|
Na podlagi
52. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS,
št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP
(106/10
– popravek), 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZPNačrt-B, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12
– ZPNačrt-C)
in 15.
člena
Statuta Občine Podlehnik
(Uradni list RS, št. 96/2009)
je Občinski svet Občine Podlehnik na 24. seji, dne 15. 09. 2014, sprejel |
|
|
|
ODLOK |
|
O
OBČINSKEM PROSTORSKEM NAČRTU OBČINE PODLEHNIK |
|
|
1.
Uvodne določbe
|
|
|
|
1. člen |
|
(predmet
občinskega prostorskega načrta) |
|
(1) S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Podlehnik, ki ga je
izdelalo podjetje Oikos, svetovanje za razvoj d.o.o., ob sodelovanju
podjetij Sapo, studio za arhitekturo, planiranje in oblikovanje d.o.o.
in Urbania, prostorske rešitve, d.o.o. (do faze osnutka), pod številko
projekta 1080/2009. |
|
(2) V postopku priprave OPN Podlehnik je bilo na osnovi odločbe
Ministrstva za okolje in prostor št. 35409-18/2011 z dne 31. 05. 2011
potrebno izvesti celovito presojo vplivov na okolje. Izdelano je bilo
okoljsko poročilo z dodatkom na varovana območja, ki ga je izdelalo
podjetje Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., pod številko projekta
3343/11. |
|
(3)
Občinski prostorski načrt Občine Podlehnik (v nadaljnjem besedilu: OPN),
vsebuje strateški in izvedbeni del. |
|
(4)
Strateški del OPN ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih
aktov, razvojnih potreb Občine Podlehnik (v nadaljnjem besedilu: občine)
in varstvenih zahtev določa: |
|
·
izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, |
|
·
zasnovo prostorskega razvoja občine, |
|
·
zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra, |
|
·
okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, |
|
·
okvirna območja razpršene poselitve, |
|
·
usmeritve za prostorski razvoj občine. |
|
(5)
Izvedbeni del OPN določa: |
|
·
enote urejanja prostora, |
|
·
območja namenske rabe prostora, |
|
·
prostorske izvedbene pogoje, |
|
·
območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v
nadaljnjem besedilu: OPPN). |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina
in oblika OPN) |
|
(1) OPN
vsebuje tekstualni del in grafične prikaze, izdelan je v digitalni in
analogni obliki. |
|
(2) Tekstualni del OPN je sestavljen iz naslednjih poglavij: |
|
1.
uvodne določbe, |
|
2.
strateški del: |
|
2.1
izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, |
|
2.2
zasnova prostorskega razvoja občine, |
|
2.3
zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra, |
|
2.4
okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana, |
|
2.5
okvirna območja razpršene poselitve, |
|
2.6
usmeritve za prostorski razvoj občine, |
|
2.7
koncept prostorskega razvoja za občinsko središče Podlehnik, |
|
2.8
usmeritve za razvoj v krajini, |
|
2.9
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
|
2.10
usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev, |
|
3.
izvedbeni del: |
|
3.1
enote urejanja prostora, |
|
3.2
namenska raba prostora, |
|
3.3
dopustna izraba prostora, |
|
3.4
prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrst
posegov v prostor, |
|
3.5
prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja
objektov, merila za parcelacijo, |
|
3.6
prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje v območju gospodarske javne
infrastrukture in priključevanja nanjo, |
|
3.7
prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanje kulturne
dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb, |
|
3.8
prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja, |
|
3.9
prostorski izvedbeni pogoji za posamezne podrobne namenske rabe
prostora, |
|
3.10
podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji po posamezni enoti urejanja
prostora, |
|
3.11
prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN, |
|
4.
končne določbe |
|
(3) Odlok
o OPN Občine Podlehnik vsebuje tudi dve prilogi k izvedbenemu delu: |
|
Priloga
1a: Preglednica z dopustnimi nezahtevnimi in enostavnimi objekti po
posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
Priloga
1b: Preglednica dopustnih objektov glede na namen po posameznih vrstah
podrobnejše namenske rabe prostora. |
|
(4)
Grafični prikazi OPN vsebujejo: |
|
·
grafične priloge strateškega dela: |
|
I.
zasnova prostorskega razvoja občine (M 1 : 25.000), |
|
II.
zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra (M 1
: 25.000), |
|
III.
usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih
območij naselij in območij razpršene poselitve (M 1: 25.000), |
|
IV/1.
usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 25.000), |
|
IV/2 .
usmeritve za razvoj v krajini (M 1 : 25.000), |
|
V.
usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M: 1:25.000); |
|
·
grafične prikaze izvedbenega dela: |
|
1.
pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1 : 25.000), |
|
2.
pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih
omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1 : 25.000), |
|
3.
prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše
namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1 : 5.000), |
|
4.
prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne
infrastrukture (M 1 : 5.000), |
|
5.
pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot
urejanja prostora DPN in OPPN. |
|
|
|
3. člen |
|
(obvezne
priloge OPN) |
|
(1)
Obvezne priloge vsebujejo: |
|
1.
izvleček iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS,
št. 76/04) in ostalih hierarhično višjih dokumentov, |
|
2.
prikaz stanja prostora, |
|
3.
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v OPN, |
|
4.
smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
|
5.
obrazložitev in utemeljitev OPN, |
|
6.
povzetek za javnost, |
|
7.
okoljsko poročilo in odločbo o sprejemljivosti plana. |
|
|
|
4. člen |
|
(pomen
kratic) |
|
(1)
Kratice uporabljene v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
·
CPVO: celovita presoja vplivov na okolje |
|
·
EO:
enostavni objekt, |
|
·
EUP: enota urejanja prostora, |
|
·
FI:
faktor izrabe gradbene parcele, |
|
·
FZ:
faktor zazidanosti gradbene parcele, |
|
·
GJI: gospodarska javna infrastruktura, |
|
·
NO:
nezahtevni objekt, |
|
·
NRP: namenska raba prostora, |
|
·
OPN: občinski prostorski načrt, |
|
·
OPPN: občinski podrobni prostorski načrt, |
|
·
PIP: prostorski izvedbeni pogoji, |
|
·
PM:
parkirno mesto, |
|
·
PNRP: podrobnejša namenska raba prostora, |
|
·
RPE: register prostorskih enot, |
|
·
SPRS: strategija prostorskega razvoja RS |
|
·
UN:
urbanistični načrt. |
|
|
|
5. člen |
|
(pomen
izrazov) |
|
(1)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: |
|
avtobusno postajališče: |
|
posebej
zgrajena in označena prometna površina, določena za postanek avtobusov,
ki omogoča varno vstopanje oziroma izstopanje potnikov, |
|
avtohton: |
|
prvoten,
domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (na primer
avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov, avtohtoni
poselitveni vzorec), |
|
bruto
etažna površina stavbe: |
|
je vsota
vseh etažnih površin (vključno z zidovi), ki so nad nivojem terena s
svetlo višino 1,60 m in več, |
|
bruto
tlorisna površina stavbe: |
|
je skupna
površina vseh etaž objekta, ki so nad nivojem terena in pod njim, |
|
celostno urejanje: |
|
je
urejanje prostora na območju, na katerem se z občinskim podrobnim
prostorskim načrtom (OPPN) ali skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji
(PIP), določenimi v tem odloku, načrtuje gradnja večjega števila
objektov, ki so medsebojno povezani v pogledu funkcionalnosti,
komunalnega opremljanja ali urbanističnega oblikovanja, |
|
dovoljenje s področja graditve objektov: |
|
je
dovoljenje za gradnjo, uporabo objekta ali izvedbo del, ki niso gradnja, |
|
elementi urbane opreme: |
|
so
objekti, ki sodijo v segment urbane opreme v okviru veljavnega
podzakonskega akta o razvrščanu objektov glede na zahtevnost, in drugi
objekti urbane opreme, kot so klopi, mize, koši za smeti, konfini,
otroška igrala, razpela, oglasne deske, manjše ograje, ulična svetila in
podobni elementi za urejanje površin, namenjenih zadrževanju ljudi, |
|
etaža: |
|
je del
stavbe med dvema stropoma, pri čemer se kot etaža štejejo tudi klet (K),
pritličje (P) in mansarda (M), |
|
faktor
izrabe gradbene parcele (FI): |
|
se določi
kot razmerje med bruto tlorisno površino objektov nad terenom in celotno
površino gradbene parcele namenjene gradnji. Pri izračunu bruto
tlorisnih površin objekta se ne upoštevajo neizkoriščeno podstrešje,
površina balkonov, lož in odprtih teras ter površina garaž in
funkcionalnih prostorov objekta (shrambe, inštalacijski prostori), ki so
zgrajeni pod nivojem terena. Pri izkoriščenem podstrešju in mansardi se
upošteva tisti del bruto etažnih površin, kjer je svetla višina prostora
večja od 1,80 m, |
|
faktor
zazidanosti gradbene parcele (FZ): |
|
je
razmerje med tlorisno projekcijo zunanjih dimenzij največjih etaž vseh
objektov nad terenom in površino gradbene parcele; pri tlorisni
projekciji se ne upoštevajo balkoni, napušči, nadstreški nad vhodom in
podobno, upošteva pa se tudi tlorisna projekcija EO in NO na gradbeni
parceli, |
|
glavna
fasada: |
|
je fasada
stavbe ob javnem prostoru naselja, poti, cesti, trgu ali pomembni
gradbeni liniji; oblikuje javni prostor in opredeljuje značaj naselja;
pri vogalnih stavbah se kot glavni pojmujeta obe vogalni fasadi stavbe;
oblikuje se kot najpomembnejša fasada stavbe, praviloma se na glavni
fasadi organizira glavni vhod v stavbo, okenske odprtine itd.; pri
poslovnih objektih se na glavni fasadi organizirajo izložbe in drugi
arhitekturni elementi, ki izražajo program in pomen stavbe, |
|
gradbena parcela: |
|
je
zemljišče za gradnjo, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt
in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma
je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu;
omogočati mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi
spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom
ter komunalnimi in energetskimi priključki, |
|
javni
prostor naselja (ali tudi: javne površine naselja): |
|
so
zemljišča in objekti, ki so dostopni vsem pod enakimi pogoji; to so
predvsem površine cest, igrišča, trgi, parkirišča, pokopališča, zelenice
in površine za pešce, |
|
klet
(K): |
|
je del
stavbe, katerega prostori se nahajajo od pritličja navzdol; klet je
povsem ali delno vkopana v teren, |
|
kolenčni zid: |
|
je del
zunanjega zidu od zadnje stropne konstrukcije do zidne lege strešne
konstrukcije, |
|
kubus: |
|
osnovni
element objekta, stavbe (kvader, kocka), ki s svojim položajem in
volumnom opredeljuje oziroma omejuje prostor, |
|
legalizacija: |
|
je
pridobitev gradbenega ali drugega upravnega dovoljenja za gradnjo, za
katero ni bilo pridobljeno dovoljenje, pa bi moralo biti pridobljeno,
pod pogojem, da se gradnja v primeru neskladnosti z določili tega odloka
uskladi z določili tega odloka, |
|
legalno
zgrajen objekt: |
|
je objekt
za katerega je pridobljeno gradbeno ali upravno dovoljenje za gradnjo, |
|
mansarda (M): |
|
je del
stavbe, katerega izkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim
nadstropjem in v pretežni meri pod poševno, praviloma dvokapno streho, |
|
mansardno
okno (tudi frčada, »kukerl«): |
|
je
funkcionalna strešna odprtina, namenjena osvetlitvi mansardnih ali
podstrešnih prostorov, ki ne sega preko slemena strehe in ne prekinja
kapne lege objekta; mansardna okna se postavljajo skladno s kompozicijo
fasade, praviloma so osno prilagojena okenskim odprtinam; pogosto gre za
poudarek nad vhodom, |
|
objekti
v nizu: |
|
so
objekti, zgrajeni z dodajanjem (npr. gospodarskih poslopij
stanovanjskemu objektu) neposredno eden za drugim v globino ene ali več
gradbenih parcel, pri čemer se približajo ali stikajo zaporedno s
čelnimi oziroma hrbtnimi stranmi, |
|
območje
tradicionalne tipologije: |
|
je
območje, kjer prevladujejo objekti tradicionalne tipologije, avtohtoni
objekti v prostoru, |
|
obstoječ objekt v prostoru: |
|
je objekt,
zgrajen v prostoru pred veljavnostjo tega odloka, njegova prisotnost pa
je razvidna iz uradnih evidenc ali drugih ustreznih listin, |
|
obvodni
prostor: |
|
je
zemljišče, ki obsega obalni pas in priobalno zemljišče rek in pritokov
ter stoječih voda, |
|
odprte
zelene površine: |
|
so
zelenice, drevoredi, otroška igrišča, športna igrišča in druge zelene
površine, |
|
opečni
zareznik: |
|
je strešna
kritina, narejena iz gline, ki se prednostno uporablja v naravni rdeči,
zemeljski barvi, |
|
osnovni
objekt: |
|
je objekt,
ki s svojo podobo in dejavnostjo, ki se opravlja v njem, ustvarja
splošno podobo naselja oziroma dela naselja; osnovni objekt je pri
stanovanjskih površinah stanovanjski ali poslovno stanovanjski, pri
površinah centralnih dejavnosti poslovni objekt oziroma objekt družbene
infrastrukture, pri površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo je to
gospodarski objekt domačije oziroma hlev, |
|
pergola: |
|
je odprt
nadstrešek, transparentna ozelenjena konstrukcija, namenjena zaščiti
pred soncem in vetrom ob objektih ali tudi ob opornih zidovih, če gre za
zeleno bariero, |
|
podstrešje (p): |
|
je del
stavbe, katerega neizkoriščeni prostori se nahajajo nad zadnjim
nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho, |
|
pomožni
kubus: |
|
je bodisi
prizidek k obstoječemu objektu bodisi posamezen del objekta, ki s svojo
postavitvijo in obliko dopolnjuje tako funkcijo kot tudi podobo
osnovnega kubusa; kot pomožni kubus se ne štejejo objekti kot so
nadstrešek in pergola, prav tako ne izzidek, ki je poudarek vhoda; kot
pomožni kubus se na primer lahko šteje garaža, zgrajena kot prizidek
oziroma kot del objekta, |
|
pomožni
objekti: |
|
so
praviloma manjši objekti, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnih objektov na
posamezni parceli in so zaradi svoje velikosti, načina gradnje in rabe v
skladu z veljavno zakonodajo uvrščeni med manj zahtevne, nezahtevne ali
enostavne objekte; v primeru, da se gradijo kot manj zahtevni in
nezahtevni objekti, je zanje potrebno pridobiti ustrezno upravno
dovoljenje s področja graditve objektov, |
|
praviloma: |
|
pomeni, da
se upoštevajo določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in
omejitev ni možno, se odstop od določil tega odloka obrazloži in
utemelji v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja s področja
graditve objektov, |
|
priobalno zemljišče: |
|
je
zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče in sega na vodah prvega
reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah drugega reda pa 5 m od
meje vodnega zemljišča, |
|
pritličje (P): |
|
je del
stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino
ali največ 1,4 m nad njo, |
|
razvit
tloris: |
|
je
tradicionalen koncept postavitve domačije, za katerega so značilni
zalomljeni tlorisi združenih stanovanjskih stavb in gospodarskih
poslopij, ki so med seboj pravokotni v obliki črke L (redkeje T ali U);
višinski gabarit objektov je poenoten; stanovanjski del objekta je
praviloma postavljen ob javni prostor, |
|
sleme: |
|
je vrhnji
rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta;
za 1,5 m ga lahko presega dimnik, |
|
sprememba namembnosti objekta: |
|
je izvedba
del, ki niso gradnja in zaradi katerih tudi ni potrebna rekonstrukcija,
predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta ali njegovega dela, da
se povečajo vplivi objekta na okolico, |
|
strešni
izzidek: |
|
je del
fasade stavbe, ki se dvigne tako, da prekinja kapno lego objekta in ne
presega slemena objekta; namenjen je osvetljevanju podstrešja (mansarde)
oziroma oblikovanju arhitekturnega poudarka stavbe; pogosto gre za
izzidek, izmaknjen iz ravnine fasade, pokrit z dvokapno ali enokapno
streho, postavljeno pravokotno na osnovno strešino v osi glavnega vhoda
v objekt, |
|
strokovna prostorska preveritev: |
|
je
urbanistična, krajinska, arhitekturna oziroma gradbeno-tehnična
strokovna podlaga, ki jo v okviru priprave OPPN ali pred pridobitvijo
dovoljenj s področja graditve objektov izdela pooblaščen inženir
ustrezne stroke z namenom, da se strokovno preveri in utemelji umestitev
posegov in drugih ureditev v prostor ali sanacija degradiranih prostorov
in se zanje določijo podrobni pogoji, |
|
transparentna fasada: |
|
je fasada,
kjer se ob uporabi (kovinske, lesene, betonske) konstrukcije ter večjih
prozornih (npr. steklenih) površin oblikuje objekt, ki s svojo
odprtostjo proti zunanjemu prostoru vzpostavlja neposreden stik z
njegovo okolico, |
|
uporabna
površina: |
|
je tisti
del neto tlorisne površine, ki ustreza namenu in uporabi stavbe, |
|
varovalni pas gospodarske javne infrastrukture: |
|
obsega
prostor, določen v skladu s področno zakonodajo, v kateri so gradbeni
posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca, |
|
veduta: |
|
je pogled
na neko območje z določenega mesta opazovanja, značilen pogled na neko
območje, |
|
vodno
zemljišče: |
|
je
zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato
oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki
določajo vodni in obvodni ekosistem; vodno zemljišče tekočih voda obsega
osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite
geomorfološke spremembe; vodno zemljišče stoječih voda obsega dno
stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja, |
|
vplivno
območje drevesa: |
|
je talna
površina pod obodom krošnje, razširjena za 1,5 m na vse strani, |
|
vinska
klet: |
|
je
kmetijska stavba za kletarjenje, spravilo in predelavo grozdja ter
sadja, za pridelavo in shranjevanje vina in sokov ter za shranjevanje
drugih kmetijskih pridelkov, strojev in orodja, lahko tudi za občasno
bivanje. |
|
(2) Izrazi, uporabljeni v OPN, katerih pomen ni izrecno določen v
prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega
odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve
objektov ter drugi veljavni predpisi. |
|
(3) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, ki označujejo posameznike in ki so
zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni
za moške in ženske oblike. |
|
|
2.
Strateški del
|
|
|
|
6.
