Na
podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09,
51/10, 40/12 – ZUJF in 14/15 – ZUUJFO), Zakona o urejanju prostora
(Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1, 33/07 –
ZPNačrt, 108/09 – ZGO-1C in 80/10 – ZUPUDPP in 61/17 – ZUreP-2) ter 19.
in 94. členov člena Statuta Občine Mokronog - Trebelno
(Uradni list RS, št. 66/10 – uradno prečiščeno besedilo), 59. člena
Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2017 in 2018
(Uradni list RS, št. 80/16 in 33/17 – ZIPRS1718), prve in tretje alineje
41. člena ter določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni
list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr. in 33/89 ter Uradni list RS, št.
24/92 – odl. US, 29/95 – ZPDF, 44/97 – ZSZ in 27/98 – odl. US; v
nadaljnjem besedilu: ZSZ), 218. člena, 218.a člena, 218.b člena, 218.c
člena, 218.č člena in 218.d člena Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr.,
92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 –
ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13, 19/15 in
61/17 – GZ) je Občinski svet Občine Mokronog - Trebelno na 17. seji dne
13. 12. 2017 sprejel |
|
O D L O K |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mokronog -
Trebelno |
|
I. SPLOŠNA DOLOČBA |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
Ta
odlok določa način, zavezance, podlage za odmero nadomestila za uporabo
stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) in oprostitve
nadomestila na območju Občine Mokronog - Trebelno (v nadaljevanju tudi:
občina), ki se odmerja za zazidano in nezazidano stavbno zemljišče. |
|
II. DOLOČITEV ZAZIDANIH IN NEZAZIDANIH
STAVBNIH ZEMLJIŠČ |
|
2. člen |
|
(zazidano in nezazidano stavbno
zemljišče) |
|
Za
zazidano in nezazidano stavbno zemljišče se šteje tisto zemljišča, kot
to določajo predpisi, ki urejajo nadomestilo za uporabo stavbnega
zemljišča (NUSZ). |
|
3. člen |
|
(določitev površine zazidanega stavbnega
zemljišča) |
|
(1) Osnovo
za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča predstavljajo
Register nepremičnin, Kataster stavb in Zemljiški kataster oziroma druge
javne evidence, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, in iz
katerih občina za namen odmere nadomestila črpa potrebne podatke. Osnovo
za določitev poslovnih subjektov predstavlja Poslovni register
Slovenije. |
(2) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjski namen se
določi kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh zaprtih
prostorov posameznega stavbnega dela stanovanjskega namena in neto
tlorisna površina garaže za osebna vozila, če je le-ta vpisana kot
samostojni stavbni del. |
(3) Površina zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se določi
kot neto tlorisna površina (SIST ISO: 9836) vseh prostorov posameznega
stavbnega dela poslovnega namena in neto tlorisna površina vseh stavbnih
delov, ki so funkcionalno povezani z njim. |
(4) V površino zazidanega stavbnega zemljišča za poslovni namen se
štejejo tudi zunanje poslovne površine, ki se uporabljajo kot
spremljevalne površine za opravljanje poslovne dejavnosti. To so
predvsem, ne pa samo, zunanja parkirišča, zunanje manipulativne
površine, delavnice na prostem, nepokrita skladišča in športna igrišča. |
(5) Če podatek o površini zazidanega stavbnega zemljišča ali podatek o
dejanski rabi dela stavbe v navedenih uradnih evidencah ne obstaja ali
je očitno napačen, le-tega na podlagi terenskega ogleda ali podatkov iz
projektne dokumentacije objekta določi organ občine, pristojen za odmero
nadomestila. Skladno z veljavnimi predpisi s področja evidentiranja
nepremičnin se na ta način pridobljen podatek pred odmero posreduje
zavezancu v pregled. |
(6) Občina pristojni geodetski upravi lahko predlaga vpis novih podatkov
oziroma sprememb ali uskladitev podatkov v ustrezne evidence v skladu s
predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin. |
(7) Podatki, ki jih občina v skladu s prejšnjim odstavkom sama ne more
vpisati v ustrezne evidence, zavezanci pa v skladu z zakonom, ki ureja
graditev objektov, niso predlagali vpisa novih ali spremenjenih
podatkov, se štejejo za pravilne, dokler v ugotovitvenem postopku,
začetem na podlagi pritožbe zavezanca zoper odločbo o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča, ni ugotovljeno dejansko stanje, ki
predstavlja osnovo za odmero površine za tekoče leto in prihodnja
odmerna leta. |
|
4. člen |
|
(določitev površine nezazidanega
stavbnega zemljišča) |
|
(1) Osnova
za določitev površine nezazidanega stavbnega zemljišča predstavljata
evidenci Zemljiški kataster in Kataster stavb oziroma druge javne
evidence, ki jih vodi Geodetska uprava Republike Slovenije, in iz
katerih občina za namen odmere nadomestila črpa potrebne podatke. |
(2) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi kot površina
zemljiške parcele, ki je namenjena gradnji, ob upoštevanju pogojev 2.
