliteto bivanja, lokacija pa naj omogoča morebitno
razširitev čistilne naprave. Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti
dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti zavarovana z zaščitno
ograjo. |
(5) Male čistilne
naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s
predpisi. (6) Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Vsi
navedeni objekti so praviloma locirani na parceli objekta ali na eni od
parcel več objektov, če naprava služi več objektom. |
(7) Vsi individualni
sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno
vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu javne službe. |
(8) Pri gradnji
objektov je potrebno zagotoviti ponikanje čim večjega dela padavinske
vode s pozidanih in tlakovanih površin. Na območjih, kjer ponikanje
zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v
kanalizacijo na podlagi pogojev pristojnega organa oziroma upravljavca
kanalizacijskega sistema, pri čemer naj se čim večji delež padavinske
vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji
(posebne ureditve na zelenih površinah parcele objekta stavbe ali na
parcelah večjega števila stavb, h katerim pripadajo). |
(9) Padavinske vode
iz objektov in njihovih funkcionalnih površin ni dopustno usmeriti na
javne površine. |
(10) Za priključitev
na kanalizacijsko omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje
upravljavca omrežja. |
(11) Tehnološke vode
in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi je možno priključiti
na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do takih
vrednosti, kot jih določa veljavna zakonodaja. |
75. člen |
(gradnja in urejanje
za potrebe rabe energije) |
(1) Pri gradnji
objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne
in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. |
(2) V vseh enotah
urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje
ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN. |
(3) Pri gradnji novih
stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z
energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe
energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije,
oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo. |
(4) Pri gradnji novih
stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri
rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2
in se zmanjšuje sistem oskrbe z energijo (v nadaljevanju: študija
izvedljivosti), pri kateri se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska
in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo.
Kot alternativni sistemi se štejejo: |
- Decentralizirani
sistemi na podlagi obnovljivih virov energije; |
- Soproizvodnja; |
- Daljinsko ali
skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo; |
- Toplotne črpalke. |
(5) Študija
izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi
objektov. |
76. člen |
(gradnja in urejanje
plinovodnega omrežja) |
(1) Omrežje
zemeljskega plina se praviloma gradi v podzemni izvedbi. Pri prečenju
cestne ureditve in vodotokov (mostovi in brvi) je dopustna tudi nadzemna
izvedba. |
(2) Dopustne so
obnove omrežja, postavitev prevzemnih in merilno-regulacijskih postaj
ter plinohramov za utekočinjen naftni plin, ki morajo biti grajeni in
locirani v predpisanih odmikih od javnih površin in objektov. |
(3) V 2,5 m pasu na
vsako stran od osi plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov je
prepovedano: |
- saditi rastline,
katerih korenine segajo več kot 1 m globoko; |
- obdelovati
zemljišče globlje kot 0,5 m oziroma ne globlje kot 0,5 m nad temenom
cevi; |
- postavljati opore,
namenjene kmetijstvu in sadjarstvu. |
77. člen |
(gradnja in urejanje
elektroenergetskega omrežja) |
(1) Gradnja novih in
rekonstrukcija obstoječih elektroenergetskih vodov prenosnega omrežja
napetostnega nivoja 110 kV in več se načrtuje z državnim prostorskim
načrtom. |
(2) Elektroenergetsko
distribucijsko omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti
zgrajeno s podzemnimi kabli praviloma v kabelski kanalizaciji. Gradnja
nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj
strnjenih območij poselitve, razen v primerih ko terenske razmere
gradnje podzemnega voda ne omogočajo. Nadzemni elektroenergetski vodi ne
smejo potekati v vedutah na naravne in ustvarjene prostorske dominante. |
(3) Razdelilne
transformatorske postaje se morajo izvesti z uporabo sodobnih
tehnologij, ter tako: |
- da so vplivi na
okolje minimalni; |
- da objekt zavzema
čim manj površine; |
- da se vse stikalne
in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih zaprtih
objektih; |
- da so vse
razdelilne transformatorske postaje zaščitene pred nepooblaščenim
dostopom; |
- da se vse
priključitve praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
(4) Transformatorske
postaje so praviloma prosto stoječi objekti pravokotnega tlorisa,
oziroma so v primeru gradnje večjih objektov umeščene v objekt, izven
urbanega naselja, kjer so potrebne manjše moči, pa tudi na betonskem
oziroma lesenem drogu. Prosto stoječe transformatorske postaje morajo