člen |
|
(splošne
določbe) |
|
(1)
Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega
razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo,
usmeritve za razvoj v krajini, določitev namenske rabe zemljišč in PIP,
območja naselij ter območja razpršene poselitve. |
|
(2)
Strateški del OPN teži k upoštevanju načel vzdržnega prostorskega
razvoja, ki izhaja iz izhodišč SPRS in določb PRS ter drugih evropskih
in mednarodnih dokumentov in priporočil ter sektorskih nacionalnih
programov oziroma njihovih operativnih programov. |
|
(3) Pri
načrtovanju usmeritev prostorskega razvoja Občine Podlehnik so bila
upoštevana izhodišča SPRS, po katerih se naselje Podlehnik uvršča med
lokalna središča s funkcijami občinskega središča. Haloze, kot območje
intenzivnega kmetijstva (vinogradništvo, živinoreja) in gozdarstva, so
pomembne tudi kot cestni koridor sever-jug (Pyhrnska avtocesta). Občina
leži ob pomembnem središču nacionalnega pomena v
regionalnem območju, upravnem središču Ptuj. Območje občine je vezano na
zaposlitveno središče Kidričevo in nacionalno središče Maribor. |
|
(4)
Strateški del OPN upošteva tudi ostale razvojne dokumente državnega in
regionalnega pomena, kot so: Regionalni razvojni program za Podravsko
razvojno regijo 2007-2013, Območni razvojni program Spodnjega Podravja
2007-2013. |
|
(5)
Strateški del OPN upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev
urejanja prostora na državni, regionalni in lokalni ravni. OPN enako
upošteva varstvene usmeritve in zahteve iz predpisov, programov in
načrtov s področja varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih
dobrin in varstva kulturne dediščine na vseh ravneh varovanja, ki so
prikazani v prikazu stanja prostora za Občino Podlehnik, ki je obvezna
priloga tega odloka. |
|
|
2.1
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
|
|
|
|
7. člen |
|
(izhodišča
prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Občina
Podlehnik obsega osrednje Haloze, ki jih vzdolžno po sredini občine
prekinja dolina vodotoka Rogatnice. Občinsko središče je naselje
Podlehnik. Občina Podlehnik je obmejna občina, saj na skrajnem južnem
oz. jugovzhodnem delu v dolžini približno 5 km meji z Republiko Hrvaško,
meji še z občinama Žetale in Videm. Glede na upravno delitev Slovenije
spada pod upravno enoto Ptuj. |
|
(2) Občina
Podlehnik spada med manjše slovenske občine, po površini meri 46 km2, na
njenem območju živi 1.891 prebivalcev (SURS, julij 2010). |
|
(3) V
občini je trinajst statističnih naselij: Dežno pri Podlehniku, Gorca,
Jablovec, Kozminci, Ložina, Podlehnik, Rodni Vrh, Sedlašek, Spodnje
Gruškovje, Stanošina, Strajna, Zakl, Zgornje Gruškovje. |
|
(4)
Število prebivalcev v občini v zadnjem desetletju stagnira, indeks
staranja je 136 (SURS, 2008) in je višji od slovenskega povprečja, ki
znaša 118 (SURS, 2008). |
|
(5)
Prednosti dosedanjega prostorskega razvoja občine Podlehnik, ki se
odražajo v današnjem stanju prostora: |
|
·
občina in naselje Podlehnik imata dobro razvojno izhodišče zaradi dobre
prometne povezanosti z nekdanjim občinskim središčem, mestom Ptuj, ki je
z zasnovo SPRS postalo središče nacionalnega pomena in se bo po zasnovi
razvoja prometnega omrežja gradnja avtocestnega odseka Draženci -
mednarodni mejni prehod Gruškovje (v nadaljnjem besedilu: MMP
Gruškovje), mejni prehod z republiko Hrvaško še izboljšala, |
|
·
območje občine je zaposlitveno navezano tudi na bližnje veliko
zaposlitveno središče Kidričevo, |
|
·
dobra strukturiranost obstoječih dejavnosti, ki zadovoljujejo osnovne
potrebe občine, tudi v sekundarnih dejavnostih, |
|
·
dobre prostorske možnosti za notranji razvoj in prenovo naselij v
ureditvenih območjih naselij, |
|
·
vinogradniško območje občine z avtohtono razpršeno poselitvijo, ki
ohranja kulturno krajino Haloz in pripomore k preprečevanju zaraščanja, |
|
·
možnost razvoja turističnih dejavnosti ob vinskih cestah in večja
območja za razvoj sonaravnega in obvodnega turizma, |
|
·
prostorske možnosti za preusmeritev kmetijske proizvodnje v sonaravno
kmetovanje na celotnem območju občine in |
|
·
bogata kulturna dediščina in ohranjena kulturna krajina. |
|
(6)
Slabosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini se kažejo v
naslednjih negativnih učinkih: |
|
·
prostorske omejitve za širitev naselij v ravninskem delu zaradi
ogroženosti zaradi poplav, varovanja območij najboljših kmetijskih
zemljišč in v gričevnatem delu občine zaradi strmega reliefa, |
|
·
pritisk poselitve v sorazmerno ozko dolino Rogatnice, kjer so locirane
tudi vse glavne prometnice, |
|
·
organska širitev strukture večjih naselij in širitev naselij vzdolž
prometnic, posledica je slaba izraba prostora in neprimerna razmestitev
dejavnosti v naseljih, |
|
·
velik delež avtohtone razpršene poselitve gričevnatega sveta občine, ki
se prepleta z območji razpršene gradnje, |
|
·
delitev območja občine in naselja Podlehnik z velikimi energetskimi in
infrastrukturnimi objekti v več delih, |
|
·
odvisnost prostorskega razvoja občine razen v primarnih in delno
sekundarnih proizvodnih dejavnosti od bližnjega regionalnega središča in
drugih večjih zaposlitvenih centrov, |
|
·
obremenjenost naravnih virov (tla, vode, podtalnica, zrak) z intenzivno
kmetijsko dejavnostjo (emisije kmetijske dejavnosti v naseljih in v
odprtem prostoru), |
|
·
slaba opremljenost naselij z okoljsko infrastrukturo – odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih voda, |
|
·
obmejna lega občine, kar omejuje gospodarsko in komunikacijsko navezavo
občine v obmejnem prostoru in |
|
·
demografska ogroženost območja občine, predvsem območja Haloz, zaradi
migracije aktivnega prebivalstva v zaposlitvena središča in staranja
prebivalstva. |
|
|
|
8. člen |
|
(razvojne
potrebe v občini ter razvojne potrebe regije in države) |
|
(1)
Razvojne potrebe občine se kažejo kot potrebe po krepitvi centralnih
dejavnosti v občinskem središču, učinkovitejšem načrtovanju gospodarske
javne infrastrukture v občini, dvigu nivoja oskrbe z družbeno
infrastrukturo ter zagotavljanju prostorskih pogojev za uresničevanje
javnega interesa na področju kulture, koriščenju potenciala občine za
razvoj turizma in sanaciji degradiranih območij. |
|
(2)
Razvojne potrebe regije se nanašajo predvsem na vzpostavitev zbirnega
katastra gospodarske in javne infrastrukture v Spodnjem Podravju in
vzdrževanje enotnega sistema ravnanja z odpadki v Spodnjem Podravju. |
|
(3)
Razvojne potrebe države se navezujejo na izgradnjo novega avtocestnega
odseka Draženci – MMP Gruškovje, ki bo Podravsko regijo povezal z
Republiko Hrvaško. |
|
(4)
Razvojne potrebe države predvidevajo rekonstrukcijo obstoječega DV 220
kV Cirkovce – Žerjavinec na napetostni nivo 2 x 400 kV. |
|
|
|
9. člen |
|
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin) |
|
(1) Občina
Podlehnik je s sosednjimi občinami povezana: |
|
·
na
področju infrastrukturnih omrežij: prometna navezanost, oskrba s pitno
vodo, prenos električne energije, telekomunikacijske povezave, |
|
·
z
Mestno občino Ptuj in občinami Spodnjega Podravja pri dopolnjevanju z
dejavnostmi, ki jih občina nima oz. obstoječe ne zadovoljujejo potreb
občine, predvsem sekundarne, terciarne in kvartarne dejavnosti in |
|
·
z
Mestno občino Ptuj in sosednjimi občinami preko Skupne občinske uprave
občin v Spodnjem Podravju pri izvajanju nalog s področja prostorskega
načrtovanja, zagotavljanja in izvajanja javnih služb, medobčinske
inšpekcije, medobčinskega redarstva, ravnanja z odpadki in notranje
revizije. |
|
|
|
10.
člen |
|
(splošni
cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1)
Splošni cilji prostorskega razvoja občine Podlehnik, ob upoštevanju
izhodišč, ugotovljenih v strokovnih podlagah ter medsebojnih vplivov in
povezav s sosednjimi občinami, sovpadajo s cilji prostorskega razvoja v
Republiki Sloveniji. |
|
(2)
Splošni cilji prostorskega razvoja občine so združeni v naslednje
vsebinske sklope: |
|
·
skladen, racionalen in učinkovit prostorski razvoj, |
|
·
skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi z
optimalno zasnovo poselitve, |
|
·
optimalna porazdelitev in razvoj dejavnosti v prostoru, |
|
·
prostorske možnosti za razvojno usmerjenost pomembnejših naselij v
občini, zlasti občinskega središča in oskrbnih središč, |
|
·
dobra infrastrukturna opremljenost in povezanost infrastrukturnih
omrežij, |
|
·
preudarna raba naravnih virov z uravnoteženo namensko rabo prostora, |
|
·
prostorski razvoj, usklajen s prostorskimi omejitvami in skrb za
ekološko ravnovesje in |
|
·
ohranjanje in varovanje okolja, narave in kulturne dediščine ter
zagotavljanje varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter
okolja pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
|
|
|
11.
člen |
|
(prioritetni cilji prostorskega razvoja občine) |
|
(1) Zaradi
dosedanjega prostorskega razvoja občine ter strategije razvoja
posameznih obstoječih in predvidenih dejavnosti v prostoru, so
natančneje opredeljeni naslednji cilji prostorskega razvoja občine: |
|
·
prednostno se na območju občine razvija in krepi občinsko središče
Podlehnik, |
|
·
avtohtona razpršena poselitev v gričevnatem območju občine se ohranja
kot tipičen krajinski vzorec Haloz in kot pomemben dejavnik
preprečevanja zaraščanja v gričevnatem delu občine, |
|
·
v
občinskem središču se spodbuja razvoj ustreznih storitvenih in oskrbnih
funkcij, možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje,
zdravniško oskrbo, športno in kulturno dejavnost, informiranje in
druženje ter razvoj delovnih mest za okoliško prebivalstvo, |
|
·
uravnotežen prostorski razvoj Občine Podlehnik se zagotavlja z
zagotovitvijo ustreznih prostorskih možnosti za razvoj območij
stanovanj, območij centralnih dejavnosti ter območij proizvodnih
dejavnosti, |
|
·
izboljšanje prostorskih in drugih razmer za razvoj novih delovnih mest
se zagotavlja z ustreznimi ukrepi aktivne zemljiške politike in aktivnim
pridobivanjem razvojnih sredstev, ki bodo uvedeni kot ena od podlag za
zagotavljanje komunalno opremljenih zemljišč za razvoj gospodarskih
dejavnosti in zagotovitev novih delovnih mest, |
|
·
izboljšanje dostopnosti in prometne opremljenosti naselij in turističnih
območij se zagotavlja z gradnjo novih cest, s prenovami obstoječih
prometnic in z zagotavljanjem ustreznih prometnih ureditev v naseljih za
povečanje prometne varnosti in za potrebe javnega potniškega prometa.
Prometne ureditve se načrtujejo po načelih trajnostne mobilnosti, |
|
·
ustrezna energetska ter komunalna opremljenost naselij in turističnih
območij se zagotavljata s postopnim opremljanjem ob upoštevanju
prioritet in faznosti glede na njihovo vlogo in pomen v omrežju naselij
(zankanje elektroenergetskega omrežja občine, izboljšava
telekomunikacij, izgradnja sistemov ogrevanja z lesno biomaso, sončno
energijo in z drugimi alternativnimi energetskimi viri) ter z
novogradnjami kanalizacijskih omrežij s čistilnimi napravami in sistemi
za oskrbo s pitno vodo, |
|
·
nadgrajevanje prepoznavnosti prostora občine, krajine in grajenih
struktur, ustvarjanje novih kvalitet v prostoru in ohranjanje naravnih
kakovosti se zagotavlja z usmerjanjem novogradenj predvsem na območja
obstoječih naselij in območij avtohtone razpršene poselitve, s sanacijo
območij razpršene gradnje, s pazljivim umeščanjem novih ureditev in
objektov v krajino ter z ohranjanjem kmetijske rabe prostora in prvin
krajinske prepoznavnosti, predvsem vinogradniških območij kot avtohtone
oblike poselitve, |
|
·
razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot pomembnih razvojnih
programov se omogoča z zagotavljanjem prostorskih možnosti za
novogradnje in za širitev obstoječih turističnih kmetij ter z
navezovanjem turističnih programov na kmetijsko dejavnost, ohranjanje
narave in varstvo kulturne dediščine, |
|
·
prostorske ureditve, ki so lahko v soodvisnosti od ureditev v sosednjih
občinah, se načrtujejo skupaj s temi občinami, |
|
·
omogoča se neoviran dostop javnih objektov in površin funkcionalno
oviranim osebam, |
|
·
razvoj občine mora prispevati k doseganju okoljskih ciljev, predvsem
zmanjšanju hrupa, zmanjšanju obremenjevanja prsti in vegetacije,
izboljšanju in ohranjanju kakovosti vodnih virov, zmanjšanju
obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki in komunalnimi odpadnimi
vodami ter ohranjanju krajinske in biotske raznovrstnosti, |
|
·
razvoj občine mora upoštevati omejitve v prostoru z namenom varovanja
ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
preprečitve ali čim večjim zmanjšanjem posledic naravnih in drugih
nesreč in |
|
·
s
prostorskim razvojem in ureditvami se omogoča ohranjanje kulturne
dediščine ter njeno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj
občine. |
|
2.2
Zasnova prostorskega razvoja občine
|
|
|
|
12.
člen |
|
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti) |
|
(1) V
občini Podlehnik je predvidenih nekaj manjših širitev območij naselij.
Razvoj poselitve se prvenstveno usmerja v naselja Podlehnik, Dežno pri
Podlehniku, Zakl, Stanošina in Sedlašek. Poleg manjših širitev poselitve
je poudarek na notranjem razvoju teh naselij, kar pomeni prenovo,
sanacijo in racionalno rabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč in
nezazidanih stavbnih zemljišč. |
|
(2) Na
območju občine Podlehnik se ohranja tudi prostorsko prevladujoč avtohton
poselitveni vzorec, ki vključuje območja avtohtone razpršene poselitve v
gričevnatem delu celotne občine. Ta vzorec se ohrani tudi v primeru
zagotavljanja novih stavbnih zemljišč kot nadomestnih lokacij za
domačije, ki jih je potrebno prestaviti zaradi gradnje avtocestnega
odseka Draženci – MMP Gruškovje. |
|
(3)
Nekatera obstoječa nezazidana stavbna zemljišča so za poselitev manj
primerna (slabše možnosti za komunalno urejanje, dobra ohranjenost
primarne rabe, neugoden teren), zato se jim namenska raba spreminja v
primarno. |
|
(4)
Prednostno območje za umestitev centralnih dejavnosti je občinsko
središče, naselje Podlehnik v katerega se umešča tudi obrti in manjše
proizvodne dejavnosti, če je to prostorsko sprejemljivo oziroma če gre
za obstoječe dejavnosti. Območje na severnem delu naselja se razvija v
smislu razvoj kmetijstva, rabe obnovljivih virov in razvoja obrti. |
|
(5)
Prednostno območje za umestitev dejavnosti povezanih z razvojem turizma
je: |
|
·
območje ob jezeru Dežno, kjer se načrtuje turistično naselje v povezavi
z rekreacijo in športom v neposredni okolici jezera, |
|
·
območje naselja Stanošina oziroma Sedlašek, kjer se načrtuje postavitev
turističnih kapacitet in kampa, |
|
·
območje naselja Rodni Vrh, kjer se načrtuje območje za turizem v
povezavi z vinogradniškim območjem in rekreacijo v naravnem okolju in |
|
·
manjša območja v območju in ob vznožju Haloz (vinske kleti, turistične
kmetije). |
|
(6)
Prednostno območje za razvoj rekreacije je: |
|
·
območje jezera Dežno in |
|
·
območje ribnika Koti. |
|
(7)
Prednostna območja za umestitev in razvoj dejavnosti v odprti krajini v
občini Podlehnik so: |
|
·
območje gričevnatega dela občine je prednostno za umestitev
vinogradniške dejavnosti in z njo povezanega turizma (vinske ceste,
vinogradniški muzeji, vinotoči, turistične kmetije,…), |
|
·
celotno območje občine, razen velikih vinogradniških nasadov z
intenzivno kmetijsko proizvodnjo, je območje primerno za razvoj
ekološkega kmetovanja, |
|
·
območje razvoja izletniškega turizma in rekreacije v odprtem prostoru
(urejanje tematskih poti, kolesarskih poti, površine za oddih v naravnem
okolju) na celotnem ozemlju občine, |
|
·
območje obstoječih gozdnih sestojev je prednostno območje za izvajanje
gozdarske dejavnosti in |
|
·
območje obstoječega visoko napetostnega koridorja je prednostno območje
predvidene rekonstrukcije obstoječega DV 220 kV Cirkovce – Žerjavinec na
napetostni nivo 2 x 400 kV. |
|
13.
člen |
|
(omrežje
naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij) |
|
(1)
Omrežje naselij v občini Podlehnik tvori trinajst naselij: Dežno pri
Podlehniku, Gorca, Jablovec, Kozminci, Ložina, Podlehnik, Rodni Vrh,
Sedlašek, Spodnje Gruškovje, Stanošina, Strajna, Zakl in Zgornje
Gruškovje. |
|
(2)
Funkcijo občinskega središča opravlja naselje Podlehnik, ki je po SPRS
opredeljeno kot lokalno središče. Naselje ima poleg primarnih, tudi
osnovne terciarne in kvartarne dejavnosti, deloma pa tudi sekundarne, ki
zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za
vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. |
|
(3) Z
urbanističnega vidika so na območju občine Podlehnik opredeljena
naselja, ki zajemajo območja strnjeno zgrajenih stavb različnih
namembnosti s pripadajočimi površinami, to so naselja Dežno pri
Podlehniku, Podlehnik, Stanošina in Zakl. |
|
(4)
Naselja Gorca, Jablovec, Kozminci, Ložina, Rodni Vrh, Sedlašek, Spodnje
Gruškovje, Strajna in Zgornje Gruškovje so naselja, ki jih sestavljajo
posamezni segmenti razpršene poselitve. Razen občinskega središča
Podlehnik so ostala naselja brez oskrbnih funkcij, v naseljih so
prisotni sakralni objekti, pokopališča, gasilski domovi ipd. |
|
|
|
14.
člen |
|
(temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji) |
|
(1)
Območje občine Podlehnik se prometno navezuje na sosednje občine in na
Republiko Hrvaško z cestnim prometnim omrežjem. |
|
(2)
Najpomembnejša cestna prometna os v občini je glavna cesta prvega reda
(G1-9) Hajdina - Gruškovje, ki navezuje občinsko središče in ostala
naselja na bližnje večje središče – mesto Ptuj, kot središče
nacionalnega pomena in na pomembno zaposlitveno središče Kidričevo. Ta
prometnica prav tako navezuje območje občine na Republiko Hrvaško. |
|
(3) Vsa
naselja v občini so neposredno preko glavne ceste ali preko regionalne
ceste tretjega reda (R3-689) Podlehnik – Žetale – Rogatec in posredno
preko lokalnih cest povezana z občinskim središčem. |
|
(4) V
načrtovanem razvoju cestnega omrežja bo preko območja občine Podlehnik
potekala avtocesta A4, odsek Draženci – MMP Gruškovje (Republika
Hrvaška), ki bo občino navezovala na širše avtocestno in cestno prometno
omrežje. |
|
|
|
15.
člen |
|
(območja
ohranjanja prepoznavnosti) |
|
(1) Na
območju občine Podlehnik se nahajajo območja prepoznavnih naravnih
kvalitet prostora na območju Natura 2000, območje Boč – Haloze – Donačka
gora in območje Haloze – vinorodne. |
|
(2)
Območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet prostora se nahaja na
vinorodnem območju Gorce, Rodnega Vrha in Jablovca ter na območju jezera
Dežno in ribnika na območju Koti. |
|
|
|
16.
člen |
|
(območja
ohranjanja naravnih kakovosti) |
|
(1)
Ohranjanje narave se zagotavlja s celovitim prostorskim načrtovanjem, v
katerem so območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot razvojni
potencial in kot prvina varstva. Ohranjanje narave se zagotavlja
predvsem na zavarovanih območjih, predlaganih širše zavarovanih
območjih, na območjih naravnih vrednot - površinskih geomorfoloških,
podzemeljskih geomorfoloških, hidroloških, botaničnih, zooloških,
ekosistemskih, drevesnih; na območjih pričakovanih naravnih vrednot, na
območjih prednostnih habitatnih tipov, na ekološko pomembnih območjih.
|
|
(2) Pri
načrtovanju prostorskega razvoja se upoštevajo načela in cilji, ki jih
določajo pristojne službe za varstvo narave. |
|
(3) Na
območjih naravnih kakovosti krajine se zagotavlja ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, in sicer ob upoštevanju
sektorskih zahtev za varstvo narave in z ustreznim vključevanjem v
gospodarjenje s prostorom. Z načrtovanjem prostorskega razvoja se
zagotavlja ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti (nepretrganost in
povezanost), ugodno stanje habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo
ter habitatov ogroženih vrst. |
|
|
|
17.
člen |
|
(druga za
občino pomembna območja) |
|
(1) V
zasnovi prostorskega razvoja občine so upoštevana tudi druga pomembna
območja, kot so območja prepoznavnih naravnih in ustvarjenih kvalitet
prostora in območja površinskih voda. |
|
(2)
Poplavno območje se nahaja ob vodotokih Rogatnica in Dravinja. |
|
|
|
18.
člen |
|
(urbanistični načrt) |
|
(1)
Urbanistični načrt je izdelan za občinsko središče, naselje Podlehnik. V
urbanistični načrt je vključen celoten strnjeni del naselja Podlehnik in
z njim funkcijsko povezani deli naselij Dežno pri Podlehniku ter
športno-rekreacijsko in turistično območje jezera Dežno. |
|
|
2.3
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra
|
|
|
|
19.
člen |
|
(splošne
določbe) |
|
(1)
Omrežja gospodarske javne infrastrukture se razvija tako, da je
zagotovljena trajna, kakovostna in zadostna komunalna oskrba ter
dostopnost, možnost za uravnotežen družbeni in prostorski razvoj ter
možnost za postopno izenačevanje nivoja uslug in komunalnega standarda
med naselji. |
|
(2)
Infrastrukturna omrežja se razvijajo skladno s potrebami prostorskega in
gospodarskega razvoja naselij. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so
predvidena za novo opremljanje in preurejanje, je potrebna predhodna
celovita ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
|
|
(3)
Načrtuje se obnovitev in dograditev neustreznih ali pomanjkljivih
infrastrukturnih omrežij. Obnova infrastrukturne opreme se izvaja po
načelu celovite opreme posameznih območij. |
|
(4)
Praviloma infrastrukturni vodi potekajo po javnih površinah in
infrastrukturnih koridorjih. Gradnja infrastrukturnega omrežja je
izjemoma dovoljena na kmetijskih in gozdnih zemljiščih, pri čemer je
potrebno na zemljiščih v največji možni meri vzpostaviti prvotno stanje.
|
|
(5) Za
obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju
v prostor potrebno upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje
upravljavcev posameznih naprav. |
|
(6) Pri
načrtovanju v prostoru se upošteva zagotavljanje trajnostne mobilnosti z
razvojem javnega potniškega prometa, kolesarskih in peš povezav.
|
|
(7) Občina
zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati
program opremljanja stavbnih zemljišč. V programu se določi in uskladi
gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja
ter finančne vire za realizacijo gradnje. |
|
|
|
2.3.1
Prometna infrastruktura |
|
|
|
20.