člena tega odloka, prostorsko izvedbenih pogojev vsakokratnega
veljavnega prostorskega akta občine in pogojev oziroma omejitev
določenih z drugimi pravnimi akti. |
|
III. DOLOČITEV OBMOČIJ ODMERE
NADOMESTILA |
|
5. člen |
|
(območja odmere nadomestila) |
|
Območja, ki so predmet odmere nadomestila, se delijo na tri kakovostne
skupine na podlagi kriterijev lokalnega pomena območja in dostopnosti do
javnih funkcij. Določena so na mejo naselij po Registru prostorskih enot
natančno. |
1. skupina: Mokronog |
2. skupina: Trebelno |
3. skupina: vsa ostala naselja v Občini Mokronog - Trebelno. |
|
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE
NADOMESTILA |
|
6. člen |
|
(splošna merila) |
|
Za
določitev višine nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se upoštevajo
naslednja merila: |
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb, |
– lega (območje) in namen zazidanega stavbnega zemljišča, |
– izjemne ugodnosti zazidanega stavbnega zemljišča v zvezi s
pridobivanjem dohodka in |
– nenamenska uporaba zazidanega stavbnega zemljišča. |
Za
določitev višine nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se
upoštevajo naslednja merila: |
– opremljenost stavbnega zemljišča s posamezno vrsto gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb in |
– lega (območje) nezazidanega stavbnega zemljišča. |
|
7. člen |
|
(opremljenost stavbnega zemljišča) |
|
(1) Opremljenost
stavbnega zemljišča z objekti in omrežji gospodarske javne
infrastrukture ali z omrežji infrastrukture gospodarskih javnih služb se
ovrednoti z naslednjimi točkami: |
Opremljenost |
Število točk |
a) vodovodno omrežje |
20 |
b) elektroenergetsko omrežje |
20 |
c) javno kanalizacijsko omrežje |
40 |
d) omrežje elektronskih komunikacij |
20 |
e) plinovod |
40 |
f) cesta v makadamski izvedbi |
10 |
g) cesta v asfaltni izvedbi |
30 |
h) javna razsvetljava |
40 |
(2) Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na omrežja iz
točk od a) do e) iz tabela prvega odstavka tega člena, če je omrežje, na
katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča
do vključno 100 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja ter
koriščenja teh objektov in naprav. |
(3) Za javno cesto se upošteva opremljenost po samo enem kriteriju,
cesta v makadamski ali asfaltni izvedbi, in sicer tistem, ki ustreza
dejanski opremljenosti. |
(4) Šteje se, da ima stavbno zemljišče javno razsvetljavo, če v naselju,
znotraj katerega se nahaja stavbno zemljišče, obstaja odjemno mesto
javne razsvetljave. |
|
8. člen |
|
(namen zazidanega stavbnega zemljišča) |
|
(1) Zazidano
stavbno zemljišče se vrednoti glede na namen njegove uporabe oziroma
dela stavbe na tem stavbnem zemljišču. Glede na vrsto dejanske rabe dela
stavbe, se zazidano stavbno zemljišče vrednoti na naslednji način: |
A.
Stavbe za stanovanjske namene: |
– enostanovanjske, dvostanovanjske ter tri- in večstanovanjske stavbe, |
– objekti za občasno bivanje, |
– garaže, ki se ne uporabljajo v povezavi s poslovno dejavnostjo. |
B.
Stavbe splošnega družbenega pomena: |
– muzeji, knjižnice, stavbe za vzgojo, izobraževanje in
znanstvenoraziskovalno delo, |
– stavbe za zdravstveno oskrbo, |
– stavbe za šport, |
– stavbe javne uprave, |
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
C.