biti čim manjše, oblikovane kot tipski objekti ali prilagojeni
oblikovanju osnovnega objekta oziroma kot sestavni del z drugimi
infrastrukturnimi objekti ali ureditvami, kot so zbirna mesta za
odpadke, nadstrešnice in podobno. |
(5) Za gradnjo
objektov v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov
je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske javne službe
oziroma pristojnega nosilca javnih pooblastil. Ne glede na navedeno pa
je v varovalnih pasovih prenosnih in distribucijskih daljnovodov
prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se nahaja vnetljiv
material in parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive in
eksplozivne materiale. |
(6) V varovalnih
pasovih in koridorjih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter
komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki
zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem, in sicer: |
- stanovanjskih
objektov; |
- bolnišnic,
zdravilišč, okrevališč in turističnih objektov, namenjenih bivanju in
rekreaciji; |
- objektov
vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega
zdravstvenega varstva; |
- objektov, kjer se
opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti; |
- otroških igrišč in
javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, ki so namenjene
za zadrževanje večjega števila ljudi. |
(7) V varovalnih
pasovih elektroenergetskih vodov napetostnega nivoja 110 kV in več je na
obstoječih objektih dopustno vzdrževanje objektov ter gradnja pomožnih
objektov, ki služijo obstoječemu objektu (garaže, parkirišča, lope). |
(8) Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave, dozidave objektov in spremembe namembnosti), ki
so namenjeni bivanju, ter za pomožne objekte, ki posegajo v
elektroenergetske varovalne koridorje obstoječih distribucijskih in
prenosnih daljnovodov, je potrebno pridobiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti dopustnih vrednosti
elektromagnetnega sevanja v skladu s predpisi. |
(9) Za priključitev
na elektro omrežje morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca.
|
78. člen |
(gradnja in urejanje
javne razsvetljave) |
(1) Javne površine na
območjih naselij z določeno namensko rabo S, C, B, I, P, E ter ZK, ZS in
ZP morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in
pomenom posamezne površine in okoliških objektov. Pri tem je potrebno
upoštevati predpise glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede
zmanjševanja porabe električne energije. |
79. člen |
(gradnja in urejanje
komunikacijskega omrežja) |
(1) Komunikacijsko
omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s
podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj
strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. |
(2) Na območjih enot
urejanja prostora z namensko rabo S, C, B in I je potrebno zagotoviti
ustrezno število komunikacijskih central in telekomunikacijsko omrežje,
tako da bo zagotovljena možnost prenosa signala za potrebe oskrbe
objektov z najsodobnejšimi komunikacijskimi storitvami. |
(3) Objekte in
naprave mobilne telefonije je potrebno umeščati v prostor tako, da se
združujejo v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave. Načrtovano lokacijo objektov in trase komunikacijskih vodov
mora potrditi pristojna strokovna služba občine v postopku pridobivanja
gradbenega dovoljenja oziroma pred posegom v prostor. |
(4) Gradnja objektov
v koridorjih brezžičnih komunikacijskih povezav omrežij upravljavcev z
javnim pooblastilom je dovoljena samo do tiste višine, ki ne prekinja
teh povezav. |
(5) Pri načrtovanju
objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je potrebno upoštevati
predpise s področja elektronskih komunikacij in elektromagnetnega
sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje: |
- objekte in naprave
mobilne telefonije ni dopustno graditi v območjih enot urejanja prostora
namenjenih: stanovanjem (S), drugim centralnim dejavnostim namenjenim
varstvu ter izobraževanju (CDi), kulturi (CDk), zdravstvu (CDz), zelenim
površinam (Z), na najboljših kmetijskih zemljiščih (K1) ter v območju
površinskih voda (VC); |
- gradnja objektov
mobilne telefonije ni dopustna v območju 100 m pasu merjeno od roba
parcele objekta navedenih objektov in naprav: 12640 Stavb za zdravstvo,
11 Stanovanjskih stavb, 12630 Stavb za izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo ter otroških igrišč; |
- gradnja objektov
mobilne telefonije na zavarovanih območjih narave ni dopustna, razen ob
soglasju pristojnih pooblaščenih javnih služb za ohranjanje narave in
varstvo kulturne dediščine; |
- gradnja objektov
mobilne telefonije na zemljiščih in objektih varovanih s predpisi s
področja varstva kulturne dediščine ni dopustna. Izjemoma je gradnja
dopustna takrat, kadar organ pristojen za varstvo kulturne dediščine s
soglasjem potrdi, da s postavitvijo ne bodo prizadete varovane vrednote
zemljišča ali objekta zaradi katerih je to zemljišče ali objekt
pridobilo ta status. |
(6) Vizualni vpliv
zgrajenih objektov na vidne kvalitete prostora mora biti čim manjši.