člen |
|
(cestna
infrastruktura) |
|
(1) Cestno
prometno omrežje v občini sestavljajo državne ceste – glavne in
regionalne ter kategorizirane občinske ceste - lokalne ceste in javne
poti. V prometno infrastrukturo se uvršča tudi sitem javnih površin za
mirujoči promet, pločniki in spremljajoča urbana oprema. |
|
(2)
Občinsko središče Podlehnik leži ob glavni cesti G1-9 Maribor – hrvaška
meja (bodoča Pyhrnska avtocesta). Na glavno cesto se navezuje regionalna
cesta RIII-689 Podlehnik – Žetale – Rogatec, pomembnejše lokalne ceste
so: Podlehnik – Videm, Podlehnik – Zg. Leskovec in Podlehnik – Gorca. |
|
(3) Prioriteta občine na področju cestnega omrežja je dobra prometna
povezava celotnega območja občine z občinskim središčem, regionalnim
središčem, pomembnejšim zaposlitvenim središčem Kidričevo ter ostalimi
zaposlitvenimi središči in urejanje tistih delov omrežja, kjer prometna
dejavnost povzroča navzkrižja z ostalimi dejavnostmi v prostoru in
vpliva na poslabšanje kvalitete bivanja - državne ceste skozi naselja,
priključki cest nižjih kategorij, tudi poljskih cest. |
|
(4) Za avtocestni odsek Draženci – MMP Gruškovje Pyhrnske avtoceste A4
je bil sprejet državni prostorski načrt (v nadaljevanju DPN) Uredba o
državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci–mednarodni mejni
prehod Gruškovje (Ur.l. RS, št. 75/2010), ki vključuje tudi ureditev
novega poteka vzporedne regionalne ceste. |
|
(5)
Upravljavec avtoceste iz prejšnjega odstavka ne bo zagotavljal dodatnih
ukrepov varstva pred hrupom za nova poselitvena območja oz. za območja
spremenjene rabe prostora, ki so predvidena z OPN. Upravljavec avtoceste
tudi ne bo zagotavljal zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki bodo
posledica njenega obratovanja, glede na načrtovane ukrepe zaščite v
sklopu njene izgradnje. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih
poselitvenih območij oz. območij spremenjene rabe prostora je obveznost
lokalne skupnosti oz. investitorjev novih posegov. |
|
(6)
Vzporedno z umestitvijo avtoceste, avtocestni odsek A4 Draženci – MMP
Gruškovje na območju občine, bo občina podpirala izgradnjo navezovalnega
omrežja na novo prometnico s preusmeritvijo dela prometa na novo
prometnico in razbremenitvijo prometa po obstoječih cestah. |
|
(7)
Občina na odsekih, kjer bo to potrebno,
načrtuje
obnovo občinskih cest ter umestitev in obnovo pločnikov ter spremljajoče
urbane opreme,
s čimer se zagotovi prometna infrastruktura, ki bo omogočila hitrejši
razvoj turizma na potencialnih destinacijah v občini, s poudarkom na
vsebinah, ki temeljijo na sestavinah trajnostnega razvoja. |
|
(8)
Večje parkirne površine so v občinskem središču Podlehnik, kjer se
nahajajo oskrbne dejavnosti, ob sedanji občinski stavbi, jezeru Dežno in
ob pokopališčih. Parkirnih površin je za sedanje potrebe dovolj, predvidi
pa
se
ureditev novih parkirnih površin ob umeščanju novih objektov na območjih
centralnih dejavnosti v naselju Podlehnik. |
|
|
|
21.
člen |
|
(omrežje
kolesarskih poti in kolesarskih stez, pešpoti in drugih rekreacijskih
poti) |
|
(1) Kot
del trajnostne mobilnosti se v občini omogoča dostop z nemotoriziranimi
prevoznimi načini. Na območju občine se vzpostavi sistem daljinskih,
glavnih in regionalnih kolesarskih povezav. Zagotavljajo se površine za
varno odvijanje kolesarskega in peš prometa v vseh naseljih. |
|
(2)
Občina v povezavi z drugimi občinami
spodbuja razvoj kolesarskega omrežja in omrežja pešpoti kot obliko
dodatne ekološko naravnane turistične ponudbe k predvideni
turistično-rekreacijski ponudbi (pešpoti in kolesarske steze v Halozah -
evropska pešpot, haloška planinska pešpot). |
|
(3) Na
območju občine se uredi kolesarsko omrežje kot samostojna kolesarska
pot, kot kolesarska steza, kot steza za mešani promet pešcev in
kolesarjev, kot kolesarski pas na vozišču ali pa se kolesarji vodijo z
ustrezno prometno signalizacijo po malo prometnih državnih ali občinskih
cestah skupaj z motornim prometom. Za urejanje se v čim večji meri
izkoristijo ustrezne ceste in poti, nasipi in podobno. Omrežja se v
naseljih navezujejo na obstoječe omrežje ter varno povezujejo s
postajališči javnega potniškega prometa. |
|
(4) V
okviru površin za mirujoči promet se uredi zadostno število pokritih
oziroma varovanih parkirišč za kolesa. |
|
|
|
22.
člen |
|
(avtobusni promet) |
|
(1) V
občini se spodbuja razvoj učinkovitega sistema javnega potniškega
prometa. |
|
(2) Redni avtobusni javni potniški promet se odvija na relaciji Ptuj –
Podlehnik – Žetale, z zalednimi kraji pa avtobusnih povezav ni.
Avtobusni postaji sta tudi v Gruškovju in na
mednarodnem
mejnem prehodu Gruškovje. |
|
(3)
Avtobusni promet se ureja na celotnem območju občine, med vsemi naselji
in njihovimi zaledji. Z načrtovanjem javnega potniškega avtobusnega
prometa se omogoča večjo neodvisnost od rabe osebnega avtomobila ter s
tem zmanjša emisije toplogrednih plinov. |
|
(4)
Avtobusna postajališča se umeščajo na prostor večjih generatorjev
prometa (jedra naselja, šola, trgovina ipd.) ter na ostala območja
naselij tako, da so upoštevani standardi dostopnosti. |
|
|
|
2.3.2
Okoljska, energetska in komunikacijska infrastruktura |
|
|
|
23.
člen |
|
(razvoj
okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture) |
|
(1)
Vzpostavijo se nova ter rekonstruirajo in dopolnijo obstoječa
infrastrukturna omrežja z namenom zagotavljanja enakovredne okoljske,
komunikacijske in energetske opremljenosti, učinkovitega varstva okolja,
dviga življenjske ravni in zagotovitve izvedbe predvidenih razvojnih
programov v občini. |
|
(2) Poveča
se zanesljivost oskrbe s pitno vodo, uredi se odvajanje in čiščenje
odpadne vode. |
|
(3)
Načrtovanje in gradnja novih ter nadgradnja in prenova obstoječih
omrežij infrastrukture se izvajata sočasno z razvojem poselitve. V ta
namen se okoljska in energetska infrastruktura razvijata v dveh, med
seboj usklajenih smereh: |
|
·
sanacija stanja: na stavbnih zemljiščih, na katerih infrastruktura ne
dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvede sanacija stanja z
izgradnjo sistemov za zagotavljanje ustrezne stopnje varstva okolja
glede priključevanja objektov na infrastrukturne sisteme. V naseljih se
zagotovi ustrezno število komunikacijskih central, da bo zagotovljena
možnost prenosa signala za potrebe oskrbe objektov z najsodobnejšimi
komunikacijskimi storitvami. Na območjih, ki še niso opremljena s
telefonskim omrežjem, se zgradi osnovno kabelsko telefonsko mrežo in jo
poveže s telefonsko centralo, |
|
·
opremljanje razvojnih območij: za vsa komunalno neopremljena stavbna
zemljišča se zagotovi ustrezno komunalno opremljenost s predhodno
zagotovljeno časovno dinamiko in pričakovanimi viri za pokritje
stroškov. |
|
(4) Z
načrtovanjem ustrezne razporeditve, lege in oblike objektov se zagotovi
racionalno rabo energije ter zmanjšuje stroške za izgradnjo in
obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Poteki
komunikacijskih in energetskih vodov ter vodov okoljske infrastrukture
praviloma ne izključujejo druge namenske rabe pod ali nad njimi, vendar
namenska raba ne sme biti izključujoča, kar pomeni, da ne sme ogrožati
delovanja in vzdrževanja vodov, hkrati pa vodi ne smejo ogrožati rabe
nad ali pod njimi. S tem se zagotavlja večnamenskost koridorjev
gospodarske javne infrastrukture, kar povečuje možnosti za njihovo bolj
sprejemljivo vključevanje v prostor. |
|
(5)
Projekti, v okviru katerih se z novim infrastrukturnim opremljanjem
zagotavlja tudi sanacija obstoječe infrastrukture, se izvajajo
prioritetno. |
|
(6) Za vse
nove investicije se izdelajo podrobni programi opremljanja za posamezno
vrsto infrastrukture za območje celotne občine ali za posamezna manjša
območja, lahko pa tudi za vso načrtovano infrastrukturo znotraj
posameznega območja. |
|
(7)
Infrastrukturni vodi se na območju naselij praviloma izvajajo podzemno.
|
|
(8) Pred
predajo novih prostorskih ureditev v uporabo se uredi celotna
infrastruktura tako, da ne bo prekomerno poslabšala pogojev življenja
obstoječim prebivalcem v soseščini. |
|
(9) Za
celotno območje so z lokalnim energetskim konceptom opredeljene
nadaljnje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe
energije in rabe obnovljivih virov energije ter ukrepi za zmanjšanje
porabe električne energije za javno razsvetljavo. S tem se vzpostavi
okvir za zmanjšanje vpliva na podnebne spremembe in onesnaženost zraka
zaradi rabe neobnovljivih (fosilnih) virov energije ter svetlobno
onesnaževanje okolja. Spodbuja se pasivna oziroma energetsko učinkovita
gradnja objektov. Spodbuja se zamenjava zastarelih individualnih
sistemov ogrevanja z novimi in bolj učinkovitimi kurišči na biomaso.
Spodbuja se raba solarnih sistemov za zagotavljanje lastne oskrbe
(priprava tople vode). |
|
(10)
Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz
naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo
manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma
del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz alternativnih virov
energije (sončna, biomasa ipd.). |
|
(11)
Spodbuja se okoljska ozaveščenost lokalnega prebivalstva. |
|
|
|
24.
člen |
|
(vodni
viri in oskrba s pitno vodo) |
|
(1)
Območje občine Podlehnik je v celoti oskrbovano z vodo iz javnega
vodovodnega omrežja. Občina je priključena na vodooskrbni sistem Ptuj.
Vodooskrba občine se zagotavlja v okviru javne službe. |
|
(2)
Zagotovi se stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo, varujejo se
obstoječi in potencialni vodni viri, izvaja se gradnja novih ter prenova
obstoječih delov vodovodnega sistema s ciljem zagotavljanja zadostnih
količin ustrezne pitne vode. |
|
(3)
Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Z namenom zmanjšanja
porabe pitne vode se v čim večji meri izkoristijo možnosti uporabe čiste
padavinske vode za sanitarne potrebe. |
|
|
|
25.
člen |
|
(odvajanje
in čiščenje odpadnih voda) |
|
(1)
Osnovna dejavnost občine na področju ravnanja z odpadnimi vodami bo
zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih strnjenih naselij in v
skladu z izhodišči SPRS. Občina Podlehnik še nima celostno urejenega
sistema odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda. |
|
(2)
Naselje Podlehnik ima delno zgrajen kanalizacijski sistem s čistilno
napravo. Kanalizacijsko omrežje je v izgradnji v strnjenem delu naselja
Podlehnik, zbrane komunalne odpadne vode se bodo odvajale in prečistile
na ČN Podlehnik, odvodnik prečiščenih odpadnih vod je vodotok Rogatnica. |
|
(3) Sistem
odvajanja in čiščenja komunalnih voda se načrtuje predvsem za naselja v
ravninskem delu občine ob regionalni cesti oziroma načrtovani AC, to so
Dežno pri Podlehniku, Zakl, Stanošina in drugih. |
|
(4) V
ostalem gričevnatem delu občine, kjer prevladuje razpršena poselitev, se
predvidi manjše ali individualne sisteme za čiščenje odpadne vode
oziroma gradnja nepropustnih greznic ter obvezen odvoz grezničnih gošč
na čistilno napravo v Podlehniku. |
|
(5) Na
celotnem območju občine se spodbuja zbiranje padavinske vode in njeno
ponovno uporabo (sanitarna voda, zalivanje), posebno v primeru objektov
družbene infrastrukture. |
|
|
|
26.
člen |
|
(ravnanje
z odpadki) |
|
(1) Na
območju Občine Podlehnik ni odlagališča odpadkov, odlaganje odpadkov z
območja občine je urejeno na centralnem odlagališču odpadkov v Gajkah, v
Mestni občini Ptuj. |
|
(2)
Zbiranje ločenih frakcij odpadkov poteka po sistemu »od vrat do vrat« v
vseh naseljih v občini Podlehnik. |
|
(3) Z
ustreznimi ukrepi (npr. promocija in ozaveščevalne akcije) se izvaja
ločeno zbiranje odpadkov. |
|
(4)
Postopoma se sanira divja odlagališča odpadkov in prepreči nadaljnje
odlaganje odpadkov na teh in ostalih območjih občine. |
|
|
|
27.
člen |
|
(elektronske komunikacije) |
|
(1)
Telekomunikacijsko omrežje v občini Podlehnik sestavlja telefonsko
telekomunikacijsko omrežje. Omrežje se bo dograjevalo in obnavljalo
glede na dejanske potrebe. |
|
(2)
Pretežen del območja občine je pokrit s signalom mobilnih operaterjev,
ki je na določenih delih občine šibek. |
|
(3)
Predvidi se izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja
pri novogradnjah na območju strnjenih naselij, proizvodnih dejavnosti in
turizma. Predvidi se izgradnjo TK priključkov za stanovanjsko gradnjo na
območju razpršene poselitve, kjer bo prenosni medij izbran glede na
možnost izvedbe priključka. |
|
(4) Občina
bo usmerjala razvoj elektronskih komunikacij na sodobne tehnične in
organizacijske načine ter skrbela za kakovosten pristop do omrežij
elektronskih komunikacij na celotnem območju občine. |
|
|
|
28. člen |
|
(oskrba z
energijo) |
|
(1)
Zagotavlja se dolgoročna in kakovostna oskrba z energijo, pri čemer se
spodbuja povečevanje deleža oskrbe iz obnovljivih virov. Spodbuja se
učinkovito in racionalno rabo energije na celotnem območju občine. |
|
(2)
Uporaba in proizvodnja obnovljivih energetskih virov se spodbuja na
celotnem območju občine, pri čemer morajo biti objekti in ureditve
prostorsko integrirani. Postavitev naprav za izkoriščanje sončne
energije se prednostno načrtuje na stavbah (predvsem obstoječe večje
stavbe, npr. večji kmetijski objekti). |
|
(3)
Temeljni dokument oskrbe z energijo je lokalni energetski koncept
občine, ki obravnava predvsem analizo rabe energije in porabe
energentov, oceno lokalnih energetskih virov in analizo predvidene
bodoče rabe energije in napovedi glede prihodnje oskrbe z energijo. |
|
(4) Na
območju občine je oskrba z električno energijo ustrezna. V strukturi
porabe prevladuje poraba električne energije v gospodinjstvih. Na
območju občine Podlehnik potekajo naslednji elektroenergetski vodi:
|
|
·
visokonapetostno omrežje (220 kV) - DV 220 kV Cirkovce - Žerjavinec, |
|
·
srednjenapetostno omrežje (20 kV) in |
|
·
pripadajoče nizkonapetostno omrežje. |
|
Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz RTP BREG
110/20 kV. |
|
(5) Na
območju občine so načrtovani naslednji elektroenergetski vodi in
naprave: |
|
1) 20 kV
kablovodi: |
|
·
KBV
povezovalni t-348-t-667, |
|
·
KBV odcep
Rodni vrh 3, |
|
·
KBV
povezovalni t-707-t-529 in |
|
·
KBV odcep
Gorca 4. |
|
2)
transformatorske postaje 20/0,4 kV: |
|
·
TP Gorca
4, |
|
·
TP Rodni
vrh 3, |
|
·
TP Strajna
in |
|
·
TP Ložina
2. |
|
(6) Na
območju občine se predvideva rekonstrukcijo obstoječega DV 220 kV
Cirkovce – Žerjavinec na napetostni nivo 2 x 400 kV. |
|
(7) Razvoj
elektroenergetskega omrežja bo občina usmerjala v obnavljanje obstoječih
distribucijskih zmogljivosti s |
|
ciljem
zagotavljanja enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.
Nizkonapetostni električni vodi morajo biti na območju strnjenih delov
naselij izvedeni podzemno. |
|
(8) Vsa
gospodinjstva se ogrevajo z individualnimi sistemi. Za energetsko oskrbo
stavb se uporabljata predvsem lesna biomasa in ekstra lahko kurilno olje
(ELKO). ELKO in utekočinjen naftni plin se nadomeščata z rabo tehnološko
in gospodarsko izkoristljivih potencialov OVE, predvsem so to biomasa,
lesna biomasa, sončna energija ter geotermalna energija. Zagotovljena
mora biti učinkovita in varčna raba energije z energetsko učinkovitim
urbanističnim načrtovanjem in arhitekturnim oblikovanjem, še posebno na
področju umeščanja objektov, sistemov poselitve in energetsko varčnih
oblik gradnje. Pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in
sanaciji se naj zagotavlja učinkovita in varčna raba energije. Za večje
sklope novogradenj je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na
posameznih območjih. To pomeni, da je potrebno načrtovati skupne sisteme
ogrevanja z eno kurilno napravo, kjer je potrebno preučiti tudi možnosti
kogeneracije (soproizvodnja toplote in električne energije) ali
trigeneracije (soproizvodnja toplote, hladu in električne energije). |
|
|
|
29.
člen |
|
(pokopališka dejavnost) |
|
(1) V
Občini Podlehnik je osrednje pokopališče locirano v naselju Gorca, ob
cerkvi Sv. Trojice, ki je funkcijsko povezano z naseljem Podlehnik.
Predvidena je dolgoročna širitev pokopališča. |
|
|
|
(2) Manjše
pokopališče v občini je še v naselju Rodni Vrh, ki zagotavlja pokop tudi
za občane Občine Videm, naselje Dolene. |
|
|
2.4
Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z
njimi prostorsko povezana
|
|
|
|
30.
člen |
|
(območja
naselij) |
|
(1)
Območja naselij so območja strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti
s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območja
površin, predvidenih za širitev. Tovrstna območja so na območju Občine
Podlehnik naselja Dežno pri Podlehniku, Gorca, Podlehnik, Stanošina in
Zakl. Na preostalem območju občine se naselja pojavljajo kot razložena
naselja, ki jih sestavlja več območij avtohtone razpršene poselitve. |
|
|
|
31.
člen |
|
(območja
razpršene gradnje) |
|
(1)
Razpršena gradnja se tradicionalno pojavlja na vsem območju občine. Na
območju občine se razpršena gradnja pojavlja kot posamezni objekt, tako
stanovanjski objekt, vinska klet, kmetijska stavba, počitniška hiša, kot
tudi pomožni in drugi objekti. |
|
(2)
Obstoječa razpršena gradnja se sanira z vključitvijo v naselje ali
opredelitvijo posebnega zaključenega območja, kjer je to urbanistično in
krajinsko sprejemljivo. |
|
(3)
Razpršeno gradnjo se preprečuje z omejevanjem poselitve zunaj naselij in
z opredelitvijo novih, prostorsko utemeljenih in okoljsko sprejemljivih
območij za pozidavo v okviru naselij in površin za njihovo širitev. |
|
(4)
Območja sanacije razpršene gradnje v občini bodo ob varovanju naravnih
virov (kmetijskih zemljišč) in videza kulturne krajine enako kot
obstoječa območja naselij usmerjena v notranji razvoj, v pozidavo
nepozidanih površin, boljše izkoriščanje in kvalitetnejšo rabo praznih
in neprimerno izkoriščenih površin ter zadostno opremljenost z GJI. |
|
|
|
32.
člen |
|
(območja
sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje) |
|
(1)
Sanacija manjšega pojava razpršene gradnje z vključitvijo v obstoječe
naselje na območju občine Podlehnik je pogojena z: |
|
·
oblikovno in funkcionalno povezanostjo z obstoječim naseljem, |
|
·
možnostjo izkoriščanja obstoječe družbene infrastrukture naselja in |
|
·
možnostjo navezave na gospodarsko javno infrastrukturo naselja. |
|
(2)
Obstoječa naselja s priključenimi območji razpršene gradnje v občini
Podlehnik so naselja Gorca, Dežno, Stanošina, Podlehnik in Zakl.
|
|
|
|
33.