Stavbe, ki se uporabljajo za poslovno dejavnost: |
– gostinske stavbe: |
– hotelske stavbe in stavbe za kratkotrajno nastanitev, |
– gostilne, restavracije, bifeji in točilnice, |
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji, |
– poslovne in uprave stavbe: |
– pošte, banke, zavarovalnice, |
– druge poslovne stavbe (notar, odvetnik, pisarne in podobno), |
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji, |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: |
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti, |
– sejemske dvorane, razstavišča, |
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji, |
– postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z
njimi povezane stavbe, |
– industrijske stavbe in skladišča: |
– stavbe za proizvodnjo, delavnice, klavnice, pivovarne, montažne hale,
žage, avtomehanične in podobne delavnice, |
– žitni silosi, silosi za cement idr. suhe snovi, |
– hladilnice in specializirana skladišča, |
– pokrite in nadkrite skladiščne površine, |
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
D.
Stavbe za kmetijski namen, če se uporabljajo za kmetijsko poslovno
dejavnost: |
– stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjaki za vrtnine, okrasne
rastline in podobno, |
– stavbe za rejo živali: perutninske farme, hlevi, svinjaki, staje,
kobilarne in podobno, |
– stavbe za spravilo pridelka: kmetijski silosi, kašče, kleti, vinske
kleti, zidanice, seniki, skednji, kozolci, koruznjaki in podobno, |
– sirarne, sušilnice sadja in podobno, |
– stavbe za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije, |
– garaže in drugi nezahtevni ter enostavni objekti, ki se uporabljajo v
povezavi z dejavnostmi, naštetimi v tej alineji. |
(2) Namen uporabe zazidanega stavbnega zemljišča se ovrednoti s točkami
po naslednji tabeli: |
Namen |
Območje/št. točk |
I. |
II. |
III. |
A. |
80 |
65 |
50 |
B. |
400 |
350 |
300 |
C. |
620 |
540 |
450 |
D. |
40 |
20 |
10 |
(3) Stanovanjski in poslovni namen se odmerita tudi za druge stavbe, ki
niso uvrščene drugje in stavbne dele v skupni rabi, v kolikor se
ugotovi, da se del stavbe uporablja za stanovanjski ali poslovni namen.
V tem primeru se določijo točke glede na ugotovljen namen uporabe iz
zgornje tabele. |
|
9. člen |
|
(izjemne ugodnosti zazidanega stavbnega
zemljišča v zvezi s pridobivanjem prihodka) |
|
Pri
izjemnih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča dodatno
točkujejo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v
gospodarskih dejavnostih, kar je posledica ugodne lokacije stavbnega
zemljišča glede na možnost ustvarjanja dohodka, in obremenitve
gospodarske javne infrastrukture oziroma intenzivnejše rabe komunalnih
ter drugih objektov in naprav. |
Vrsta objekta |
Število točk |
pošta, banka, zavarovalnica, drug poslovni
prostor |
100 |
gostilna, hotel, bife, trgovina ,
nakupovalni center, bencinski servis |
200 |
|
10. člen |
|
(lega nezazidanega stavbnega zemljišča) |
|
Nezazidano stavbno zemljišče se vrednoti glede na lego oziroma območje
odmere nadomestila iz 5. člena tega odloka. |
|
Območje/št. točk |
I. |
II. |
III. |
Nezazidano stavbno zemljišče |
50 |
40 |
35 |
|
V. ODMERA NADOMESTILA |
|
11. člen |
|
(izračun nadomestila) |
|
(1) Letna
višina nadomestila za zazidana stavbna zemljišča se določi kot vsota
točk iz 7., 8., 9. in 10. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino
zazidanega stavbnega zemljišča in z letno višino točke za odmero
nadomestila. Zunanje poslovne površine se pomnožijo s faktorjem 0,3. |
(2) Letna višina nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča se določi
kot vsota točk iz 7. in 11. člena tega odloka, ki se pomnoži s površino
nezazidanega stavbnega zemljišča, z letno višino točke za odmero
nadomestila in s faktorjem 0,3. |
|
12. člen |
|
(vrednost točke) |
|
(1) V
letu uveljavitve tega odloka znaša vrednost točke za odmero nadomestila
0,0023 EUR/m². |
(2) Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana
letno revalorizira z indeksom rasti gradbenih del »ostala nizka
gradnja«, ki ga ugotovi ZGS – Zbornica gradbeništva in industrije
gradbenega materiala za obdobje od zadnje spremembe vrednosti točke za
odmero nadomestila, v kolikor je količnik večji od ena. |
|
VI. PLAČILO NADOMESTILA |