Oblikovanje objektov (barve, oblika stebrov in anten) mora biti čim bolj
prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim
danostim prostora. |
80. člen |
(objekti in ureditve
za zbiranje in odstranjevanje odpadkov) |
(1) Komunalne odpadke
je potrebno zbirati v za to določenih posodah (smetnjakih), ki jih
določi upravljavec javne službe v skladu s predpisi. |
(2) Zbirno mesto za
komunalne odpadke mora biti pri novogradnjah praviloma v objektu ali na
parceli objekta, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini
z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Praviloma služi zbirno
mesto tudi kot odjemno mesto. |
(3) Odjemno mesto za
komunalne odpadke mora biti dobro prometno dostopno in zunaj prometnih
površin. V primeru, ko odjemno mesto ni tudi zbirno mesto, je potrebno
takoj po prevzemu odpadkov na odjemnem mestu posode za zbiranje odpadkov
postaviti nazaj na zbirno mesto. |
(4) Za ločeno
zbiranje odpadkov se v skladu s predpisi na primerno dostopnih mestih na
utrjenih javnih površinah locirajo zbiralnice odpadkov (ekološki otoki).
Ekološki otoki so praviloma razporejeni tako, da zajemajo gravitacijsko
območje 300 prebivalcev. |
(5) Zbirni center za
odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini
pomembnejših mestnih cest. Imeti mora vratarnico, nadstrešek in ograjo.
Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt. |
(6) Posebni odpadki
se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do odvoza na
odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju proizvodnih in
obrtnih obratov, kjer so nastali, ter v posebnih namensko zgrajenih
skladiščih. |
(7) Zbirni centri za
odpadke se lahko umestijo na enote urejanja prostora z naslednjo
namensko rabo: IG, IP, IK, O. |
(8) Splošni
prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami |
Ohranjanje narave in
varstvo kulturne dediščine |
81. člen |
(varstvo narave) |
(1) Območja in
objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni s predpisi in so prikazani v
kartah prikaza stanja prostora, se varujejo v skladu z določili teh
predpisov.. |
Za posege na območja
ohranjanja narave je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega
organa za varovanje narave. |
82. člen |
(varstvo kulturne
dediščine) |
(1) Na območjih
varovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine veljajo pri gradnji
in drugih posegih v prostor splošni prostorski izvedbeni pogoji glede
varstva kulturne dediščine. |
(2) V primeru
neskladja ostalih določb tega odloka s splošnimi prostorskimi izvedbenim
pogoji glede varstva kulturne dediščine, veljajo določbe 82. člena tega
odloka. |
(3) Na objektih in
območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske
ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
|
(4) Objekte in
območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali
uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine
ne smejo potekati obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne
ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in
telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije
viškov materialov ipd. |
(5) Ne glede na
določbe 52. člena tega odloka velja, da so na območjih varovanih po
predpisi o varstvu kulturne dediščine dopustne naslednje vrste gradenj: |
- vzdrževanje
objektov |
- rekonstrukcija
legalno zgrajenih objektov |
(6) Gradnje novih
objektov, dozidave ali nadzidave novega objekta k obstoječemu objektu in
drugi dopustni posegi določeni s tem odlokom so na območjih varovanih po
predpisih o varstvu kulturne dediščine dopustni le izjemoma, kadar ni
mogoče zagotoviti primernejše lokacije ali v primeru dozidave in
nadzidave objekta ali drugega dopustnega posega, ni možno najti druge
rešitve. V teh primerih gradnja ali poseg ne sme spreminjati lastnosti
zaradi katerih je območje pridobilo status območja varovanega s predpisi
s področja varstva kulturne dediščine in je ta gradnja ali poseg skladen
s prostorskimi izvedbenimi pogoji varstva, ki veljajo za ta objekt ali
območje. |
(7) Odstranitev
objekta ali delov objekta kulturne dediščine ni dopustna, razen pod
pogoji kot jih določajo predpisi s področja varovanja kulturne
dediščine. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta ali
dela objekta kulturne dediščine mora glede velikosti in drugih
urbanističnih elementov upoštevati usmeritve kot jih določi pristojna
javna služba ali so določeni v soglasju za raziskavo in odstranitev
dediščine. |
(8) Za posege v
kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstvena
območja dediščine ali registrirane enote dediščine z vplivnim območjem,
ki so bila registrirana do dne uveljavitve tega odloka, je potrebno
pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za
posege, ki ga izda organ pristojen za varstvo kulturne dediščine. Za
poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne
dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli
spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali
ki dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo kot
določajo s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(9) Za izvedbo
predhodne arheološke raziskave v območju kulturnega spomenika,
registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine ali naselbinske
dediščine, je treba pridobiti soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline, ki ga izda minister pristojen za področje varstva
kulturne dediščine. Pred pridobitvijo soglasja za raziskavo in
odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije potrebno pridobiti podrobnejše
podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas
predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba. |
(10) Za odstranitev
objekta kulturne dediščine je treba pridobiti soglasje za raziskavo in
odstranitev dediščine po predpisih o varstvu kulturne dediščine. |
(11) Za kulturne
spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji
kot jih opredeljuje konkreten akt o razglasitvi kulturnega spomenika. V
primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za
kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z
varstvenim režimom v razglasitvenem aktu. |
(12) Za varstvena
območja dediščine veljajo merila in pogoji kot jih opredeljuje varstveni
režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja
določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja
dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni z varstvenim
režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine. |
(13) Za registrirane
enote kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik in ni
varstveno območje velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci vrednot registrirane
kulturne dediščine, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega
odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno
dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji določeni v tem členu. |
(14) Za posamezne
enote registrirane kulturne dediščine veljajo poleg določb prejšnjega
odstavka tega člena tudi dodatni prostorski izvedbeni pogoji kot jih
določajo varstveni režimi za posamezne podvrste dediščine. |
(15) Za registrirano
stavbno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo
varovane vrednote, kot so: |
- tlorisna in
višinska zasnova (gabariti) |
- gradivo (gradbeni
material) in konstrukcijska zasnova, |
- oblikovanost
zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin,
kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
- funkcionalna
zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
|
- komunikacijska in
infrastrukturna navezava na okolico, |
- pojavnost in vedute
(predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih - cerkvah, gradovih,
znamenjih itd), |
- celovitost
dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim
stavbne dediščine), |
- zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(16) Za registrirano
naselbinsko dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo
varovane vrednote, kot so: |
- naselbinska zasnova
(parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov
naselja), |
- odnosi med
posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega,
gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom,
gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
- prostorsko
pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
|
- prepoznavna lega v
prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
|
- naravne in druge
meje rasti ter robovi naselja, |
- podoba naselja v
prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), |
- odnosi med naseljem
in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
- stavbno tkivo
(prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.), |
- zemeljske plasti z
morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
(17) Za območja
vrtno arhitekturne dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih
ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
- zasnova (oblika,
struktura, velikost, poteze) |
- grajene ali
oblikovane sestavine (grajene strukture, vrtna oprema, likovni elementi) |
- naravne sestavine
(rastline, vodni motivi, relief) |
- podoba v širšem
prostoru oziroma odnos območja z okoliškim prostorom (ohranjanje
prepoznavne podobe, značilne, zgodovinsko pogojene in utemeljene meje),
|
- rastišče z
ustreznimi ekološkimi razmerami, ki so potrebne za razvoj in obstoj
rastlin |
- vsebinska,
funkcionalna, likovna in prostorska povezanost med sestavinami
prostorske kompozicije in stavbami ter površinami, pomembnimi za
delovanje celote |
(18) Za registrirano
memorialno dediščino velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo
varovane vrednote, kot so: |
- avtentičnost
lokacije; |
- materialna
substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin; |
- vsebinski, simbolni
in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
(19) Pri posegih v
vplivnih območjih kulturne dediščine velja varstveni režim da se
ohranjajo varovane vrednote kot so prostorska integriteta, pričevalnost,
vedute in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki
bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen ali materialno
substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki spodbujajo razvoj
in ponovno uporabo kulturne dediščine. |
(20) Na območja
registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno posegati na način, ki
utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča
s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varujejo
pred posegi, ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline
ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. V posamezna
registrirana arheološka najdišča so izjemoma dovoljeni posegi, kot jih
omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih
pogojev: |
- če ni možno najti
drugih rešitev in |
- če se na podlagi
rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je
zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
(21) Ne glede na
določila tega odloka je potrebno v primeru odkritja nove kulturne
dediščine o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske
plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije. |
(22) Zaradi varstva
arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo
izvajala zemeljska dela in opravljanje (23) strokovnega nadzora nad
posegi. |
Območja varovanj in
omejitev s področja varstva kulturne dediščine so razvidna iz prikaza
stanja prostora, ki je priloga k temu aktu, in drugih uradnih evidencah. |
Varstvo okolja in
naravnih dobrin |
83. člen |
(varovanje in
izboljšanje okolja) |
(1) Gradnja objektov,
rekonstrukcije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti v
obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne
povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene. |
(2) Za posege, ki
lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih
predpisih je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti
okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva. |
Pri obstoječih
dejavnostih, ki imajo čezmerne vplive na okolje, je izvajanje dejavnosti
pogojeno z njihovo sočasno sanacijo. |
84. člen |
(varstvo zraka) |
(1) Pri gradnji
objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s
področja varstva zraka. |
(2) Proizvodne,
obrtne, stanovanjske in druge objekte je potrebno priključiti na
ekološko čiste vire energije. |
(3) Pri gradnji
zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije
objektov. |
(4) Urediti večje
zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok
zraka. |
(85) |
(varstvo voda) |
(1) Pri gradnji
objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s
področja varstva voda. |
(2) Prostorske
ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven
območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem
odmiku, tako da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno
dostopno. |
(3) S prostorskimi
ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima, oziroma
je treba zagotoviti izravnalne ukrepe. |
(4) Posegi na vodna
zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne povzročajo sprememb
morfoloških značilnosti voda in drugih krajinskih kvalitet. |
(5) Potrebno je
ohranjati retencijske sposobnosti območij in zagotavljati njihovo
ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Spreminjanje obsega retencijskih
površin ali vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter
ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. |
(6) Premostitve voda
in gradnje na vodnem in priobalnem zemljišču se načrtujejo tako, da je
zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje vodnega
režima in stanja voda. |
(7) Pri načrtovanju
poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno predvideti čim
manjše število prečkanj vodotokov. Manjši odmiki od zakonsko določenih
so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti
brežin vodotokov. |
(8) Prečkanja vodov
gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
(9 )Gradnja
namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje
sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo
voda. |
(10 )Kadar vodotok ni
evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan
linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v skladu z določbami
Zakona o vodah in Pravilnika o podrobnejšem načinu določanja meje
vodnega zemljišča tekočih voda, te v sodelovanju s pristojnim organom za
upravljanje z vodami. |
(11) Za vsak poseg,
ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda,
je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo, ki ugotovi dopustnost
posega in pridobiti soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje
in varstvo voda. |
(12) Prepovedano je
posegati oziroma vznemirjati ribe na drstiščih rib in v varstvenih
revirjih. |
(13) Dela, ki lahko
vplivajo na kakovost vode in vodni režim, se morajo načrtovati in
opraviti izven drstnih dob ribjih vrst, ki poseljujejo vodni prostor. |
(14) Pred vsakim
posegom v vodni ali obvodni prostor, ki bi lahko povzročil škodo na
ribah, je potrebno vsaj 14 dni pred posegom obvestiti koncesionarja
(ribiško družino) zaradi učinkovite izvedbe intervencijskih izlovov rib. |
86. člen |
(varstvo vodnih
virov) |
(1) Vse obstoječe
vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v
prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov. |
(2) Za gradnjo in
druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih, prikazanih v
kartah Prikaz stanja prostora, je treba upoštevati vse predpise, ki se
nanašajo na ta območja. |
(3) Za posege v
prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti soglasje organa,
pristojnega za vode. |
87. člen |
(varstvo tal in
reliefa) |
(1) Pri gradnji
objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s
področja varstva tal. |
(2) Pri gradnji
objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri
ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na
način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno
zaščitena z vegetacijo. |
(3) Pri gradnji
objektov kjer se skladišči tekoče gorivo, naftni derivati oziroma
nevarne snovi morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v
vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo. |
(4) Pri gradnji
objektov je treba zgornji, rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati
ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje
ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. |
88. člen |
(varovani gozdovi) |
(1) Varovani gozdovi
so določeni s posebnimi predpisi, ter so prikazani v kartah Prikaz
stanja prostora. |
(2) V varovanih
gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske
ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov (sanitarna sečnja,
sanacije erozijskih žarišč in usadov, malopovršinska obnova panjevskih
sestojev) v skladu z veljavnimi predpisi ter v skladu z
gozdnogospodarskim načrtom. |
89. člen |
(gozdovi s posebnim
namenom (gozdni rezervati)) |
(1) Gozdovi s
posebnim namenom (gozdni rezervati) so opredeljeni s posebnimi predpisi,
ter so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora. |
(2) Gradnje in druge
prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedani,
razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje
objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v
skladu z določbami predpisov ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom. |
90. člen |
(območja za
raziskovanje mineralnih surovin) |
Zaradi varovanja
mineralnih surovin kot naravnega vira so v območjih za raziskavo
mineralnih surovin dovoljeni le tisti posegi, ki imajo za cilj
vzdrževanje naravnega ravnovesja in obstoječe rabe prostora oziroma
pridobivanje mineralnih surovin, s soglasjem ministrstva, pristojnega za
rudarstvo. |
Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami |
91. člen |
(varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
(1) Gradnje in
prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za
varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine
za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče. |
(2) Ob gradnji
objektov in naprav, namenjenih oskrbi prebivalstva, javnemu prometu ter
skladiščenju, proizvodnji oziroma uporabi nevarnih snovi, nafte in
njenih derivatov ter energetskih plinov je treba v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati študijo varnosti pred
naravnimi in drugimi nesrečami. |
(3) V primeru
naravnih ali drugih nesreč večjega obsega je potrebno zagotoviti
evakuacijo prebivalcev iz ogroženih območij ter njihovo nastanitev v
primerne objekte, rušenje neuporabnih objektov ter odstranjevanje
ruševin. |
(4) Zagotoviti je
treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali. Pokop ljudi naj se v
primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti
zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v
primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih. |
(5) V urbanih
naseljih je v primeru nesreč obvezna uporaba zaklonišč, zato je treba
zagotoviti zadostno število zaklonišč v skladu s predpisi. |
92. člen |
(erozijska, plazljiva
in plazovita območja) |
(1) Območja, kjer ni
bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se
prepuščajo naravni dinamiki. |
(2) V ogroženih
območjih, prikazanih v kartah Prikaz stanja prostora, se ne načrtuje
nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih
ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali
povečale ogroženost prostora. |
(3) Na erozijskih,
plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi posegi s katerimi se
zaščiti teren oziroma poseg, ter služijo stabiliziranju terena. Pred
izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti
terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe. |
(4) Na erozijskih
območjih je prepovedano: |
- poseganje v prostor
na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, |
- ogoljevanje
površin, |
- krčenje tistih
gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje,
uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, |
- nenadzorovano
zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih
zemljiščih, |
- omejevanje pretoka
hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje
ravnovesnih razmer, |
- odlaganje in
skladiščenje lesa in drugih materialov, |
- zasipavanje z
odkopnim ali odpadnim materialom, |
- odvzemanje naplavin
z dna brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti,
hudourniške struge, |
- vlačenje lesa. |
(5) Na plazovitem
območju se v zemljišče ne sme posegati tako, da bi se zaradi tega
sproščalo gibanje hribin in ogrozila stabilnost zemljišča. Prepovedano
je: |
- zadrževanje voda,
predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili
zamakanje zemljišč, |
- poseganje, ki bi
lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode, |
- izvajati zemeljska
dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje
zemljišča, |
- krčenje in večja
obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje
zemljišč. |
(6) Na območjih
velikega in srednjega tveganja za plazovitost, prikazanih v kartah
Prikaz stanja prostora, so gradnje in drugi večji zemeljski posegi
oziroma dela možni le na podlagi analize stabilnosti terena.
|
93. člen |
(območja potresne
ogroženosti) |
(1) Objekti morajo
biti protipotresno grajeni na območju celotne občine in v skladu s cono
potresne ogroženosti. |
94. člen |
(poplavna območja) |
(1) Poplavno ogrožena
območja so prikazana v kartah Prikaza stanja prostora. Seznam enot
urejanja prostora, ki ležijo delno ali v celoti na poplavnih območjih je
v prilogi 4. |
(2) Poplavno ogrožena
območja prikazana v kartah Prikaza stanja prostora veljajo do izdelave
hidrološko hidravlične presoje usklajene s pristojnim nosilcem urejanja
prostora. Na podlagi usklajene presoje se karte Prikaza stanja prostora
ustrezno dopolnijo v skladu z veljavnimi predpisi. |
(3) Na poplavnem
območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo
lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča
ali poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu
pred škodljivim delovanjem voda. |
(4) V enoti urejanja
prostora, ki se nahaja (delno ali v celoti) v poplavnem območju