člen |
|
(območje
sanacije razpršene gradnje, ki se opredeli kot novo naselje) |
|
(1) V
občini Podlehnik ni predvidenih območij sanacije razpršene gradnje, ki
se jih opredeli kot novo naselje. |
|
|
2.5
Okvirna območja razpršene poselitve
|
|
|
|
34.
člen |
|
(območja
razpršene poselitve) |
|
(1) V
občini Podlehnik so območja avtohtone razpršene poselitve prisotna na
celotnem območju občine, pri čemer je v ravninskem delu občine ob
vodotoku Rogatnica prisotna redkeje kot v gričevnatem delu Haloz, kjer
je to prevladujoč vzorec poselitve. |
|
(2) Kot
avtohtoni poselitveni vzorec se je oblikovala: |
|
a)
razpršena poselitev v vinogradniških območjih z vinskimi kletmi,
posamičnimi stanovanjskimi stavbami in kmetijami, |
|
b)
razpršena poselitev izven naselij z značilnimi prostorskimi ureditvami,
kot so: |
|
·
objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, kapelice,
znamenja ipd.), |
|
·
razložene kmetije in zaselki, |
|
·
kmetijske stavbe ter njihove skupine (čebelnjaki, lovske preže ipd.), |
|
·
turistični, rekreacijski in športni objekti in |
|
·
objekti komunalne infrastrukture (čistilne naprave, črpališča ipd.). |
|
(3)
Avtohtona razpršena poselitev se na območju Haloz ohranja, saj je
tovrstni poselitveni vzorec odločilnega pomena za ohranjanje kulturne
krajine in preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč. |
|
(4)
Določena območja avtohtone razpršene poselitve v grafičnem delu
predhodnega prostorskega akta niso bila opredeljena, zato so v okviru
tega občinskega prostorskega akta na podlagi pridobljeni podatkov o
upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih so bili objekti zgrajeni, ta
območja usklajena in zajeta kot območja avtohtone razpršene poselitve. |
|
(5) Izven
strnjenih naselij se zagotavljajo stavbna zemljišča za gradnjo
nadomestnih domačij, kmetij ali kmetijskih stavb, če gre za preselitev
vitalnih kmetij v tehnološkem razvoju, ki so v obstoječih strnjenih
naseljih omejene v razvoju ali moteče za prebivalstvo ali gre za selitev
le-teh zaradi gradnje AC. Nova lokacija ter obseg kmetijskih zemljišč in
dimenzije predvidenih objektov morajo ustrezati obsegu pridelave na
kmetiji ob upoštevanju dolgoročne pridelovalne sposobnosti in možnega
nadaljnjega razvoja kmetije. |
|
(6) Izven
strnjenih naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso
združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v
odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna
igrišča, ter čebelnjaki, kozolci, staje za drobnico in konje, lovski in
planinski domovi, lovske opazovalnice, objekti in naprave gospodarske
javne infrastrukture, žage ter živinorejske farme. |
|
|
|
35.
člen |
|
(ohranjanje razpršene poselitve) |
|
(1) Na
območju občine, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni
poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in
funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremijo. Možna je gradnja novih
objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke,
morfološke in programske značilnosti območja razpršene poselitve. |
|
(2) Pri
načrtovanju objektov je potrebno upoštevati vzorec obstoječe
razporeditve objektov, velikost objektov ter s tem ohranjati in
razvijati kulturno krajino. |
|
(3) Na
robovih naselij se predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih
zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v
naseljih in ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora. |
|
|
|
36.
člen |
|
(ohranjanje vinogradniške poselitve) |
|
(1)
Območja vinogradniške poselitve so območja avtohtone razpršene
poselitve, ki se je oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v
krajini z nizko gostoto, vinskimi kletmi in gospodarskimi objekti za
spravilo sadja, orodja in mehanizacije. |
|
(2) Na
vinogradniških območjih se ohranja značilni krajinski vzorec
vinogradniške pokrajine z lokalno značilnimi oblikami vinogradniških
nasadov. |
|
(3) Na
stavbnih zemljiščih v vinogradniških območjih (PNRP: Av) je dopustna
gradnja vinskih kleti, vinotočev kot kmetijskih stavb, ki primarno
služijo kmetijski dejavnosti in sekundarno občasnemu bivanju, oboje ob
upoštevanju najmanjše potrebne površine obdelanega kmetijskega
zemljišča, ki znaša na območju Občine Podlehnik 500 m² in je bila
določena na podlagi približne povprečne velikosti vinograda na območju
občine. Dopustna je tudi prenova obstoječih stanovanjskih objektov. V
objektih iz tega člena odloka se dopušča tudi turistično-gostinsko
dejavnost v obsegu, značilnem za vinogradniška območja, ki ne omejuje
pretežne kmetijske rabe objekta. |
|
(4)
Vinogradniška območja se komunalno opremijo, uredijo se dostopi, določi
ustrezna namembnost, tipologija in oblikovanje objektov, ustrezne
zasaditve in druge zunanje ureditve. |
|
(5)
Zgoščevanje pozidave na vinogradniških območjih se dopusti kot
zaokrožanje obstoječih skupin objektov, predvsem vinskih kleti, na dobro
dostopnih lokacijah z obstoječo komunalno opremljenostjo ali možnostmi
za navezavo na GJI, če se to v prostorskih in okoljskih preveritvah
izkaže kot sprejemljivo. |
|
|
2.6
Usmeritve za prostorski razvoj občine
|
|
|
2.6.1
Usmeritve
za razvoj poselitve in
delno
prenovo
|
|
|
|
37.
člen |
|
(usmeritve za notranji razvoj naselij) |
|
(1)
Naselja v občini se razvijajo v skladu s svojo vlogo in pomenom v
omrežju naselij občine, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke
zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja ter reliefnih in drugih
omejitev v prostoru. Naselja se praviloma razvijajo navznoter, s
pozidavo degradiranih, opuščenih in drugih prostih površin, ki jih po
urbanistični in krajinski presoji ni potrebno ohranjati nepozidanih in
ki jih ni smiselno ohranjati kot dele zelenih sistemov naselij.
Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali
nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč njihovo namembnost in oblikovne
značilnosti. |
|
(2) Pri
načrtovanju in urejanju naselij in vasi se zagotovi izboljšanje razmer
za delo in bivanje, opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti ter
možnost razvoja podjetništva na podeželju (storitvene in manjše obrtne
dejavnosti, ki so združljive z bivalnim okoljem). Prenove in novogradnje
se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in
arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke
poenotenosti, dopustno pa je tudi uvajanje sodobnih arhitekturnih
principov ob upoštevanju kakovostnih morfoloških značilnosti naselij in
arhitekture objektov. |
|
(3) Kjer
zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter
morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim
kmetijam v naselju, se na podlagi preveritev s kmetijskega,
prostorsko-urbanističnega, krajinskega in okoljskega vidika določijo
zemljišča za selitev kmetij iz težko dostopnih in strnjenih naselij na
lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj
kmetije. |
|
(4) Pri
načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe stavbnih površin se
izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so
prometne površine, igrišča, zelenice, osrednji prostori naselij za
druženje in počitek. Zagotovi se dostopnost zelenih in drugih javnih
odprtih površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede
njihove vloge, uporabnosti in pomena za prepoznavno podobo naselja. V
občinsko središče se prednostno umeščajo centralne dejavnosti (oskrbne,
družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi
odprtimi javnimi površinami. |
|
(5) Vodni
in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine
biotske raznovrstnosti se vključuje v zeleni sistem naselij kot
integralni del podobe naselja. V bližini naselij se v okviru načrtovanja
zelenih sistemov naselij izkoristi rekreacijski potencial gozdov,
kmetijskih površin in obvodnih prostorov. |
|
(6)
Razvrednotena območja se sanirajo z umeščanjem ustreznejših rab in
dejavnosti, ki se jim prilagodi tudi opremljanje zemljišč. Spodbujajo se
spremembe namembnosti in prenove neustrezno izkoriščenih ali opuščenih
objektov. |
|
(7) Z
namenom, da se segmenti razpršene poselitve, ki se nahajajo izven
dostopnih območjih, v območju zaraščanja, gozda in v območjih, ki niso
komunalno opremljena, se ta območja stavbnih zemljišč reducira. |
|
|
|
38.
člen |
|
(usmeritve za prenovo naselij oziroma delov naselij) |
|
(1)
Prenova vključuje prenovo vseh delov in elementov naselij. S prenovo se
poiščejo in izkoristijo notranje prostorske rezerve naselja, s čimer se
prepreči širjenje naselja. |
|
(2)
Prenova se zagotovi tudi na degradiranih območjih naselij, kjer se
prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene
površine. Prenovijo in sanirajo se območja naselij, ki zaradi neustrezne
komunalne opremljenosti obremenjujejo okolje. |
|
(3)
Ohranjajo in prenavljajo se jedra naselij in drugi prostorsko ter
programsko najpomembnejši deli naselij, ki so degradirani zaradi
opuščene ali neustrezne rabe in vzdrževanja ali zaradi nedokončanosti
prostorskih ureditev. Kakovostni robovi naselij ter vidno izpostavljene
lokacije (npr. objekti kulturne dediščine: cerkve, ipd.), pasovi
vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki
so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z
novogradnjami ne posega. |
|
(4) V
okviru prenove se zagotavlja materialne in druge pogoje za uresničevanje
kulturnih funkcij dediščine. Zagotavlja se javno dostopnost dediščine
ter omogoči njeno raziskovanje in proučevanje. |
|
(5) Delna
prenova se opredeli v naseljih Gorca, Dežno pri Podlehniku in Podlehnik,
na lokacijah objektov kulturne dediščine in ostalih kvalitetnih
tradicionalnih objektih. |
|
|
|
39.
člen |
|
(usmeritve za širitve, zaokrožitve in zgostitve pozidave) |
|
(1)
Poselitev bo v občini Podlehnik usmerjena v razvoj naselij, ki bo sledil
funkciji naselij in razvoju dejavnosti v posameznih naseljih, ob
upoštevanju sanacije razpršene gradnje, z upoštevanjem naravnih
omejitev, morfološkega vzorca poselitve in tipologije arhitektonsko
urbanistične oblikovanosti naselij. |
|
(2) Razvoj
naselij v občini Podlehnik je zaradi prostorskih omejitev naselij na
območjih, ogroženih zaradi poplav, zaradi varovanja naravnih virov –
kmetijskih zemljišč in zaradi prostorskih omejitev v gričevnatem svetu,
usmerjen v manjše širitve poselitve, predvsem pa v notranji razvoj
naselij s pozidavo nepozidanih površin ter boljšim izkoriščanjem in
kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih površin v območjih
obstoječih naselij. |
|
(3)
Naselje Podlehnik se kot občinsko središče krepi predvsem z notranjim
razvojem naselja, kjer je predvidena zapolnitev obstoječih nezazidanih
stavbnih zemljišč z območji centralnih in proizvodnih dejavnosti kot
tudi z območji stanovanj. Naselje se krepi tudi s predvideno manjšo
širitvijo poselitve namenjeno bivanju in širitvijo območja za centralne
dejavnosti v jedru naselja. |
|
(4) Z
manjšimi širitvami poselitve oziroma zapolnjevanjem obstoječih
nezazidanih stavbnih zemljišč in širitvami namenjenimi bivanju se
krepijo tudi naselja, Gorca, Jablovec, Stanošina, Sedlašek in Zakl. |
|
(5) Manjše
širitve naselij zaradi funkcionalnega ali oblikovnega zaokroževanja
naselij ter manjših širitev dejavnosti so predvidene tudi v ostalih
naseljih v občini. Načrtujejo se zaradi funkcionalnega in oblikovnega
zaokroževanja naselij in zapolnitve vrzeli med obstoječimi stavbnimi
zemljišči. |
|
|
|
2.6.2
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
|
|
|
40.
člen |
|
(usmeritve za razvoj dejavnosti) |
|
(1) V
občinskem središču se prepleta bivanje s centralnimi dejavnostmi,
obrtjo, pa tudi s proizvodnimi in kmetijskimi dejavnostmi. Predvidena je
krepitev funkcij občinskega središča, razvoj območij za bivanje,
centralnih dejavnosti in na severnem delu naselja, tudi dejavnosti
kmetijske proizvodnje. |
|
(2) V
naselju Dežno pri Podlehniku poleg bivanja prevladujejo
športno-rekreativne dejavnosti. Na območju jezera Dežno in v njegovi
okolici je predvidena krepitev športno-rekreativnih dejavnosti, pa tudi
razvoj turističnih dejavnosti, ob jezeru se načrtuje tudi razvoj
turističnega oziroma počitniškega naselja. |
|
(3) V
ostalih naseljih in na območjih avtohtone razpršene poselitve se bivanje
prepleta s kmetijstvom, turizmom in spremljajočimi storitvenimi in
obrtnimi dejavnostmi. |
|
(4) Na
celotnem območju občine Podlehnik je prisotna intenzivna kmetijska
proizvodnja s stavbami za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali. S
širitvijo površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo in razvoj
kmetijskih gospodarstev ter omogočanjem razvoja podpornih dejavnosti se,
ob upoštevanju omejitev na območjih varstva kulturne dediščine in
varstva voda, zagotavljajo dobri pogoji za povečanje raznovrstnosti in
prilagajanje kmetijske dejavnosti tržnim razmeram. |
|
(5) S
predvidenim razvojem turizma kot razvojne gospodarske panoge v občini se
bodo na celotnem območju občine Podlehnik umeščale turistične
dejavnosti. Spodbuja se tudi s turizmom povezane dejavnosti, kot so
trgovina, obrt in podobno. Konkurenčnost lokalne turistične destinacije
se gradi na visoki kakovosti turističnih proizvodov in storitev, na
najbolj prepoznavnih in atraktivnih naravnih in kulturnih danostih
občine. Zaradi trajnostne rabe prostora se daje prednost obnovi in
revitalizaciji obstoječih objektov pred gradnjo novih ter se uredi
nepozidane površine za prostočasne dejavnosti. |
|
|
|
2.6.3
Usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve |
|
|
|
41.
člen |
|
(usmeritve za ohranjanje poselitve) |
|
(1)
Poselitev se ohranja na območjih avtohtone razpršene poselitve na
celotnem območju občine, s poudarkom na ohranjanju razpršene poselitve v
gričevnatem delu občine. |
|
(2)
Območje občine Podlehnik je mogoče opredeliti kot demografsko ogroženo
območje, posebej gričevnat del občine, ki vključuje območje Haloz, eno
od demografsko najbolj ogroženih območij Slovenije. |
|
(3)
Praznjenje gričevnatega dela občine se preprečuje tako, da se spodbuja
ohranjanje ekstenzivnega in intenzivnega kmetijstva in razvoj
dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, turistična dejavnost na kmetijah in
podobno). Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za gradnjo v
obsegu, ki je potreben za ohranjanje poselitve, dopustne so oblikovne in
funkcionalne zapolnitve. |
|
|
|
2.6.4
Urbanistično oblikovanje naselij |
|
|
|
42.
člen |
|
(oblikovna podoba naselij) |
|
(1) V
občini Podlehnik sta dva osnovna tipa poselitve: |
|
·
strnjena ravninska poselitev, bodisi v gruči ali obcestna, ki je
prisotna v naseljih Podlehnik, Dežno pri Podlehniku, Stanošina in Zakl, |
|
·
avtohtona razložena oziroma razpostavljena naselja, slemenska ali
posamična poselitev, ki je prisotna v vseh naseljih v občini. |
|
(2)
Ohranja se prepoznavnost podeželskih naselij kot celote in posameznih
območij v naseljih, ki se prenavljajo ali na novo načrtujejo.
Arhitekturna prepoznavnost se krepi z načrtnim urejanjem in prenovo
naselij, z upoštevanjem kakovostnih tradicionalnih prvin arhitekture in
s pretehtanim uvajanjem sodobnih načel arhitekturnega, urbanističnega in
krajinskega oblikovanja. Upošteva se značilnosti Dravske arhitekturne
regije in arhitekturne krajine Ptuj. Pri tem se upoštevajo načela
kakovostnega bivalnega okolja, ki se med drugim zagotavlja z ustrezno
gostoto zazidave, z urejanjem odprtih, predvsem javnih površin,
kakovostnim oblikovanjem, racionalno rabo prostora in z ureditvami za
racionalno rabo energije. |
|
(3) Pri
urejanju občinskega središča in njegovega vplivnega območja v naselju
Dežno pri Podlehniku se upošteva tradicionalna struktura objektov v
območju in njihova likovna podoba, spodbuja pa se tudi sodobna
tipologija stavb in urbanistični vzorci, ki sledijo potrebam sodobnih
jeder naselij v podeželskem okolju. |
|
(4) Pri
urejanju podeželskih naselij se upošteva tradicionalno strukturo
ohranjenih kvalitetnih vaških jeder in njihove značilne podobe silhuet
in robov kot delov kulturne krajine. S kvalitetno prenovo dela naselja
in posameznih objektov se spodbuja notranji razvoj. Nove kmetije se
gradijo na robu vasi, opuščeni objekti v vasi pa se preurejajo za
potrebe stanovanj ali turistične ponudbe in drugih dopolnilnih
dejavnosti. |
|
(5) Zaradi
varovanja kakovostnih značilnosti naselij, zlasti tistih, ki so del
naselbinske dediščine, se upošteva in ohranja njihov naselbinski videz.
|
|
(6) Razvoj
naselij se prilagaja reliefnim razmeram, vodotokom in obvodnim
prostorom, smerem komunikacij in morfologiji obstoječe zazidave. Na
ravninskih predelih se naselja zaokrožujejo tako, da se ohrani vizualna
podoba s tipologijo strnjenih vasi. |
|
|
|
2.7
Koncept prostorskega razvoja za občinsko središče Podlehnik |
|
|
|
43.
člen |
|
(koncept
razvoja naselja) |
|
(1)
Koncept prostorskega razvoja naselja Podlehnik temelji na izhodiščih in
ugotovitvah strokovnih podlag ter urbanističnem načrtu za občinsko
središče Podlehnik (v nadaljnjem besedilu UN Podlehnik). Prostorski
razvoj območja je načrtovan v skladu s prostorskimi možnostmi in
omejitvami tako, da se preprečuje prostorske konflikte in zagotavlja
kvalitetno bivalno in delovno okolje, razvoj površin za oskrbo, storitve
in proizvodnjo ter rekreacijo in preživljanje prostega časa. Poudarja se
notranji razvoj naselja, pri čemer se ustvarjajo nove kvalitetne
strukture prostora in ohranja kulturna, stavbna in naselbinska dediščina
ter naravno okolje. Posebno pozornost se posveti poplavnemu območju ob
vodotoku Rogatnica ter vodotoku kot naravni vrednoti. |
|
(2) UN
Podlehnik obravnava območje naselja, ki ga določajo površine strnjenih
stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s
pripadajočimi površinami za njihovo uporabo, zelenimi površinami v
naselju, zemljišči, predvidenimi za razvoj naselja ter izjemoma tudi
kmetijskimi in gozdnimi površinami med posameznimi segmenti poselitve.
Območje obravnave zajema dele naselij Dežno pri Podlehniku, Gorca,
Podlehnik, Sedlašek, Stanošina in Zakl. Območje v smeri S-J deli glavna
cesta G1-9 Maribor – hrvaška meja oziroma načrtovana avtocesta, katere
odsek Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje je načrtovan na mestu
današnje glavne ceste. Vzhodni del območja UN obsega center naselja s
centralnimi dejavnostmi, šolo, vrtcem, policijsko postajo, kmetijsko
zadrugo, trgovskim centrom itd, ter poselitveno območje namenjeno
bivanju. Prav tako obsega območje poselitve na pobočju ob cerkvi sv.
Marije in sodobnejši del z avtomobilskim servisom na ravnini neposredno
ob lokalni cesti Tržec - Podlehnik. Zahodni del območja obsega
rekreacijski prostor ob jezeru Dežno (hudourniški zadrževalnik), ter
sodobnejši del naselja med načrtovano AC in jezerom. Del obravnavanega
območja, ki zajema območje motela, bencinske postaje in zaselka
neposredno ob načrtovani AC se ureja s sprejetim DPN, zato zanj niso
podane podrobne usmeritve v okviru UN Podlehnik. |
|
(3)
Območje UN Podlehnik vidno opredeljujeta dve višinski arhitekturni
dominanti in sicer cerkev sv. Marije na vzhodni strani in cerkev sv.