|
13. člen |
|
(zavezanec) |
|
(1) Zavezanec
za plačilo nadomestila za zazidano stavbno zemljišče je neposredni
uporabnik zemljišča oziroma dela stavbe (imetnik pravice razpolaganja
oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora,
imetnik stanovanjske pravice). Če le-ta ni znan, je zavezanec za plačilo
lastnik. |
(2) Zavezanec za plačilo nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče je
njegov lastnik oziroma imetnik stavbne pravice, če je le-ta
vzpostavljena na zemljiški parceli. |
|
14. člen |
|
(prijava nadomestila) |
|
(1) Zavezanec
za plačilo nadomestila je dolžan občinski upravi sporočiti vse
spremembe, ki bi kakorkoli vplivale na odmero nadomestila v roku
tridesetih dni po nastali spremembi. V kolikor zavezanec tega ne stori,
občinska uprava sama pridobi podatke iz ustreznih evidenc in jih uskladi
skladno s predpisi s področja o evidentiranju nepremičnin. |
(2) Če nastane sprememba med letom, se le-ta upošteva od prvega dne v
naslednjem mesecu po poteku meseca, v katerem je sprememba nastala. |
|
VII. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA |
|
15. člen |
|
(oprostitve plačila nadomestila) |
|
(1) Nadomestilo
za uporabo stavbnega zemljišča se ne plačuje: |
– za
zemljišča, katera se neposredno uporabljajo za potrebe obrambe in
zaščite RS, |
– za
objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna
predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, |
– za
objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te
organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem
sporazumu drugače določeno, |
– za
stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost. |
(2) Oprostitev plačila nadomestila za zazidano stavbno zemljišče velja
za: |
– zavezanca, ki je kupil novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali
zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni
stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal
komunalni prispevek. 5-letna oprostitev prične teči z dnem prijave
stalnega bivališča, upošteva pa se od dneva pravnomočnosti odločbe o
priznanju oprostitve, ki se izda na podlagi vloge zavezanca, |
– zavezanca, ki je prejemnik denarne socialne pomoči na podlagi zakona,
ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Odločbo o enoletni
oprostitvi izda pristojni organ Občine Mokronog - Trebelno na podlagi
vloge zavezanca. Če je bila odločba pristojnega organa Občine Mokronog -
Trebelno o enoletni oprostitvi izdana najkasneje do izdaje odločbe o
odmeri nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, se oprostitev
upošteva za odmerno leto, v katerem je bila odločba izdana. V nasprotnem
primeru se oprostitev upošteva za naslednje odmerno leto. |
|
VIII. KAZENSKE DOLOČBE |
|
16. člen |
|
(kazenske določbe) |
|
(1) Z
denarno kaznijo 500,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in
samostojni podjetnik posameznik, če: |
– ne
prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh
sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 15 dneh po
nastanku obveznosti oziroma sprememb, |
– na
poziv pristojnega občinskega organa v roku 15 dni od poziva ne posreduje
točnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila ali |
– prijavi lažne podatke ali prikriva podatke, ki so potrebni za izračun
nadomestila. |
(2)
Z denarno kaznijo 200,00 EUR se kaznujejo odgovorna oseba pravne osebe
iz prejšnjega odstavka in fizična oseba, ki storijo prekrške iz prvega
odstavka tega člena. |
(3)
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v primeru njihove
kršitve po tem odloku predpisana sankcija, opravlja medobčinski
inšpekcijski organ. |
|
IX. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA |
|
17. člen |
|
(prenehanje veljavnosti obstoječega
odloka) |
|
(1) Z
dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča v Občini Mokronog - Trebelno (Uradni list
RS, št. 89/14). |
(2) Pritožbe zavezancev, vezane na odmero nadomestila za pretekla
odmerna leta, se obravnavajo na podlagi takrat veljavnega odloka. |
|
18. člen |
|
(uveljavitev odloka) |
|
Ta
odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije in se začne uporabljati 1. januarja 2018. |
|
Št. 007-0007/2017 |
Mokronog, dne
14. decembra 2017 |
|
Župan |
Občine Mokronog - Trebelno |
Anton Maver l.r. |