prikazanem v kartah Prikaza stanja prostora, je dopustna le
rekonstrukcija, odstranitev, sprememba namembnosti in vzdrževanje
obstoječega objekta. Gradnja novih objektov ni dopustna. Z navedenimi
posegi se ne sme poslabšati obstoječa poplavna varnost. Za vsak tovrsten
poseg na poplavnem območju se mora predhodno pridobiti vodno soglasje. |
(5) Gradnja na
poplavnem območju ni dovoljena, razen v izjemah, ki jih dovoljuje Zakon
o vodah in Uredba o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in
posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja. |
(6) Vse ureditve je
treba načrtovati tako, da ne poslabšujejo poplavne varnosti. |
(7) Vse ureditve za
zagotavljanje poplavne varnosti se načrtujejo z državni prostorskim
načrtom (DPN) ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom (OPPN). |
95. člen |
(varstvo pred
požarom) |
(1) Pri načrtovanju
gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja,
ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe
požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in
novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo
širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
(2) Pri gradnjah
objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za
primer požara je treba zagotoviti: |
- odmike med objekti
oziroma požarno ločitev objektov, |
-
prometne/manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila, |
- vire za zadostno
oskrbo z vodo za gašenje. |
(3) Na območjih brez
hidratnega omrežja je treba zagotoviti bazene ali druge ureditve, ki
zagotavljajo požarno varnost. |
(4) Gradnje in
ureditve v prostoru morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in
požarnih bazenov. |
(5) Obstoječe in nove
urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom
(minimalni radij 15 m, širina utrjenih poti 3,5 m, ob objektih 5,0 m). |
|
96. člen |
(ureditve za obrambne
potrebe) |
(1) Območja izključne
rabe prostora za potrebe obrambe so območja, namenjena izključno za
obrambne potrebe, na katerih potekajo stalne aktivnosti, zlasti za
razmestitev, usposabljanje in delovanje vojske. Na teh območjih so za
potrebe obrambe dovoljene vse prostorske ureditve ter gradnja objektov
in ostale infrastrukture. |
(2) Obrambne
dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi
presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe
in dejavnosti v prostoru. |
(3) Območja možne
izključne rabe prostora za potrebe obrambe so primarno namenjena za
druge potrebe, ki se jih v primeru izrednega ali vojnega stanja lahko
uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske. Posegi
na območjih možne izključne rabe ne smejo onemogočati uporabe območja
posebnega pomena za obrambo v navedenih primerih oziroma so posegi lahko
takšni, da je mogoče rabo izključno za obrambne potrebe takoj
vzpostaviti. |
(4) Pri načrtovanju
gradnje je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo s področja graditve
zaklonišč oziroma zaklonilnikov. |
II.2.8
Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja |
97. člen |
(arhitektonske ovire) |
(1) Pri izvajanju
gradenj se mora zagotoviti dostop, vstop in uporaba brez grajenih in
komunikacijskih ovir vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove
individualne telesne sposobnosti, v skladu s predpisi. Te zahteve morajo
biti upoštevane pri projektiranju, gradnji in vzdrževanju vseh vrst v
javni rabi in pri večstanovanjskih stavbah. |
98. člen |
(varstvo pred hrupom) |
(1) Ta odlok, glede
na občutljivost za škodljive učinke hrupa, določa stopnje varstva pred
hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za
posamezne površine. |
- I. stopnja varstva
pred hrupom je določena za površine na mirnih območjih na prostem, ki
potrebujejo povečano varstvo pred hrupom; |
- II. stopnja varstva
pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora,
na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi
povzročanja hrupa; |
- III. stopnja
varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe
prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v
okolje; |
- IV. stopnja varstva
pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše
namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj
moteč zaradi povzročanja hrupa; |
Tabela 1 Stopnje
varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja
s hrupom za posamezne površine. |
|
Namenska
raba / Stopnja varstva pred hrupom |
I.
stopnja |
II. stopnja |
III. stopnja |
IV.
stopnja |
S - OBMOČJA
STANOVANJ |
SS (a,e,v, s) |
|
- |
|
|
SK (j) |
|
|
- |
|
C - OBMOČJA
CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU |
|
|
- |
|
CDi |
|
|
- |
|
CDz |
|
- |
|
|
CDk |
|
|
- |
|
CDo |
|
|
|
- |
IP |
|
|
|
- |
IG |
|
|
|
- |
IK |
|
|
|
- |
B - POSEBNA
OBMOČJA |
BT |
|
|
- |
|
BD |
|
|
|
- |
BC |
|
|
|
- |
Z - OBMOČJA
ZELENIH POVRŠIN |
ZS |
|
|
- |
|
ZP |
|
|
- |
|
ZV
|
|
|
- |
|
ZD |
|
|
- |
|
ZK |
|
|
- |
|
P - OBMOČJA
IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
- |
T - OBMOČJA
KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
- |
E - OBMOČJA
ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
- |
O - OBMOČJA
OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
|
|
|
- |
F - OBMOČJA
ZA POTREBE OBRAMBE |
|
|
|
- |
A - POVRŠINE
RAZPRŠENE POSELITVE |
|
|
- |
|
K1 -
NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
- |
K2 - DRUGA
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
|
- |
G - GOZDNA
ZEMLJIŠČA |
|
|
|
- |
VC -
POVRŠINSKE CELINSKE VODE |
|
|
|
- |
VI - VODNA
INFRASTRUKTURA |
|
|
|
- |
L - OBMOČJA
MINERALNIH SUROVIN |
|
|
|
- |
N - OBMOČJA