Trojice na zahodni strani območja. Vplivni območji obeh cerkva se
upošteva pri načrtovanju obravnavanega prostora, predvsem pri višinskih
gabaritih objektov, ki ne posegajo v veduto cerkva in barvi fasad, ki
naj bo nevpadljiva. Pri načrtovanju v prostoru obravnave se upošteva
tudi veduto na naselje s smeri dostopov v naselje ob lokalni cesti Tržec
– Podlehnik in sicer se ta območja zgošča, objekte se oblikuje tako, da
tvorijo javni prostor ob dostopnih cestah in križiščih. Vidno
izpostavljen zahodni rob centra naselja s centralnimi in proizvodnimi
dejavnostmi se oblikuje glede na izpostavljenost s predvidene
avtoceste. |
|
(4) Na
območju UN Podlehnik se predvidi delna prenova naselja v smislu prenove
dotrajanih kvalitetnih tradicionalnih objektov in objektov kulturne
dediščine. Pri prenovah se ohranjajo tradicionalna tipologija gradnje in
gabariti ter upošteva obstoječi red pozidave. Obstoječe prazne objekte
se revitalizira, lahko se jih nameni tudi za kulturne, turistične
dejavnosti, obnovi kot manjše prenočitvene kapacitete. |
|
(5)
Obravnavano območje se prednostno razvija navznoter na proste površine
za gradnjo, izkoristijo se posamezni prazni objekti. Predvidi se manjše
zapolnitve poselitve, kjer se objekti prilagajajo gabaritom objektov v
neposredni okolici in namenski rabi prostora. Zagotovi se prostorske
pogoje za umeščanje centralnih dejavnosti, za stanovanjske dejavnosti z
dopolnilnimi dejavnostmi, za umestitev obrtnih in proizvodnih dejavnosti
manjšega obsega. |
|
(6) Za
stanovanjsko gradnjo sta predvideni dve obstoječi območji poselitve, in
sicer območje na severnem delu jedra naselja in območje vzhodnega roba
jedra naselja. Zaradi velikosti površine se območje ureja s podrobnim
prostorskim načrtom, lahko tudi fazno ob celovitih rešitvah za
gospodarsko javno infrastrukturo celotnega območja. |
|
(7) Pri
novogradnjah v območju obravnave, razen v jedrih tradicionalnih delov
območja (deli naselij Podlehnik in Gorca ob obeh cerkvah) se objekti
oblikujejo sodobno, upošteva se principe energetsko varčne gradnje.
Objekti družbene infrastrukture, stanovanjski, stanovanjsko poslovni in
poslovni objekti se umeščajo ob javni prostor, na proste površine v
zaledju parcel se umeščajo predvsem gospodarski objekti, objekti
namenjeni obrti in podobni. |
|
(8) Za
razvoj centralnih dejavnosti se predvidi predvsem območje jedra naselja
Podlehnik, kjer se spodbuja razvoj javnih funkcij. To območje se delno
tudi razširi. Na jugozahodnem robu jedra naselja se predvidi območje
prednostno za gasilski dom, upravno stavbo občine, zdravstveni dom,
pošto in banko. Objekti za dejavnosti, kot so predšolsko varstvo,
izobraževanje, domovi za starostnike in podobno se načrtujejo izven
poplavnega območja. Zaradi urbanistične pomembnosti območja (vstopna
točka v naselje) mora biti območje ustrezno urbanistično urejeno. |
|
(9) Ob
obstoječem rekreacijskem območju ob jezeru Dežno se del območja nameni
za gradnjo turističnega naselja. |
|
(10)
Območje obstoječih objektov za mesnopredelovalno industrijo se trenutno
ohranja na sedanji lokaciji na zahodnem robu centra naselja, dolgoročno
pa je potrebno dejavnost preseliti na drugo, za to ustreznejšo lokacijo.
Zagotovi se ustrezne zelene bariere na zahodnem robu območja. Pri
gradnji in drugih ureditvah se upošteva določila, ki veljajo za poplavno
območje. |
|
(11)
Dolgoročno se za razvoj stanovanjskega območja predvidi: |
|
·
širitev jedra naselja Podlehnik v smeri proti severovzhodu, |
|
·
širitev območja za centralne dejavnosti na severu naselja Podlehnik,
južno od območja občinske stavbe in |
|
·
širitev pokopališča. |
|
(12)
Koncept zelenega sistema predvideva ohranitev zelenih površin med
grajeno strukturo naselja in ohranitev segmentov gozda. V naselju se
posamezne javne površine uredi in poveže s peš in kolesarskimi
povezavami. Ureditve se dopolni z urbano opremo, s prostori za postanek
itd. Javni prostori se vzdržujejo in urejajo kot odprti (javni) prostori
naselja. V koncept zelenega sistema se vključi območje za rekreacijo in
šport ob jezeru Dežno. V širšem prostoru se poveže potek peš in
kolesarskih poti ter vinskih cest. |
|
(13) Na
območjih naselja se zagotovi prostorske pogoje za fazni razvoj
gospodarske javne infrastrukture, na katero se bodo navezovale tudi
predvidene gostitve in širitve naselja. Dokonča se izgradnja
kanalizacijskega sistema za celotno obravnavano območje. Ureja in
dograjuje se prometno omrežje ter površine za mirujoči promet. Poudarek
v razvoju prometa je na razvoju avtobusnih povezav. Javna razsvetljava
je urejena v centralnem delu naselja in ob cerkvi sv. Trojice.
|
|
(14)
Spodbuja se izraba obnovljivih virov energije v skladu z Lokalnim
energetskim konceptom Občine Podlehnik . |
|
(15) Na
območju UN se za omogočanje gradnje na obstoječih nezazidanih stavbnih
zemljiščih v poplavnem območju predvidi izvedba retencije za
kompenzacijo kumulativnih vplivov zaradi pozidave poplavnih površin.
Predvidi se denivelacijo terena za zagotavljanje dodatne prostornine
poplavnega območja. |
|
|
2.8
Usmeritve
za razvoj v krajini
|
|
|
|
2.8.1
Razvojna območja za dejavnosti, vezane na naravne vire |
|
|
|
44.
člen |
|
(splošna
določila) |
|
(1)
Ohranja se kulturno krajino in kakovostne prostorske strukture, ki
ustvarjajo njeno prepoznavnost. Ohranja se kulturni in simbolni pomen
kulturne krajine. |
|
(2)
Ohranja se kontinuiteto poselitvenega in obdelovalnega vzorca ter
krajinskega merila. |
|
(3)
Ohranja se strukturno urejenost prostora, način povezave z naselbinsko
dediščino, ohranitev značilnega stika naselij in odprte krajine ter
zgodovinski razvoj območja. |
|
(4) Pri
razvoju dejavnosti v prostoru se upošteva kulturno pomembne pojavne
oblike naravnih prvin (voda, relief, vegetacija). |
|
(5)
Ohranja oziroma revitalizira se naravne krajinske prvine. |
|
|
|
45.
člen |
|
(usmeritve za razvoj dejavnosti v krajini) |
|
(1)
Kmetijstvo skrbi za ohranjanje strukture kulturne krajine zlasti z
rednim obdelovanjem kmetijskih zemljišč. Gospodarsko funkcijo v prostoru
kmetijska dejavnost opravlja skladno in v sorazmerju s pridelovalnim
potencialom kmetijskih zemljišč ob upoštevanju naravovarstvenih in
okoljevarstvenih ciljev. |
|
(2) Na
celotnem območju občine se spodbuja sonaraven način kmetovanja z
upoštevanjem kmetijsko-okoljskega programa RS. Morebitno zaraščanje
kmetijskih zemljišč se preprečuje s spodbujanjem kmetovanja. Velik pomen
pri preprečevanju zaraščanja imajo vinogradniška območja. |
|
(3)
Intenzivnejša kmetijska raba se izvaja predvsem na ravninskih predelih
občine (izven poplavnih površin in območij naravnih vrednot). Na drugih
območjih so v ospredju druge funkcije kmetijstva, kot so ohranjanje
kulturne krajine oziroma prepoznavnosti, ohranjanje poseljenosti, razvoj
turizma in rekreacije. |
|
(4). Na
priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za
varstvo rastlin. Gnojenje in raba fitofarmacevtskih sredstev morata
potekati v skladu z resorno zakonodajo, ki ureja varstvo voda pred
onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov ter po predpisanih zahtevah
ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih kmetovanja. Za
gnojenje v okviru kmetijskih gospodarstev je na celotnem območju občine
potrebno zagotoviti gnojilni načrt ali letni operativni načrt razvoza
živilskih gnojil, če to izhaja iz področne zakonodaje. |
|
(5) Z
vidika ohranjanja poseljenosti podeželskega prostora se na kmetijah
omogoča in hkrati spodbuja izvajanje dopolnilnih in dodatnih dejavnosti. |
|
(6)
Gozdovi se ohranjajo kot naravni vir in naravno bogastvo, zagotavlja se
sonaravno gospodarjenje z gozdom, s čimer se ob nadaljnjem gospodarskem
izkoriščanju gozda uresničujejo tudi cilji ohranjanja narave in
rekreacije v naravnem okolju. |
|
|
|
46.
člen |
|
(razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire -
kmetijstvo) |
|
(1)
Spodbuja se vzdrževanje in oblikovanje kulturne krajine, ohranitev
poseljenosti in ohranitev kmetijske proizvodnje. Ohranjajo se kmetijska
zemljišča z visokim pridelovalnim potencialom kot virom za izvajanje
gospodarske dejavnosti in spodbuja se kmetijska raba zemljišč za
ohranjanje kakovostne kulturne krajine. Pri nadaljnjem razvoju
kmetijstva v občini se zagotavlja prilagajanje naravnim razmeram in
hkrati razvijanje novih, tržno zanimivih oblik pridelovanja hrane s
poudarkom na ekološki pridelavi. Sonaravna kmetijska pridelava se
spodbuja na zemljiščih in legah z ugodnimi reliefnimi in talnimi
razmerami ter z dobro dostopnostjo. |
|
(2) Na
območjih ohranjanja narave (npr. PosVO SI3000117 Haloze-vinorodne, PosVO
SI3000118 Boč – Haloze – Donačka gora) se ohranja mozaičnost kmetijskih
in gozdnih površin. |
|
(3) V
občini se razvijajo različne kmetijske panoge: živinoreja s
poljedelstvom, sadjarstvo in vinogradništvo. Spodbuja se čebelarstvo. Z
ozaveščanjem prebivalstva se spodbuja ohranjanje ekstenzivnih travišč. |
|
(4)
Pridelava grozdja in vinogradništvo se razvijata na vinogradniških
območjih, kjer se ohranja značilni krajinski vzorec vinogradniške
pokrajine z lokalno značilnimi oblikami vinogradniških nasadov.
Najboljše vinogradniške lege, ki ležijo med 200 in 450 m n.v., so v
nagibu nad 20 % in imajo južno do zahodno ekspozicijo, s spodnjim robom
zemljišča pa so 40 višinskih metrov nad lokalnim dolinskim dnom, se
dolgoročno ohranjajo kot najboljša vinogradniška območja. Vsa preostala
območja vinogradov se zaradi manjših potencialov za pridelavo grozdja
obravnavajo kot druga območja vinogradov. Sadjarstvo se razvija na
območjih z ugodnimi razmerami za sadovnjake in tudi na vinogradniških
legah. |
|
(5) Glede
na bogato biotsko raznovrstnost v občini se na celotnem območju spodbuja
ekološko kmetovanje in druge oblike sonaravnega kmetovanja ter
integrirana pridelava. Za tovrstne načine kmetovanja so najbolj primerna
območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Spodbuja se
ohranjanje in širjenje travniških ekstenzivnih sadovnjakov zlasti z
vidika ohranjanja tradicionalne kulturne krajine, avtohtonih sort sadja
in biodiverzitete. |
|
(6)
Agrotehnične operacije se lahko izvajajo na celotnem območju občine
izven varovanih območij narave ob upoštevanju usmeritev za ohranjanje
narave, kulturne dediščine in prepoznavnosti krajin ter načrtovanih
infrastrukturnih koridorjev. Zaradi neugodne parcelne strukture
se zlasti na območjih za poljedelstvo, deloma pa tudi v vinogradih,
sadovnjakih in travnikih, izvajajo komasacije, pri čemer se ohranjajo
temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorskih smeri,
naravnih koridorjev in logike krajinskih vzorcev. |
|
(7) Na
območjih, kjer so ugodne razmere za razvoj kmetijstva, se po potrebi
lahko urejajo zbiralniki padavinske vode in vodna zajetja. Razen na
območjih s posebnim režimom ravnanja zaradi varstva narave, je dopuščeno
namakanje kmetijskih zemljišč. |
|
(8)
Neavtohtone kulture, ki bi zahtevale specifične ureditve, ukrepe in s
tem spremembo krajinskih vzorcev, se ne uvajajo. |
|
(9) V
primerih prostorske in prometne utesnjenosti se omogoči preselitev
kmetij, ki se krepijo ali kažejo težnjo po krepitvi, na površine zunaj
strnjenih naselij. |
|
(10) Pri
dimenzioniranju kmetijskih gospodarskih objektov (novogradnje, prenove)
se na celotnem območju občine smiselno upoštevajo dimenzije in proporci
obstoječih objektov. Večje dimenzije kmetijskih objektov so dopustne po
predhodni prostorski in okoljski utemeljitvi. |
|
(11)
Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti, vezanih na predelavo
kmetijskih pridelkov. Omogočijo se nove dodatne dejavnosti, ki ne bodo
neposredno vezane na kmetijsko pridelavo, bodo pa omogočile aktivnejše
vključevanje kmetijstva v mrežo podjetništva. |
|
(12)
Spodbuja se razvoj turizma na kmetijah ter omogoči izgradnja dodatnih
objektov in ureditev ustreznih površin za prostočasne dejavnosti.
Primarno se za izgradnjo ali povečanje nočitvenih in gostinskih
kapacitet ter drugo turistično ponudbo izkoristijo obstoječi objekti na
kmetiji (obstoječi stanovanjski in gospodarski objekti). Hkrati se
kmetijam zagotovijo ustrezne prostorske možnosti za oblikovanje
kompleksne turistične ponudbe (nočitvene kapacitete in druga turistična,
športna ter rekreacijska infrastruktura ipd.). |
|
(13)
Zagotovi se gospodarno ravnanje s kmetijskimi zemljišči. Pri posegu v
tla se viški rodovitnega dela namenijo rekultivaciji drugih kmetijskih
zemljišč oziroma morebitni vzpostavitvi novih kmetijskih površin.
Omogoči se vzpostavljanje kmetijskih zemljišč na površinah v zaraščanju
in na degradiranih območjih. |
|
(14)
Zaradi zagotavljanja prehranske varnosti se dolgoročno v največji meri
ohranjata obseg in kakovost kmetijskih zemljišč, primernih za kmetijsko
pridelavo. |
|
|
|
47.
člen |
|
(razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire -
gozdarstvo) |
|
(1)
Gozdove, ki so naravni vir in naravno bogastvo, se ohranja ob hkratnem
upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo v
gozdu oziroma gozdnem prostoru svoj interes. Zagotavljajo se osnovni
cilji gospodarjenja z gozdovi – proizvodnja kvalitetnega lesa ob
zagotavljanju in ohranjanju vseh preostalih funkcij gozda s sonaravnimi
načini gospodarjenja z gozdovi. |
|
(2) Na
območjih, poraslih z gozdom, se ohranjajo sklenjene gozdne površine, na
območjih zaraščajočih površin pa bodo dane razvojne možnosti za
kmetijstvo in poselitev. V kmetijski krajini, kjer se gozd prepleta s
kmetijskimi površinami in poselitvijo, se varujejo gozdni otoki in
gozdni koridorji ter mejice. |
|
(3) Z
ohranjanjem gozdov na strminah se krepijo varovalne funkcije gozdov, na
pretežnem delu gozdnih površin pa se krepijo proizvodni potenciali
gozdnih rastišč in razvijajo vse funkcije gozdov. Na strmih predelih se
zagotavlja stalno pokritost tal z vegetacijo, pri poseganju v
večnamenske gozdove se posege presoja z vidika vplivov na okolje. |
|
(4)
Dopustne so krčitve gozdov v kmetijske namene in krčitve zaradi
umeščanja GJI, zaradi varstva okolja, narave in kulturne dediščine,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter v drugih primerih, če
krčitve dopušča predpis. |
|
(5) Za
omogočanje gospodarske rabe gozdov s poudarjeno lesno-proizvodno
funkcijo se zagotavljajo dostopi do gozdnih zemljišč. Gozdovi se z
gozdnimi vlakami odpirajo v skladu z gozdno-gospodarskimi načrti.
Načrtovanje mora temeljiti na optimalnem trasiranju glede na lastnosti
terena. Na terenih, ki so podvrženi eroziji in na večjih nagibih se
uredi odvodnjavanje. Gradnja in vzdrževanje prometnic morata biti v
skladu z načeli varovanja narave in kvalitete prostora, pri določanju
trase pa je treba upoštevati ekološke in socialne funkcije gozdov.
|
|
(6)
Gozdnogospodarski posegi v gozd in gozdni prostor so naravnani tako, da
se ohranja ugodno stanje vseh avtohtonih vrst v gozdnem ekosistemu. Zato
se dela v gozdu opravljajo v času in na način, ki je za živalske vrste
čim manj moteč. Pri lovnem gospodarjenju se vzpostavlja ustrezna
številčnost divjadi, poleg tega pa se zagotavlja redna košnja košenic in
gozdnih jas, s čimer se vzdržuje prehrambna baza za divjad. |
|
|
|
48.
člen |
|
(razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire - vode) |
|
(1) Pri
načrtovanju prostorskih ureditev in dejavnosti na območju vodnih
zemljišč se upošteva: |
|
·
da
se prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, umeščajo
izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna ter v ustreznem
(zakonodajno določenem) odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču
ohranjata nezazidanost in javna dostopnost, |
|
·
da
se z ureditvami ne poslabšuje stanje voda in vodni režim oziroma se
zagotovijo izravnalni ukrepi, |
|
·
da
se ohranjajo retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihova
ponovna vzpostavitev, če je to mogoče; kadar je izkazan javni interes,
je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima možno le
ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda in |
|
·
da
se premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču
načrtujejo tako, da je zagotovljena poplavna varnost ter da se ne
poslabšujeta stanje voda in vodni režim. |
|
(2)
Zagotavlja se neškodljiv dostop do voda in dopušča se splošno rabo
vodnega dobra, razen v primerih, ko je to onemogočeno zaradi objektov,
ki jih določa področna zakonodaja. Na vodnem ali priobalnem zemljišču ni
dopustno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost
prehod ob vodah. |
|
(3) Na
poplavnih in erozijskih območjih je potrebno prostorske ureditve in
dejavnosti izvajati tako, da ne bodo sprožile naravnih procesov, ki
lahko ogrožajo poselitev in druge rabe prostora ter človekove
dejavnosti. Redno vzdrževanje vodotokov bo usmerjeno k vzdrževanju
vodnega režima ob uporabi sonaravnih ureditev obrežij in vodnih
objektov, kot so jezovi, pragovi in drugi objekti, ki se bodo redno
obnavljali. V obvodnih krajinah in mokrotnem svetu se varujejo: naravna
morfologija strug, obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v
celoti. |
|
(4) Pri
urejanju vodotokov se oblikujejo naravno oblikovane struge in obrežja.
Na vodotoku Rogatnica, ki se uvršča med naravne vrednote, se opravljajo
le vzdrževalna dela, ki so nujna za zagotavljanje stabilnosti vodnega
režima. Vzpostavi se tudi ustrezen režim rabe in vzdrževanja obvodnega
prostora vodotoka, vzdržujejo se vodni objekti. |
|
(5) Pri
neobhodnih oziroma začasnih zajezitvah vodotokov in odvzemu voda iz njih
mora ostanek pretoka oziroma akumulacija vode zagotavljati primerne
pogoje za ohranitev in razvoj vodnih in obvodnih biotopov – izvedba
zajezitve mora zagotavljati in ohranjati obseg, celovitost in povezanost
habitatov vrst, vezanih na vodotok oziroma ekološko povezanost biotopa
pred zajezitvijo in po njej. |
|
(6)
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
priobalnih zemljišč ter raba vode naj zagotavlja varstvo naravnih
vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(7)
Vodotoki z obvodnim prostorom so skladno s prostorskimi možnostmi
namenjeni turističnim in prostočasnim dejavnostim, pri čemer se urejanje
dostopov in drugih ureditev izvaja ob ohranjanju morfoloških značilnosti
potokov in obvodnega prostora, značilnosti posameznih ekosistemov ter
kulturnih in doživljajskih značilnosti obvodne krajine. Na vodnem in
priobalnem zemljišču se razen v izjemnih primerih ne posega v prostor v
pasovih, kot jih določajo predpisi o vodah. |
|
(8)
Zagotavlja se ustrezno oskrbo s pitno vodo, varuje se potencialno
pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode.
|
|
(9) Na območju občine je več vodotokov, najpomembnejši je Rogatnica,
prav tako pa se v občini nahaja več drugih vodnih površin (jezera in
ribniki). |
|
(10)
Za posege v prostor, ki lahko vplivajo na vodni režim ali stanje voda,
je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
|
(11)
Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo
naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi
vodnega dovoljenja ali koncesije v skladu z resorno zakonodajo. |
|
|
|
49.