ZA POTREBE VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
|
- |
f - OBMOČJA
ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
|
|
|
- |
OO - OSTALA
OBMOČJA |
|
|
|
- |
|
(2) V IV. stopnji
varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati
ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. |
(3) V II. stopnji
varstva pred hrupom se pas ob državnih in lokalnih cestah ureja pod
pogoji za III. stopnjo varstva. Pas ob državnih cestah znaša 25 m na
vsako stran od osi državne ceste, pas ob lokalnih zbirnih cestah pa 15 m
na vsako stran od roba ceste. |
(4) Na meji med I. in
IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo
varstva pred hrupom morajo v območju s IV. stopnjo varstva pred hrupom v
širini z vodoravno projekcijo 1000 m veljati pogoji varstva pred hrupom
za III. stopnjo varstva pred hrupom. |
(5) V posamezna
območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo
prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za
posamezno območje varstva pred hrupom. |
(6) V primeru, ko
nivo hrupa v okolju z umestitvijo novih dejavnosti presega dovoljeno
raven za posamezno območje, je umestitev dopustna le, če je moč s
smiselnimi protihrupnimi ukrepi oziroma zaščito zmanjšati vpliv vira
hrupa ali znižati splošno raven hrupa v območju tako, da ne bodo
presežene mejne ravni hrupa za območje. |
(7) Pri novogradnjah,
spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih objektov v
varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege načrtovati
tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi
prometa na cesti. |
(8) Stopnje varstva
pred hrupom so lahko izjemoma presežene za javne prireditve, javne shode
ali druge dogodke na katerih se uporabljajo zvočne ali druge naprave, za
kar je treba pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca. |
(9) Če je vir hrupa
cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora
upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje
emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne
povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom. |
Mejne in kritične
vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi. S spremembo
teh predpisov se spremenijo tudi zgoraj navedene omejitve. |
99. člen |
(varstvo pred
elektromagnetnim sevanjem) |
(1) Gradnja objektov
ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega
sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2) Za vse objekte
(novogradnje, nadzidave, dozidave objektov namenjenih za stalno oz.
občasno prebivanje ter za pomožne objekte), ki posegajo v
elektroenergetske koridorje obstoječih oz. predvidenih daljnovodov je
potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da mejne
vrednosti elektromagnetnega sevanja niso oziroma ne bodo prekoračene. |
100. člen |
(varovanje pred
svetlobnim onesnaženjem) |
(1) Pri osvetljevanju
objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v
okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja
okolja. |
(2) Prepovedana je
trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih
ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko
odbijale proti nebu. |
101. člen |
(zagotavljanje
ustreznega osončenja) |
(1) Pri gradnji
stanovanjskih objektov je treba upoštevati merila za osvetlitev,
osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi in tem
odlokom. |
III.2.9
Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje |
102. člen |
(razpršena gradnja) |
(2) Objekti razpršene
gradnje so legalno zgrajeni objekti na zemljiščih, ki v prostorskih
aktih niso opredeljena kot stavbna zemljišča. |
(3) Na zakonito
zgrajenih objektih razpršene gradnje iz prvega odstavka tega člena so
dopustni: |
- rekonstrukcija
objektov, |
- vzdrževanje
objektov, |
- odstranitev
objektov, |
- komunalna in
oblikovna sanacija objektov, |
- prizidave in
nadzidave do 50% BTP osnovnega objekta. |
(4) Na parceli
objekta razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov
dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo SSe. |
(5) Za objekte
razpršene gradnje veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji, ki
veljajo za objekte v namenski rabi SSe. |
Nelegalna gradnja |
103. člen |
(nelegalna gradnja) |
(1) Nelegalne gradnje
in objekti se obravnavajo v skladu z zakonom in po določilih tega
odloka. |
III.3 PODROBNI
PROSTORSKI IZVEDBENI POGOJI |
104. člen |
(dopustni objekti po
namenski rabi prostora) |
(1) Dopustni objekti
so opredeljeni v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer: |
so vrste objektov
označene s šifro iz Uredbe o klasifikaciji objektov, |
se vedno navaja le
najnižja ustrezna raven objektov (podrazred), brez navedbe višjih ravni, |
če so po navedbi
vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so
od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti, |
če je po navedbi
vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen
poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta), to pomeni, da so
dopustni le ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz
oklepaja. |
(2) Dopustni zahtevni
in manj zahtevni objekti so podani po posamezni namenski rabi. |
(3) Dopustni
nezahtevni in enostavni objekti po posamezni namenski rabi so določeni v
Prilogi 1. |
105. člen |
(podrobni prostorski
izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih) |
(1) Območja osnovne
namenske rabe »S - Območja stanovanj« so namenjena bivanju in
spremljajočim dejavnostim. |
(2) Na območjih iz
prvega odstavka tega člena veljajo naslednji posebni prostorski
izvedbeni pogoji: |