člen |
|
(razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire – turizem
in rekreacija) |
|
(1)
Spodbuja se razvoj turističnih in prostočasnih dejavnosti kot ena
temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in za dvig
bivalnih kakovosti, tako da bo občina postala prepoznavno turistično
območje. Razvoj turizma temelji na naravnih (ohranjenost narave in
neonesnaženost okolja, kvalitetne prvine naravnega okolja ipd.) ter
ustvarjenih danostih (obstoječe turistične točke in ureditve, objekti in
območja kulturne dediščine, tradicionalna kulturna krajina in kmetijstvo
ipd.). V občini se spodbuja razvoj trajnostnih oblik rekreativnega,
izletniškega in ekološkega turizma. |
|
(2)
Upošteva se Razvojni načrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011
(RNUST), ki se osredotoča na upravljanje trajnostnih turističnih
destinacij lokalnega in regionalnega nivoja, razvoj trajnostnega
turističnega podjetništva, specializacijo, diverzifikacijo in
integracijo turističnih produktov in storitev za večjo kakovost in
konkurenčnost turističnih podjetij, produktov, storitev in destinacij na
domačem in mednarodnih turističnih trgih. |
|
(3)
Razvija se temeljna turistična infrastruktura, predvsem namestitvene in
sprostitveno-rekreativne zmogljivosti. Pri načrtovanju turistične
infrastrukture se daje prednost izgradnji hotelskega tipa namestitve.
Prednost imajo tudi obnova in revitalizacija obstoječih objektov, še
posebej tistih z dediščinsko vrednostjo. Pri novogradnjah naj se
upošteva lokalna arhitekturna tradicija. |
|
(4) Za
uspešen turistični razvoj se razvija tudi ustrezna splošna
infrastruktura (GJI) in dobra povezava z drugimi destinacijami in
večjimi urbanimi središči ter prometnimi vozlišči v državi in čezmejno.
Spodbuja se diverzifikacija trajnostne prometne dostopnosti.
|
|
(5) Pri
načrtovanju območij turizma in rekreacije se zagotavlja varstvo naravnih
vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zavarovanih območij.
Celostno se interpretira, zavaruje in označi območja ter objekte naravne
in kulturne dediščine ter zagotovi ustrezno interpretacijo obiskovalcem. |
|
(6) V
območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in
neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se
pripadajočo infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih.
Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske
infrastrukture. Spodbuja se razvoj tematskih poti. |
|
(7)
Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine in večje gradbene
posege, se načrtuje izven naravovarstvenih pomembnih območij in območij
občutljivih za onesnaževanje, ob obstoječi poselitvi. |
|
(8) V
vaških naseljih in zaselkih se s ponudbo turizma na kmetiji zagotavljajo
možnosti za širitev kmetij, ureditev nočitvenih kapacitet in za potrebe
drugih dopolnilnih dejavnosti, povezanih s turizmom. Zaradi kakovosti in
privlačnosti tradicionalne kulturne krajine, ki jo je ustvarilo
kmetijstvo kot prostorsko prevladujoča raba prostora v občini, se
spodbuja turizem in prostočasne dejavnosti v povezavi s kmetijstvom. V
ta namen se spodbuja ohranjanje tradicionalnih oblik rabe tal, pa tudi
uveljavljanje alternativnih oblik kmetovanja. |
|
(9)
Turizem na podeželju se spodbuja predvsem na območju obstoječih
vinogradniških območij z urejanjem vinskih kleti kot gospodarskih
objektov, objektov za občasno bivanje in vinotočev. Ohranjajo in urejajo
se bivalne vinske kleti kot počitniški in turistično-nastanitveni
objekti. |
|
|
|
50.
člen |
|
(razvojna
območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire –
mineralne surovine) |
|
(1) V
občini niso podeljene rudarske pravice za gospodarsko izkoriščanje
mineralnih surovin. |
|
(2) V
primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin na novih
območjih bo občina pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno
namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za
namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski
podrobni prostorski načrt. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno
na celotnem območju občine. |
|
|
|
2.8.2
Usmeritve za prostorski razvoj na posebnih območjih |
|
|
|
51.
člen |
|
(splošne
usmeritve za varstvo dediščine) |
|
(1) Na
območju občine Podlehnik se ohranja značilna naselbinska, krajinska,
arhitekturna tipologija in morfologija. Ohranja se vidno privlačne dele
krajine, vedute oziroma kvalitetne poglede na naselja ter s tem
prostorsko integriteto dediščine. Poleg dediščine se upoštevajo tudi
druge kakovostne starejše grajene strukture zaradi njihovega
materialnega, gospodarskega, kulturnega in socialnega pomena.
|
|
(2)
Pospešujejo se dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturnega
in zgodovinskega okolja ter omejujejo tiste, ki jih načenjajo. Na
območjih kulturne dediščine se spodbujajo tiste dejavnosti, ki krepijo
prepoznavnost dediščine. |
|
(3)
Upoštevajo se varstveni režimi in izdelane raziskave s področja
krajinskih arhitekturnih in etnoloških regij. |
|
(4) Na
območjih prepoznavnosti in naravnih kakovosti se z rabo prostora ohranja
krajinske prvine in naravne procese. Varuje se kulturno-zgodovinske
prvine, ki jih obeležujejo ostanki zgodovinske poselitve ter objekti in
obeležja zgodovinskih dogodkov. |
|
(5) Za
območja prepoznavnosti oziroma njihove dele, za katere bo potrebna
sanacija ali pa bodo podane kompleksne razvojne pobude, se lahko
pripravijo OPPN, ki bodo temeljili na prostorskih oziroma krajinskih
preveritvah in utemeljitvah. |
|
|
|
52.
člen |
|
(varstvo
kulturne dediščine) |
|
(1) Na območju občine Podlehnik je 20 enot kulturne dediščine vpisane v
Register nepremične kulturne dediščine. Na območju občine so prisotni
objekti in območja stavbne in arheološke dediščine, tri enote imajo
opredeljeno vplivno območje. Dejavnosti in posege
na
območjih enot se prilagaja ohranjanju kakovosti, zaradi katerih so bila
ta območja oziroma objekti prepoznani kot pomembni. Za posege v objekte,
območja in vplivna območja kulturne dediščine je potrebno pridobiti
kulturnovarstvene pogoje, na projektno dokumentacijo pa
kulturnovarstveno soglasje. |
|
|
|
53.
člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1) Občina
kot posebne krajinske vrednote varuje območja vrednejših delov krajine,
ki so zaradi svojih posebnosti ali enkratnosti opredeljena kot naravne
vrednote in zavarovana območja narave. Pri načrtovanju posegov v prostor
se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot
in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(2) V
občini Podlehnik se kot posebna območja opredelijo območja naravnih
vrednot, zavarovanih območij, območij Natura 2000, ekološko pomembna
območja in območja kulturne dediščine. |
|
|
|
2.8.3
Usmeritve za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, zaščita in
reševanje ter potrebe obrambe |
|
|
|
54.
člen |
|
(območja
za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in
reševanja) |
|
(1) Na območju Občine Podlehnik so opredeljene tri vrste območij
potencialnih naravnih nesreč: potresna, erozijska in poplavna. |
|
(2) Območje občine glede na Karto intenzitet potresov Slovenije za
povratno dobo 500 let (ARSO) spada med območja s potresno nevarnostjo
VII. stopnje po MSC lestvici. Objekti morajo biti protipotresno grajeni
v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s to stopnjo potresne
ogroženosti. |
|
(3) Poplavna območja so v obvodnem prostoru vodotokov Rogatnica,
Maceljščica
in Dravinja (ki poteka po meji območja občine). |
|
(4) V občini so erozijska območja z visoko stopnjo ogroženosti. Na teh
območjih se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo
in izvajajo ob upoštevanju
zahtevnih
zaščitnih
ukrepov, kar vključuje predvsem izbor lokacij za gradnjo izven teh
območij. Če se tem območjem ni mogoče izogniti, se zagotovi izvedbo
ustreznih strokovnih presoj in tehničnih rešitev, ki zagotavljajo
stabilnost objektov. |
|
(5)
Na potencialno ogroženih območjih se uveljavlja prostorske,
urbanistične, gradbene, arhitekturne in druge tehnične ukrepe (npr.
orientacija zgradb, strukturne ojačitve, izolacija, tehnična sredstva za
zaklanjanje, alarmiranje ipd.), tako da se preprečijo oziroma zmanjšajo
morebitne posledice ter omogoči zaščita, reševanje (evakuacija) in
pomoč, za obstoječa območja s strnjeno poselitvijo na ogroženih območjih
pa se zagotovi izvedba ustreznih varnostnih ukrepov. |
|
(6)
Občina Podlehnik bo z občinskim načrtom zaščite in reševanja opredelila
površine za potrebe zaščite in reševanja
(tudi površine
za pokop večjega števila ljudi,
površine za pokop kadavrov).
Površine za deponijo ruševin se zagotavlja na območju EUP DE 1 (športno
igrišče na parceli 407/2
k.o. Dežno). Zbirna mesta za prejem nujne pomoči
in
območje za evakuacijo v primeru naravnih in drugih nesreč se določijo v
naselju Podlehnik - na parkirišču ob
šoli
v okviru
EUP:
PO
17 (parcela 287/4 k.o. Podlehnik). |
|
|
|
55.
člen |
|
(območja
in objekti za potrebe obrambe) |
|
Na območju
občine Podlehnik ni obstoječih ali predvidenih območij in objektov za
potrebe obrambe. |
|
|
2.9
Usmeritve
za določitev namenske rabe zemljišč
|
|
|
|
56.
člen |
|
(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč) |
|
(1) V
izvedbenem delu tega občinskega prostorskega načrta so določena območja
stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo
na območja podrobnejše namenske rabe prostora (PNRP). |
|
(2)
Stavbna zemljišča se določijo na podlagi prikaza obstoječih stavbnih
zemljišč v predhodnih prostorskih aktih, na podlagi veljavnih upravnih
dovoljenj kot tehnični popravki, na podlagi državnih evidenc o dejanski
rabi prostora, na podlagi razpoložljivih podatkov iz prostorskega
informacijskega sistema (podlage za prikaz stanja prostora), digitalnih
ortofoto posnetkov ter na osnovi strokovnih podlag, v katerih so
utemeljene potrebe po širitvi stavbnih zemljišč, predviden obseg ter
njihova lokacija. Stavbna zemljišča se določijo tudi za parcele, na
katerih so bili zgrajeni objekti pred 31. 12. 1967. |
|
(3) Kmetijska zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe
prostora oz. maske gozda in digitalnih ortofoto posnetkov. Najboljša in
druga kmetijska zemljišča se ob prvi pripravi OPN prikažejo na podlagi
opredelitve v predhodnem prostorskem aktu, upoštevajoč podatke o
dejanski rabi prostora in stavbnih zemljiščih za širitev naselij. V
kmetijska zemljišča v odprtem prostoru so po načelu pretežnosti uvrščene
tudi ostale rabe zemljišč, kot so območja razpršene gradnje, vodna
zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov gospodarske
javne infrastrukture. Na kmetijska zemljišča je dovoljeno posegati v
skladu z veljavnimi predpisi o kmetijskih zemljiščih. Občina na
kmetijskih zemljiščih dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s
strateškimi cilji razvoja na tem področju in so v skladu z veljavnimi
predpisi o varovanju in ohranjanju kmetijskih zemljišč. Poseben status
imajo kmetijska zemljišča, ki so v območju urbanističnega načrta
predvidena za dolgoročno širitev poselitve, v namenski rabi pa se
ohranjajo kot kmetijska zemljišča. Sprememba namenske rabe teh zemljišč
v stavbna zemljišča bo predmet prihodnjih sprememb in dopolnitev OPN. |
|
(4)
Območja gozdnih zemljišč so površine porasle z gozdnim drevjem. Gozdna
zemljišča so povzeta po dejanski rabi tal (ministrstva
pristojnega za kmetijstvo).
Gozdove se ohranja v največji možni meri, predvsem otoke nižinskega
gozda sredi kmetijskih površin in obrežni gozd ob vodotokih. V območja
gozdnih zemljišč v odprtem prostoru se uvrščajo tudi ostale rabe
zemljišč,kot
so: vodna zemljišča manjših vodotokov in površine omrežij in objektov
gospodarske javne infrastrukture. V gozdna zemljišča je dovoljeno
posegati v skladu z veljavnimi predpisi o gozdovih. Občina v gozdovih
dopušča dejavnosti, ki niso v nasprotju s strateškimi cilji razvoja na
tem področju in s predpisi o varovanju in ohranjanju gozdov ter varstvu
kulturne dediščine. V gozd na območju arheoloških najdišč (kulturni
spomeniki) se praviloma ne posega oziroma je potrebno način poseganja
predhodno uskladiti s pristojno službo. |
|
(5) Vodna
zemljišča se določijo na podlagi prikaza dejanske rabe prostora ob
upoštevanju opredelitve v predhodnih prostorskih aktih občine,
katastrskih podatkov in digitalnih ortofoto posnetkov. Kot vodna
zemljišča se opredelijo večji vodotoki in večja telesa stoječe vode.
Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna, se
opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča,
pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na
terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna
zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki
izhajajo iz zakonodaje s področja voda . |
|
|
2.10
Usmeritve
za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
|
|
|
|
57.
člen |
|
(splošna
določila) |
|
(1) V
izvedbenem delu tega odloka so določeni PIP za naselja, za območja
razpršene poselitve in razpršene gradnje ter za odprti prostor. Po
različnih EUP oziroma PNRP se določajo vrste dopustnih posegov v prostor
glede namena in vrste gradenj ter dopustno izrabo prostora, lego
objektov na zemljišču, velikost in oblikovanje objektov, merila za
parcelacijo, minimalno komunalno opremo, merila za priključevanje
objektov na GJI in grajeno javno dobro, skupna merila in pogoje za
celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstvo
okolja in naravnih dobrin ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami. Določena so tudi merila in pogoji za gradnjo objektov zunaj
območij stavbnih zemljišč ter za pripravo podrobnih prostorskih načrtov. |
|
|
3.
Izvedbeni del
|
|
|
|
3.1
Enote urejanja prostora |
|
|
|
58.
člen |
|
(splošne
določbe) |
|
(1)
Izvedbeni del odloka je podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo
objektov, podlaga za prostorsko umeščanje in gradnjo enostavnih in
nezahtevnih objektov, podlaga pri spremembi namembnosti objektov in pri
drugih posegih v prostor, ki jih določajo drugi predpisi. |
|
(2) Poleg
določb tega izvedbenega dela je potrebno pri gradnji objektov, pri
spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih,
ki jih določa zakonodaja s področja graditve objektov in drugi področni
predpisi, upoštevati vso veljavno zakonodajo, ki določa javno-pravne
režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje upravnega
dovoljenja za gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasja. Dolžnost
upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, ko to ni izrecno
navedeno v tem prostorskem aktu. |
|
|
|
59.
člen |
|
(stopnja
natančnosti meja) |
|
(1) Meje
EUP so določene na podlagi digitalnega katastrskega načrta (DKN) v
merilu 1:5.000, ki je bil posredovan od ministrstva pristojnega za
prostor za namen izdelave prikaza stanja prostora (september, 2008),
topografskih načrtov (TTN 1:5.000 in TTN 1:10.000) in digitalnih
ortofoto posnetkov (DOF5, GURS, leto snemanja: 2006). Kjer meje enot ne
potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski
načrt ali digitalni ortofoto posnetek. |
|
(2)
Položajna natančnost mej enot urejanja je enaka položajni natančnosti
uporabljenega digitalnega katastrskega načrta, v kolikor meja urejanja
sovpada s parcelno mejo. V kolikor meje enote urejanja ne sovpadajo s
parcelno mejo, je položajna natančnost meje enote urejanja odvisna od
razlik med položajno natančnostjo topografskih načrtov in digitalnih
ortofoto posnetkov in digitalnim katastrskim načrtom na območju
obravnavane meje. |
|
(3) Drugi
grafični prikazi iz 2. člena tega prostorskega načrta so pripravljeni na
podlagi podatkov prikaza stanja prostora, katerih položajna natančnost
je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od
dejanskega stanja v naravi. |
|
(4) V
primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti
različnih podatkov meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega
stanja v naravi, je potrebno v postopku določitve parcele objekta
izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s
katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem
prostorskim aktom in stanjem v prostoru. |
|
(5) V
primerih, ko je za določitev meje med območji namenske rabe prostora
uporabljen topografski podatek, je dopustna interpretacija natančnosti
zemljiškega katastra v odnosu na uporabljene topografske podatke.
Interpretacija se lahko poda v obliki izvedenskega mnenja. |
|
|
|
60.
člen |
|
(splošna
določila o EUP) |
|
(1)
Izvedbeni del OPN deli prostor občine na posamezne enote urejanja
prostora (EUP), za katere določa osnovno namensko rabo, podrobno
namensko rabo (PNRP), prostorske izvedbene pogoje (PIP) in območja, za
katera se pripravi OPPN. Izvedbeni del odloka določa pogoje za urejanje: |
|
·
naselij oziroma njihovih delov, |
|
·
območij razpršene poselitve in razpršene gradnje ter |
|
·
območij odprtega prostora. |
|
(2) Pogoji
za urejanje po posameznih EUP so določeni na podlagi analize značilnosti
prostora, omejitev iz pravnih režimov s področij varstva okolja, zdravja
ljudi, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, varstvenih
usmeritev za ohranjanje varovanih območij narave in omejitev, povezanih
z GJI ter na podlagi strateških usmeritev in načrtovanih prostorskih
ureditev. |
|
(3)
Splošni PIP se dopolnjujejo, nadgrajujejo in podrobneje določajo s
podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP ter s podrobni PIP za posamezno EUP.
PIP za posamezno EUP podrobneje določa, dopolnjuje, izjemoma pa tudi
izključuje splošne ali podrobnejše PIP. Za posamezno EUP tako veljajo: |
|
·
splošni PIP za urejanje prostora, |
|
·
podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne vrste namenskih rab in
so navedeni v podrobnejših PIP za posamezne PNRP ter |
|
·
podrobnejši PIP, ki so opredeljeni za posamezne EUP. |
|
(4)
Označevanje EUP za območja naselij: |
|
Območja
EUP za naselja, območja razpršene poselitve in za prostorsko in
funkcionalno povezana območja razpršene gradnje so označena s črkovno
oznako naselja in tekočo številko enote urejanja. Črkovna oznaka za
posamezno naselje pomeni: DE - Dežno pri Podlehniku, GO - Gorca, JA -
Jablovec, KO - Kozminci, LO - Ložina, PO - Podlehnik, RO - Rodni Vrh,
SE - Sedlašek, SG - Spodnje Gruškovje, ST - Stanošina, STR - Strajna, ZA
- Zakl in ZG - Zgornje Gruškovje (v primerih, ko za naselje še ni
določene nobene EUP, črkovna oznaka ni uporabljana v OPN). |
|
(5)
Označevanje EUP za posamezna območja GJI: |
|
1. Območja
državnih prostorskih načrtov so označena s črkovno oznako DPN in tekočo
številko enote urejanja in niso vezana na območje naselja: DPN1,
DPN2. |
|
(6)
Označevanje EUP za območja odprtega prostora: |
|
EUP v
odprtem prostoru, ki vključujejo območja kmetijskih, gozdnih, vodnih in
drugih zemljišč ter območja razpršene poselitve, so deljena glede na
delitev prostorskih enot v občini. Označena so s črkovno oznako »OP« in
tekočo številko enote urejanja: |
|
(7)
Posebnosti |
|
Nekatera
naselja obsegajo tudi objekte razpršene gradnje v odprtem prostoru, ki
nimajo določenih stavbnih zemljišč oziroma se prikazujejo kot zemljišča
pod stavbo (informacija o dejanskem stanju) ter zanje veljajo določila
prostorskih izvedbenih pogojev za območja razpršene gradnje, ki niso
vključena v območje sanacije. |
|
|
|
61.
člen |
|
(enote
urejanja prostora) |
|
(1) EUP na
območju občine Podlehnik so prikazane v spodnji tabeli |
|
|
|
*
Legenda omejitev: |
|
KD –
kulturna dediščina, NV – naravna vrednota, PO – poplavnost, PO-OK–
poplavnost- opozorilna karta, PL – plazljivost, ER – erozija |
|
Enota urejanja prostora (EUP) |
Podrobnejša namenska raba prostora (PNRP) |
Način urejanja |
Omejitve |
|
Naselje |
Oznaka |
|
Dežno pri Podlehniku |
DE
1 |
BT, VC, ZS |
OPN |
ER, PL, PO |
|
DE
2 |
CD, SS, SK |
OPN |
ER, PO |
|
DE
3 |
BT |
OPN |
ER, KD, PL |
|
DE
5 |
O |
OPN |
NV, PO |
|
DE
6 |
BT |
OPPN |
ER, KD, PL |
|
Gorca |
GO
1 |
VC, ZS |
OPN |
ER, PL, PO |
|
GO
2 |
A |
OPN |
ER, PO |
|
GO
3 |
A,
CU, K2, ZK |
OPN |
ER, KD, PL |
|
GO
4 |
A |
OPN |
ER, KD, PL |
|
GO
5 |
BT |
OPN |
ER, KD, PL |
|
GO
6 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
GO
7 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
GO
8 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
GO
9 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
GO
10 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
GO
11 |
O |
OPN |
ER |
|
GO
12 |
O |
OPN |
ER, PL |
|
GO
13 |
O |
OPN |
ER, PL, PO |
|
Jablovec |
JA
1 |
A |
OPN |
ER, KD, NV, PL |
|
JA
2 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
JA
3 |
A |
OPN |
ER, NV |
|
JA
4 |
A |
OPN |
ER, NV, PL |
|
JA
5 |
A |
OPN |
ER, NV, PL |
|
Kozminci |
KO
1 |
A |
OPN |
ER, NV, PO |
|
KO
2 |
A |
OPN |
ER, NV, PO |
|
Podlehnik |
PO
1 |
CU |
OPPN |
PL |
|
PO
2 |
CU |
OPPN |
PO |
|
PO
3 |
IG |
OPN |
ER, PO |
|
PO
4 |
CU, SS |
OPPN |
ER, KD, PL |
|
PO
5 |
CU, SS |
OPPN |
ER, PL, PO |
|
PO
6 |
CU, SK |
OPN |
ER, KD, NV, PL, PO |
|
PO
7 |
SS |
OPN |
PL |
|
PO
8 |
A |
OPN |
KD |
|
PO
9 |
A |
OPN |
PL |
|
PO
10 |
A |
OPN |
KD, PL |
|
PO
11 |
A |
OPN |
ER, KD, PL |
|
PO
13 |
A |
OPN |
/ |
|
PO
14 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
PO
15 |
BT |
OPN |
ER, KD, NV, PO |
|
PO
16 |
Av |
OPN |
ER, NV, PL |
|
PO
17 |
CU |
OPN |
PL |
|
PO
18 |
G,
K2, SS |
OPN |
ER, PL |
|
PO
19 |
IK |
OPPN |
ER, PL |
|
PO
20 |
O |
OPN |
KD, PO |
|
PO
21 |
O |
OPN |
ER, PO |
|
Rodni Vrh |
RO
1 |
CU |
OPN |
ER, KD, PL |
|
RO
2 |
A,
K2 |
OPN |
ER, NV, PL |
|
Sedlašek |
SE
1 |
BT |
OPN |
ER, PL |
|
SE
3 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
SE
4 |
Av |
OPN |
ER, PL |
|
SE
5 |
Av |
OPN |
ER, PL |
|
SE
6 |
O |
OPN |
ER, PL |
|
SE
7 |
O |
OPN |
ER, NV, PL |
|
Spodnje Gruškovje |
SG
1 |
O |
OPN |
ER, NV, PL |
|
Stanošina
|
ST
1 |
SK |
OPN |
ER, KD, NV, PL |
|
ST
2 |
BT |
OPN |
ER, PL, PO |
|
ST
3 |
K1 |
OPN |
ER, KD, NV, PO |
|
ST
4 |
A |
OPN |
ER |
|
ST
5 |
O |
OPN |
ER, PO |
|
ST
6 |
O |
OPN |
ER, PL |
|
Strajna, Kozminci |
STR 1 |
A |
OPN |
ER, NV, PL, PO |
|
STR 2 |
O |
OPN |
ER, NV, PL |
|
Zakl |
ZA
1 |
CU, SK |
OPN |
ER, KD, PL |
|
ZA
2 |
CU |
OPN |
ER, KD, PO |
|
ZA
3 |
A |
OPN |
ER, KD, PL |
|
ZA
4 |
Av |
OPN |
ER, KD, PL |
|
ZA
5 |
PC |
OPN |
ER, KD, NV, PL, PO |
|
ZA
6 |
PC |
OPN |
ER, KD, NV, PO |
|
ZA
7 |
A |
OPN |
ER, NV, PL |
|
ZA
8 |
A |
OPN |
ER, NV, PL |
|
ZA
9 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
ZA
10 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
ZA
11 |
SK |
OPN |
ER, KD, PL |
|
Zgornje Gruškovje |
ZG
1 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
ZG
2 |
A |
OPN |
ER, PL |
|
Dežno pri Podlehniku, Gorca, Kozminci, Podlehnik, Sedlašek,
Stanošina, Strajna, Zakl, Zgornje Gruškovje |
DPN 1 |
PC |
DPN |
ER, KD, NV, PL, PO |
|
Zgornje Gruškovje |
DPN 2 |
PO |
DPN |
ER, PL, PO |
|
Stanošina, Zakl |
PC
1 |
PC |
OPN |
ER, NV, PL |
|
Kozminci |
PC
2 |
PC |
OPN |
ER, NV, PL, PO-OK |
|
Odprti prostor |
OP
1 |
A,
Av, BT, G, IK, K1, K2, O, PC, VC, ZK |
OPN |
ER, KD, NV, PL, PO, PO-OK |
|
OP
2 |
A,
G, K1, K2, VC |
OPN |
ER, KD, NV, PL, PO, PO-OK |
|
OP
3 |
A,
Av, BT, G, IK, K1, K2, O, VC |
OPN |
ER, KD, NV, PL, PO |
|
OP
4 |
A,
K1 |
OPN |
KD |
|
OP
5 |
A,
K1 |
OPN |
ER, KD |
|
OP
6 |
K1, VC |
OPN |
ER, NV, PO |
|
OP
7 |
A,
K1 |
OPN |
ER, PO |
|
OP
8 |
K1, VC |
OPN |
ER, KD, NV, PL, PO |
|
OP
9 |
K1, O, VC |
OPN |
ER, KD, NV, PL, PO |
|
OP
10 |
A,
K1, VC |
OPN |
ER, KD, NV, PL, PO |
|
OP
11 |
A,
G, K1, O |
OPN |
ER, PL, PO |
|
OP
12 |
K1 |
OPN |
ER, PO |
|
OP
13 |
A,
G, K1, O, VC |
OPN |
ER, NV, PL, PO |
|
OP
14 |
A,
K1 |
OPN |
ER, NV, PL, PO |
|
OP
15 |
A,
K2 |
OPN |
ER, PL, PO |
|
OP
16 |
K1 |
OPN |
OP |
|
OP
17 |
K1 |
OPN |
ER |
|
OP
18 |
K2 |
OPN |
ER, NV, PL, PO |
|
|
3.2
Namenska raba prostora |
|
|
|
62.
člen |
|
(namenska
raba prostora) |
|
(1)
Območje občine se glede na osnovno namensko rabo prostora deli na: |
|
·
območja stavbnih zemljišč, |
|
·
območja kmetijskih zemljišč, |
|
·
območja gozdnih zemljišč in |
|
·
območja voda. |
|
(2) Vsa
območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na območja podrobnejše
namenske rabe prostora navedena v spodnji tabeli: |
|
|
|
Osnovna namenska raba |
Podrobnejša namenska raba |
|
I.
Stavbna zemljišča |
S
– območja stanovanj |
SK
– površine podeželskega naselja |
|
SS
– stanovanjske površine |
|
C
– območja centralnih dejavnosti |
CU
– osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
CD- druga območja centralnih dejavnosti |
|
I
– območja proizvodnih dejavnosti |
IK
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
IG
– gospodarske cone |
|
B
– posebna območja |
BT
– površine za turizem |
|
Z
– območja zelenih površin |
ZS
– površine za oddih, rekreacijo in šport |
|
ZK
– pokopališča |
|
P
– območja prometnih površin |
PC
– površine cest |
|
PO
– ostale prometne površine |
|
E
– območja energetske infrastrukture |
|
O
– območja okoljske infrastrukture |
|
A
– površine razpršene poselitve |
|
Av
– površine vinogradniške poselitve |
|
II.
Kmetijska zemljišča |
K1
– najboljša kmetijska zemljišča |
|
K2
– druga kmetijska zemljišča |
|
III.
Gozdna zemljišča |
G
– gozdna zemljišča |
|
IV.
Vode |
V
– površinske vode |
VC
– celinske vode |
|
|
3.3
Dopustna izraba prostora |
|
|
|
63.
člen |
|
(splošni
PIP glede dopustne izrabe prostora) |
|
(1)
Dopustna izraba prostora je določena za območje posamezne EUP z
zahtevano absolutno površino odprtih zelenih ali drugih površin, ki
služijo skupni rabi prebivalcev območja EUP in zagotavljajo kvaliteto
bivanja ter ne služijo kot prometne površine ali površine, ki služijo
uporabi in delovanju objektov. |
|
(2)
Zahtevana absolutna površina odprtih zelenih ali drugih površin je kot
odstotni delež zahtevane absolutne površine glede na celotno površino
EUP določena v podrobnejših PIP za posamezno EUP. |
|
(3) V EUP,
kjer odstotni delež zahtevane absolutne površine odprtih zelenih ali
drugih površin ni določen, se glede dopustne izrabe prostora upoštevajo
normativi, standardi in načela dobre prakse za dejavnosti, ki so predmet
prostorske ureditve. |
|
(4) Faktor
izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ)
sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za
posamezno PNRP. Za odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem
odlokom glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele, se upoštevajo
normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov
oziroma obstoječ tradicionalen faktor v naselju. Odstopanje se posebej
obrazloži v postopku priprave projektne dokumentacije za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
(5)
Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno,
če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. |
|
|
|
3.4
Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrsti
posegov v prostor |
|
|
|
64.
člen |
|
(splošni
PIP o dopustnih dejavnosti) |
|
(1)
Podrobnejši PIP glede dopustnih dejavnosti so podrobno opredeljeni v
preglednicah v nadaljevanju tega odloka. Dopustne dejavnosti so v
tabelah opredeljene na podlagi Uredbe o Standardni klasifikaciji
dejavnosti (Uradi list RS, št. 69/07 in 17/08). V primeru, da je
navedeno področje (npr. G Trgovina), so dopustne vse dejavnosti, ki jih
zajema to področje, v primeru, da je naveden oddelek (npr. 45 trgovina z
motornimi vozili in popravila motornih vozil) pomeni, da so dopustne vse
dejavnosti v okviru tega oddelka, v primeru navedbe posameznih
podrazredov dejavnosti (kot je npr. 46.1 posredništvo), pa so dovoljeni
le-ti. V primerih, ko v okviru dopustne dejavnosti ni dopustna posamezna
podkategorija dejavnosti, je to posebej navedeno. V primeru sprememb
navedene uredbe se preglednica uporablja smiselno glede na nov razpored,
oštevilčenje ali poimenovanje posameznih dejavnosti. |
|
(2) V
območju določenih namenskih rab (SK, SS, CU, CD) so v 115. členu v
omejenih gabaritih poleg bivanja dopustne še nekatere druge dejavnosti,
za katere velja, da mora prostor izpolnjevati naslednje pogoje: |
|
·
dejavnost ne sme generirati večjega tovornega ali osebnega prometa,
potrebna je neposredna navezanost na javno prometno infrastrukturo ob
zagotavljanju prometne varnosti, |
|
·
za
potrebe dejavnosti prometa, gradbeništva in popravila motornih vozil
ipd. dejavnosti se dovoli eno parkirišče za tovorno vozilo, |
|
·
parcela, na kateri se izvaja dejavnost, naj zagotavlja potrebne površine
za normalno funkcioniranje objektov in manipulacijo dostavnih vozil,
vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe stanovalcev,
zaposlenih in obiskovalcev, |
|
·
dejavnost naj bistveno ne povečuje negativnih vplivov na bivanje in
bivalno okolje (povečana stopnja hrupa in drugih emisij) glede na
obstoječe obremenitve in |
|
·
prostorska preveritev v projektni dokumentaciji je obvezna za vse
dejavnosti. |
|
(3) Če je
obrtna dejavnost in obrti podobna dejavnost ter storitev skladna z
dopustno dejavnostjo, kot jo določa ta odlok za posamezno PNRP ali EUP,
se šteje, da je dopustna. |
|
(4) Na
območjih PNRP, kjer se legalno zgrajeni objekti uporabljajo za namen, ki
s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti rekonstrukcija,
odstranitev, sprememba namembnosti in novogradnja (prizidava, nadzidava)
s povečanjem uporabne površine do 20 %. To se ob upoštevanju drugih
določil tega odloka dopusti, če je potrebna prilagoditev objekta nujnim
tehničnim zahtevam za ohranitev izvajanja dejavnosti in ob pogoju, da se
ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja. |
|
(5) Ne
glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je v EUP dopustna
gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju obnovljivih virov energije, če
so objekti skladni s pogoji za varstvo okolja. Pri oblikovanju objektov
se upošteva določila za sorodne objekte iz nabora tipologije objektov v
tem odloku oziroma sodobna dognanja na področju izkoriščanja obnovljivih
virov energije, pri čemer morajo biti ti objekti čim manj vidno
izpostavljeni. |
|
|
|
65.
člen |
|
(splošni
PIP o vrstah dopustnih objektov glede na namen) |
|
(1) V EUP
so na površinah PNRP v skladu s Prilogo 1b dopustne gradnje objektov
(stanovanjskih stavb, nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih
objektov), ki so navedeni v podrobnejših PIP za PNRP ali EUP. V EUP so
na površinah PNRP dopustne tudi rekonstrukcije ostalih legalno zgrajenih
objektov v območju, če niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP za posamezno
PNRP |
|
(2) V EUP so na površinah PNRP dopustne gradnje nezahtevnih in
enostavnih objektov po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in
določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 1a, če
izpolnjujejo splošne PIP za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov. |
|
(3) V EUP so na površinah PNRP poleg objektov iz prvega in drugega
odstavka tega člena dopustne gradnje objektov, če so namenjeni: |
|
·
dopustnim dejavnostim, ki so določene v podrobnejših PIP za posamezno
površino PNRP, |
|
·
spremljajočim dejavnostim, ki izboljšujejo pogoje za razvoj dopustnih
dejavnosti v EUP, |
|
·
drugim dejavnostim, za katere se s podrobnejšim načrtovanjem ali
projektno dokumentacijo utemelji, da izboljšujejo pogoje za razvoj
dopustnih dejavnosti v EUP in so skladne s pretežno namensko rabo, s
pogoji oblikovanja ter pogoji varstva okolja. |
|
(4) Ne glede na določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena
je v EUP na površinah PNRP dopustna gradnja objektov GJI,
namenjena
komunalnemu opremljanju stavbnih zemljišč, varstvu pred naravnimi in
drugimi nesrečami, varstvu okolja, voda in narave, varstvu kulturne
dediščine in obrambi. |
|
(5) V EUP je dopustna gradnja objektov, namenjenih izkoriščanju
obnovljivih virov energije, če so objekti skladni s pogoji oblikovanja
in pogoji varstva okolja. |
|
(6) Ne
glede na predhodne določbe tega člena, se v EUP kjer velja hierarhično
višji akt (DPN) ali podrobni prostorski načrt (OPPN), dopustne gradnje
objektov navedene v Prilogi 1a in Prilogi 1b ne navajajo oziroma
upoštevajo. |
|
|
|
66.
člen |
|
(splošni
PIP o vrstah dopustnih gradenj in drugih del) |
|
(1)
Gradnje in druga dela so dopustna na območjih PNRP skladno s splošnimi
PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP. Na območjih veljavnih OPPN so
gradnje dopustne skladno z določili OPPN. |
|
(2) Gradnje in druga dela so dopustni, če niso v nasprotju s predpisi s
področja varstva okolja (kulturne dediščine, narave, naravnih dobrin,
varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambe in varstva
zdravja). Za gradnjo ali druga dela, ki posegajo na območje varstvenega
režima ali varovanih vrednot okolja, vzpostavljenega na podlagi
predpisa, je pred gradnjo potrebno pridobiti soglasje službe, ki je na
podlagi predpisa pristojna za izdajo soglasja. |
|
Odstranitve so dopustne na območjih PNRP, skladno s PIP za posamezno
PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z določili OPPN.
Odstranitve objektov kulturne dediščine so dopustne le, če je v ta namen
pridobljeno kulturnovarstveno soglasje pristojnega organa. |
|
(3) Spremembe namembnosti objektov so dopustne, če so skladne s
splošnimi PIP ter PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih
OPPN pa skladne z določili OPPN. Dopustne so spremembe namembnosti,
skladne s predpisi o graditvi objektov. |
|
(4) Gradnja GJI, vključno s priključki nanjo, je dopustna na vseh PNRP,
če ni v nasprotju z režimi varstva ali varstvenimi usmeritvami za
varstvo okolja. Na vseh območjih PNRP je dopustna gradnja GJI skladno s
PIP glede priključevanja objektov na GJI in grajeno javno dobro, skladno
s PIP za posamezno PNRP ali EUP, na območjih veljavnih OPPN pa skladno z
določili OPPN. |
|
(5) Rekonstrukcije legalno zgrajenih objektov so dopustne na območjih
PNRP, če niso v nasprotju s podrobnejšimi PIP za posamezno PNRP.
Rekonstrukcije kot prenove objektov imajo v primeru kakovostne
arhitekture in objektov kulturne dediščine prednost pred novogradnjami,
pri čemer se pri namembnosti in oblikovanju upošteva prostorski
kontekst. |
|
(6) Za objekte, zgrajene na podlagi dovoljenj s področja graditve
objektov, ki so v grafičnem delu OPN prikazani kot razpršena gradnja
(stavbišče oziroma fundus objekta skladno z evidenco stanja v prostoru),
je dopustna izvedba vzdrževalnih del ter rekonstrukcije, dozidave ali
nadzidave, če gre za izboljšanje bivalnega standarda v teh objektih, ne
pa za dodajanje novih stanovanjskih enot ali prostorov za opravljanje
novih dejavnosti,
in sicer le na tistih zemljiščih, ki so v izdanih dovoljenjih s področja
graditve objektov opredeljena kot gradbena parcela oz. funkcionalno
zemljišče obstoječega objekta. Za izvedbo zgoraj naštetih dopustnih
gradenj se smiselno uporabljajo PIP glede na namen objekta, ki je
določen z upravnim dovoljenjem oziroma
katerega
namen
je določen v uradnih evidencah. Na gradbenih parcelah k objektom
razpršene gradnje je dopustna tudi gradnja NO in EO, pri čemer je
dopustna gradnja tistih NO in EO, ki so dopustni na površini PNRP z
enakim namenom, kot je ugotovljeni namen obstoječih objektov na gradbeni
parceli razpršene gradnje. |
|
(7) Vzdrževalna dela so dopustna na vseh objektih, zgrajenih na podlagi
ustreznih dovoljenj s področja predpisov o graditvi objektov. |
|
(8) Za objekte, ki so nedovoljena gradnja
in je zanje dopustna odstranitev,
so do odstranitve ali legalizacije (če je ta možna pod pogoji tega
odloka) dopustna redna vzdrževalna dela z namenom preprečitve nevarnosti
za ljudi in okolje. |
|
|
|
3.5
Prostorski izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja
objektov, merila za parcelacijo |
|
|
|
67.
člen |
|
(splošni
PIP o legi objektov) |
|
(1) Kot
oddaljenost od parcelne meje po določilih tega odloka se šteje najkrajša
razdalja med mejo sosednjega zemljišča in tej meji najbližjo zunanjo
točko objekta. Če ima objekt streho z napuščem ali kakšno drugačno
konzolno konstrukcijo, se kot najkrajša razdalja šteje najkrajša
razdalja med mejo sosednjega zemljišča in navpičnico najbolj
izpostavljenega dela napušča oziroma konzolne konstrukcije. |
|
(2)
Objekti morajo biti med seboj oddaljeni najmanj toliko, da so
zagotovljeni svetlobnotehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi
pogoji ter da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele,
ki ji objekt pripada. |
|
(3) Novi
zahtevni in manj zahtevni objekti morajo biti, nad in pod terenom, od
meje sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4 m, na območjih proizvodnih
dejavnosti, ki mejijo na območja stanovanj, centralnih dejavnosti in
posebnih območij najmanj 5,0 m. |
|
(4) Novi
gradbeno inženirski objekti morajo biti od meje sosednjih parcel
oddaljeni najmanj 0,5 m, v primeru linijskih objektov so lahko le-ti
postavljeni do parcelne meje, ob pisnem soglasju lastnika. |
|
(5) Odmik
je lahko manjši, če: |
|
·
so
po krajevni tradiciji objekti od meja oddaljeni manj ali tako narekuje
oblikovanost terena, vendar le pod pogojem, da je zadoščeno sanitarnim
in požarnim zahtevam, da ni prizadeta javna korist, kadar gre za gradnjo
na meji odprtega javnega prostora, da zmanjšan odmik ne poslabšuje
prostorske zasnove obstoječih objektov, ne poslabša bivalnih in
funkcionalnih pogojev v neposredni okolici ter s tem pisno soglašajo
lastniki sosednjih parcel in so zagotovljeni s predpisi določeni pogoji, |
|
·
gre
za gradnjo objektov v nizu, |
|
·
gre
za odstranitev obstoječe, zakonito zgrajene stavbe, in gradnjo nove
stavbe, ki je po legi, velikosti in namembnosti enaka odstranjeni ali |
|
·
je
tako določeno v občinskem podrobnem prostorskem načrtu. |
|
Razlogi za
odmike, ki so manjši od 4 m, morajo biti utemeljeni v projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja. |
|
(6) Med
sosednjimi vinskimi kletmi je potrebno zagotoviti minimalni razmik v
dvakratniku višine vinske kleti, pri čemer je merodajna višina večje
vinske kleti. Odmiki so lahko tudi manjši glede na predpisane minimalne
požarno varstvene odmike, če to pogojujeta oblika tradicionalne parcelne
strukture ali relief, kar pa mora biti v dokumentaciji posebej
utemeljeno, z drugimi ukrepi pa mora biti poskrbljeno za požarno
varnost. Zahtevan minimalni odmik projekcije najbolj izpostavljenega
dela objekta od meje zemljiške parcele drugega lastnika je 2,0 m, ob
pisnem soglasju lastnika sosednje zemljiške parcele pa je lahko tudi
manjši; pri tem so zajeta vsa zemljišča, ki se nahajajo v oddaljenosti 2
m od vertikalne projekcije najbolj izpostavljenega dela objekta.
Izjemoma, če to zahteva konfiguracija terena, so podzemni deli vinskih
kleti lahko postavljeni do meje sosednjega zemljišča ob pisnem soglasju
lastnika sosednjega zemljišča, vendar ne ob javnih poteh, kjer je
minimalen odmik 5,0 m ter je potrebno pridobiti pisno soglasje
upravljavca javne ceste. |
|
(7) Ograja
se lahko ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč postavi do meje
zemljiških parcel obeh lastnikov. Če se lastnika sosednjih zemljišč ne
sporazumeta, mora biti ograja od sosednjega zemljišča oddaljena najmanj
0,5 m. Če je sosednje zemljišče javna cesta, je najmanjši odmik ograje
od cestišča 5 m, razen če upravljavec ceste pisno soglaša z manjšim
odmikom oziroma se v projektni dokumentaciji dokaže, da je zagotovljena
preglednost vzdolž ceste. |
|
(8) Pri
določanju lege objektov izven območij, ogroženih zaradi poplav, se
upoštevajo regulacijske črte, ki določajo urbanistične razmejitve ali
razmejitve površin javnega in zasebnega interesa. Regulacijske črte so: |
|
·
regulacijske linije, ki razmejujejo površine, namenjene javni rabi, od
površin, namenjenih zasebni rabi, |
|
·
gradbene linije, ki predstavljajo linijo, na katero morajo biti z enim
robom fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej
liniji, |
|
·
gradbene meje, ki določajo linijo, katere novozgrajeni objekt ne sme
presegati, lahko pa se je dotika ali je odmaknjen od nje v notranjost
gradbene parcele. |
|
(9) Pri
določanju lege objektov v območjih ogroženih zaradi poplav velja, da se
objekte locira tako, da je zagotovljen čim večji odmik od vodotoka
oziroma čim manjši razred poplavne nevarnosti. Na parcelah, ki so le
delno v poplavnem območju se za gradnjo izbere lokacijo izven poplavnega
območja. |
|
(10) Kjer
regulacijske črte niso določene v grafičnem delu OPN, se le-te povzamejo
iz vzorca postavitve obstoječih stavb na območju. Postavitev stavb mora
slediti obstoječi razpoznavni regulacijski črti naselja ali dela naselja
ali ulice. |
|
(11) Pri
določanju kote pritličja objektov na meji z javnim prostorom se
zagotovi, da se objekt s pritličjem navezuje na koto javnega prostora,
tako da je višinska razlika med koto javnega prostora in pritličjem
objekta čim manjša. Na območjih ogroženih zaradi poplav, naj bodo vhodi
v objekte in vse druge odprtine minimalno 5 – 10 cm nad koto ohišnic
(vrtov, dvorišč), zaradi preprečitve vdora meteorne vode. Naklon ohišnic
naj bo stran od objekta. |
|
(12)
Odmiki od javnih zemljišč: nove stavbe morajo biti od javnih cest
oddaljene v skladu s cestnoprometnimi predpisi glede na kategorizacijo
posamezne ceste. |
|
|
|
68.
člen |
|
(splošni
PIP o oblikovanju objektov) |
|
(1)
Objekti in prostorske ureditve se prilagodijo tradicionalnim oziroma
sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih
volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen,
barvi in teksturi streh in fasad, načinu ureditve odprtega prostora,
urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora. |
|
(2)
Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti medsebojno oblikovno
usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom glede gabaritov, naklonov in
oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od
osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski
poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki
se rekonstruirajo. |
|
(3) Pri
določanju višine stavb se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva
tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa
obstoječih stavb v EUP, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete
naselja in da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti. |
|
(4)
Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam
oblikovanja osnovne stavbe, tako da se oblikuje gabaritno in oblikovno
poenoten objekt. Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja. |
|
(5)
Material gradnje objektov naj upošteva sodobna dognanja v stroki,
predvsem glede varovanja okolja in energetske varčnosti objektov, pri
čemer se dopušča tudi lesene izvedbe objektov. |
|
(6)
Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni
oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine v temnejših,
umirjenih, nebleščečih (mat) odtenkih rdeče, rjave in sive barve. Smer
slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Pri sodobnih
objektih, predvsem pa pri pomožnih objektih, kot so nadstreški in
garaže, so dopustne tudi ravne strehe oziroma blage enokapnice, skrite
za vencem. Dopustne so tudi travnate strehe (zelene, ozelenjene strehe),
na objektih tradicionalne tipologije tudi slamnate strehe. |
|
(7)
Osvetlitev mansard je pri objektih dopustna z mansardnimi in strešnimi
okni ter strešnimi izzidki, ki se na posamezni strehi poenoteno
oblikujejo. Mansardno okno ima streho in zidce ob straneh; glede na
obliko strehe ločimo: dvokapno mansardno okno, ki ima dvokapno
simetrično streho; čopasto mansardno okno, ki ima streho zaključeno s
čopom ter enokapno mansardno okno z enokapno streho; sodobnejše oblike
mansardnega okna nimajo zidcev ob straneh, oblike strehe so trikotne,
trapezne, ovalne ipd. Strešna okna naj bodo izvedena tako, da ne
prekinjajo napušča. |
|
(8) Na
vseh strešinah, kjer to dopušča gradbenotehnično stanje objektov, se
dopusti namestitev sončnih sprejemnikov, ki ne smejo presegati slemena
streh. Smer slemena stavb mora biti praviloma vzporedna s plastnicami
nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec prečno na
plastnice. |
|
(9)
Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma
prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih
elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri,
nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo
(struktura, materiali). Dovoli se pastelne barve fasad. Uporaba
signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito
moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična,
živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) ni
dopustna. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe in stavbnega
pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, pri čemer se uporabi
ravno rezan les,. brunarice pa le v primeru, da je zemljišče, na katerem
se gradi objekt,v neposredni bližini gozda (zemljišča s PNRP gozd ali
zemljišča, ki je v naravi gozd) |
|
(10) Ob
javnem prostoru se ob upoštevanju regulacijskih črt oblikuje glavna
fasada stavbe skladno s pomenom in značajem javnega prostora. Zadnje
fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je
to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih
površinah, kot so pomembnejše ceste. |
|
(11)
Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen pri objektih v
poplavnem območju in tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila
skladna z določili tega odloka. V primeru legalizacije ali
rekonstrukcije obstoječih objektov v poplavnem območju je izvedba kleti
možna pod pogojem ustrezne protipoplavne gradnje (hidroizolacija,
tesnjenje odprtin, protipovratne zaklopke na kanalizaciji), zaradi
preprečitve vdora vode v kletne prostore. |
|
(12) Pri
gradnji kleti na ravninskem terenu lahko klet sega največ 1,4 m nad
teren. Na nagnjenem terenu mora biti zadnja stena kleti v celoti
vkopana, prednja stran kleti je lahko v celoti nad terenom na strmem
terenu (30 % in več), na položnejšem terenu (pod 30 %) pa mora biti
delno vkopana. |
|
(13) Pri
gradnji novih objektov na poplavnem območju je pri strnjeni gradnji ali
gradnji za potrebe javnih objektov potrebno zagotoviti plato oziroma
zasipati teren, pri individualni gradnji pa načrtovati koto pritličja
objekta za ustrezno varnostno nadvišanje območja gradnje in sicer: |
|
·
nad
koto gladine Q100 za najmanj 0,5 m. |
|
·
nad
koto gladine pri Q500 za najmanj 0,3 m (oziroma Q100 + 0,5 m, če je to
višja vrednost). |
|
(14)
Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in
komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno
oviranim osebam. Za prilagoditev obstoječega objekta neoviranemu dostopu
funkcionalno oviranim osebam je dovoljena tudi namestitev dvigala na
fasado objekta. V primeru, da se ga izvede na glavni fasadi, mora biti
njegovo oblikovanje transparentno. |
|
(15)
Odstopanja od splošnih PIP o velikosti in oblikovanju objektov so
dopustna: |
|
·
za
kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN, |
|
·
pri
dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno),
pri objektih javnega pomena in pomembnejših nestanovanjskih objektih, |
|
·
kadar se glede na pomen objekta vzpostavi nova prostorska dominanta ali |
|
·
če
je to dovoljeno s PIP za PNRP in EUP. |
|
|
|
69.
člen |
|
(splošni
PIP o urejanju javnega prostora v jedrih naselij) |
|
(1)
Elemente urbane opreme je dovoljeno postavljati pod naslednjimi pogoji: |
|
·
da
so grajeni na javnih površinah ali neposredno ob njih, |
|
·
da
ne ovirajo splošne rabe urbanih površin, |
|
·
če
je sosednje zemljišče javna cesta, je za postavitev urbane opreme
potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste, |
|
·
da
nimajo novih priključkov na objekte javne gospodarske infrastrukture,
lahko pa se jih priključi na obstoječe priključke in |
|
·
oblikovani morajo biti estetsko, skladno z regionalno tradicionalno
arhitekturno tipologijo. |
|
(2)
Osvetljevanje se na cestah, ulicah in drugih javnih površinah izvaja z
nizkimi oziroma visokimi uličnimi svetilkami. Oblikovanje svetil mora
biti podrejeno oblikovnim kvalitetam posameznih enot urejanja prostora,
v vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi
kulturnemu izročilu. Občina lahko predpiše podrobnejša določila glede
oblikovanja uličnih svetil v okviru kataloga urbane opreme, ki bo
zagotavljal enoten standard svetil za celotno občino z upoštevanjem
arhitekturne tipologije območja. |
|
|
|
70.
člen |
|
(splošni PIP o urejanju odprtih zelenih površin) |
|
(1) Pri
urejanju zemljišč se morajo praviloma ohranjati pasovi vegetacije na
mejah, drevoredi, markantnejša drevesa, skupine dreves, deli neokrnjene
krajine, obraščene struge potokov in melioriranih vodotokov, žive meje
in podobno. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev
nujna, se jih nadomesti oziroma sanira. |
|
(2) Na
vseh območjih se ohranja čim več avtohtone vegetacije, pri novih
zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne
vrste listavcev. Za žive meje se uporabljajo avtohtone grmovnice, kot so
gaber, rdeči dren, pušpan, leska, kalina, črni bezeg, črni trn, češmin,
trdoleska, dobrovita, brogovita, krhlika in podobno. |
|
(3) Za
izvajanje gradbenih del v vplivnem območju dreves se izdela načrt
zavarovanja. Če obstoječih dreves in živic zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev ni možno ohranjati, se jih nadomesti ob upoštevanju
vrstne sestave in razmestitve vegetacije pred odstranitvijo ali pa se
zasaditev izvaja skladno z zasaditvenim načrtom v okviru posameznih
prostorskih ureditev. |
|
(4) V
primeru tlakovanja površin ob drevesih se zagotavlja ustrezno kakovost
in količino tal, dostopnost vode in zračenje tal nad koreninskim
sistemom. |
|
(5)
Obstoječe drevorede se ohranja in obnavlja. Če to zaradi tehničnih ali
varnostnih zahtev ni možno, se jih nadomesti z enako vrsto in z uporabo
najmanj 10-letnih, petkrat presajenih, drevoredno vzgojenih sadik z
višino debla, primerljivo z drugimi drevesi v drevoredu. |
|
(6) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin se mora med gradnjo objekta
zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa sanirati
poškodbe, odstraniti začasne objekte, naprave in odvečni gradbeni
material ter urediti okolico. |
|
(7)
Obvezni osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa je
najmanj 2,0 m, če ni s posebnim predpisom drugače določeno. |
|
(8) Izbor
rastlin za zasaditve na površinah v urbaniziranih okoljih mora
upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve, zato je
priporočena uporaba vrst, ki dobro prenašajo mestno klimo, zmrzal, sušo
in sol. Minimalni pogoji so: |
|
·
na
javnih površinah, zlasti v parkih in na otroških igriščih ni dopustna
uporaba strupenih in poudarjeno alergenih rastlin, |
|
·
pri
drevesnih vrstah je prepovedana uporaba krhkih, lomljivih vrst in vrst,
ki so poudarjeno občutljive za rastlinske bolezni ali škodljivce skladno
z določili pristojnih služb za varstvo rastlin in |
|
·
na
ekološko pomembnih območjih in v območjih naravnih vrednot je dopustna
le avtohtona vegetacija. |
|
|
|
71.
člen |
|
(splošni
PIP o oblikovanju okolice objektov) |
|
(1) Pri
urejanju okolice objektov se mora: |
|
·
upoštevati značilnosti terena, predvsem konfiguracijo, tipologijo,
mikroklimo, osončenost in rastiščne pogoje za obstoječo in načrtovano
vegetacijo, |
|
·
zagotoviti oblikovno skladnost in povezanost z okolico, |
|
·
zagotoviti programsko ustreznost glede na namensko rabo in dejavnost ter
vse uporabniške skupine, vključno z otroki, mladostniki, starejšimi
prebivalci ter ljudmi s posebnimi potrebami in |
|
·
upoštevati trajnostne zahteve, predvsem glede izbora rastlin in
gradbenih materialov ter ukrepov za zadrževanje voda pred iztokom v
površinske odvodnike. |
|
(2) Pri
preoblikovanju terena se upošteva načelo čim bolj smotrne
prerazporeditve mas ter prilagoditve obstoječemu reliefu na mejah
območja urejanja. Na posamezni parceli za stanovanjsko gradnjo so
dopustni nasipi in vkopi do največ 3,0 m. |
|
(3)
Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi
brežinami. Oporni zidovi so dopustni le do višine 1,5 m, in sicer le v
primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Za podporne ali
oporne zidove se dopušča le uporaba naravnih materialov. To določilo
velja tudi za obnovo. Oporni zidovi se ozelenijo, razen v primerih, ko
to tehnično ni izvedljivo. Gradnja višjega opornega zidu je dopustna le
v primerih, ko gre za gradnjo javnih objektov in naprav, v območjih,
pretežno namenjenih gospodarskim dejavnostim, kadar gre za ukrep varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami in kadar gre za legalizacijo
objektov, zgrajenih pred uveljavitvijo tega odloka. Če je zaradi
terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5 m, mora biti njegovo
oblikovanje obvezno predmet strokovne prostorske preveritve, s katero se
predpiše arhitekturno oblikovanje in ozelenitev skladno z oblikovanjem
obcestnega prostora oziroma okoliških ureditev in pozidave. |
|
(4) Za
tlakovanje javnih površin in površin ob javnih objektih se uporabljajo
kakovostni, trajni materiali in se zagotovi kakovostno oblikovanje.
Materiali in oblikovanje tlakovanih površin morajo biti usklajeni z
arhitekturo objektov, urbano opremo in drugimi zunanjimi ureditvami.
Uporaba barvno agresivnih in drsečih materialov ni dopustna. |
|
(5) Na
celotnem območju občine se je potrebno izogibati prekomernemu
tlakovanju, asfaltiranju in betoniranju površin, s čemer se zmanjša
hipni odtok meteornih vod v vodotok. Območje tlakovanega dela gradbene
parcele se ob upoštevanju zahtev za varstvo voda pred onesnaženji v čim
večji meri tlakuje s propustnimi materiali, npr. s tlakovci ali travnimi
ploščami, ki na povečevanje površinskega odtoka nimajo večjega vpliva.
Preprečuje se hipni odtok tudi z urbaniziranih površin, predvidi se
zadrževalnike padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike
(zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalniki ipd.) Za javne objekte je
ponikanje, v kolikor to dovoljuje geološka podlaga, obvezno. Z
arhitekturnimi ukrepi se zagotovi čim manj vodoneprepustnih površin in
omogoči delno zadrževanje padavinske vode za robniki in drugimi
mikrodepresijami. |
|
(6)
Okolico objektov in naprav, namenjenih za proizvodne oziroma obrtne ali
skladiščne dejavnosti, se mora takoj po zaključku gradbenih del urediti
z izdatno ozelenitvijo z odraslimi sadikami dreves. To je pogoj za
izdajo uporabnega dovoljenja. |
|
|
|
72.
člen |
|
(splošni
PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanja pomožnih objektov) |
|
(1) Pri
gradnji pomožnih objektov kot manj zahtevnih objektov se upošteva
pravilo, da je pomožni objekt po gabaritih podrejen osnovnemu objektu in
ga ne sme presegati. |
|
(2)
Pomožni objekti kot so nadstrešek, garaža, drvarnica in lopa se
postavljajo praviloma v neposredni bližini stanovanjskega objekta
oziroma objekta, ki je zadnji v nizu objektov. |
|
(3)
Pomožni objekti in sicer le garaža in nadstrešek, ki se gradijo za
potrebe dejavnosti v okviru površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo
(IK), na območjih centralnih dejavnosti (CU, CD) ipd. se lahko gradijo
tudi v večji velikosti, kot jih določa odlok, za potrebe dejavnosti. Z
višino in tlorisnim gabaritom ne smejo presegati gabaritov objektov, ki
jim pripadajo, z njimi pa morajo biti tudi oblikovno poenoteni.
Postavljajo se na manj izpostavljene lokacije, če to ni mogoče, se z
ureditvijo območja in ob uporabi avtohtonih rastlinskih vrst zagotoviti
zeleno bariero v odnosu do javnega prostora. |
|
(4)
Nadstreški, ki se gradijo za potrebe parkiranja ob večstanovanjski
stavbi, se lahko gradijo tudi v večji velikosti, kot jo določa odlok,
vendar ne več kot za 10 osebnih vozil. V primeru večjih potreb se lahko
postavi ob osnovni stavbi več enotno oblikovanih nadstreškov.
|
|
|
|
73.
člen |
|
(splošni
PIP glede gradnje, postavitve in oblikovanje nezahtevnih in enostavnih
objektov) |
|
(1)
Nezahtevni in enostavni objekti (NO in EO) se razvrščajo skladno s
predpisom, ki določa vrsto objektov glede na njihovo zahtevnost (v
nadaljevanju uredba). |
|
(2)
Likovna podoba NO in EO ter pomožnih objektov naj izhaja iz krajevno
tradicionalnih značilnosti, prav tako se v skladu s krajevnimi
značilnostmi ureja prostore pred zgradbami, dostope, dohode, zelenice,
ograje ipd. |
|
(3) Majhne
stavbe in majhne stavbe kot dopolnitev obstoječe pozidave: na gradbenih
parcelah, ki pripadajo stavbi, se lahko praviloma zgradi največ po eno
majhno stavbo iste vrste, vendar največ toliko objektov, da ni presežena
meja faktorja zazidanosti, določenega s tem odlokom. Na gradbenih
parcelah večstanovanjske stavbe se lahko za vsako stanovanje v njej
zgradi največ po eno majhno stavbo iste vrste in skupaj največ toliko
objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti. Zgrajene so lahko
kot posamična gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne
konstrukcijske elemente. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti
oddaljene najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov
sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko
postavi do posestne meje. |
|
(4)
Ograje: Pri ograjevanju parcel se upošteva tip in material kakovostnih
oziroma značilnih obstoječih ograj. Praviloma se uporabljajo žične ali
lesene ograje. Zidovi niso dopustni, razen če so oblikovani kot del
objekta. Za izvedbo ograj se ne dopušča uporaba bodeče žice, oblikovno
neustreznih betonskih elementov in odpadnih materialov. Medsosedske
ograje v naseljih ne smejo presegati 1,80 m. Od meje sosednjega
zemljišča morajo biti oddaljene najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši
oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. Vstopna in uvozna vrata
se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V
križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je sosednje
zemljišče javna cesta, se za postavitev ograje pridobi soglasje
upravljavca javne ceste. |
|
(5)
Podporni zidovi: podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani
oziroma obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Upoštevajo se
kakovostni oziroma značilni obstoječi primeri v EUP. Od meje sosednjega
zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši
oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. Če je sosednje zemljišče
javna cesta, se za postavitev podpornega zidu pridobi soglasje
upravljavca javne ceste. |
|
(6) Mala
komunalna čistilna naprava, nepretočna greznica, rezervoar, vodnjak
(tudi vodomet) ter vodno zajetje in objekt za akumulacijo vode in
namakanje, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj
1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je
lahko odmik tudi manjši. |
|
(7)
Parkirišča, pomoli, športna igrišča na prostem: od meje sosednjega
zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi manjši
oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. |
|
(8)
Pomožni objekti v javni rabi, priključki na objekte gospodarske javne
infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarske poti, pešpoti,
gozdne poti in podobno, pomožni komunalni objekti, pomožni letališki,
pristaniški objekt in pomožni objekt na smučišču, pomožni objekti,
namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter
pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov.
Dopustna je gradnja tistih objektov, ki so potrebni za normalno
funkcioniranje EUP ali prečkajo EUP, ob upoštevanju drugih določil tega
odloka. Gradnja protihrupnih ograj je dopustna le na podlagi dokazanega
preseganja dopustnih ravni hrupa in na podlagi urbanistične in krajinske
preveritve ter utemeljitve, pri čemer se zagotovi oblikovno skladnost s
preostalimi elementi obcestnega prostora in okoliške pozidave ter
ustrezno oblikovanje in zasaditve za zakrivanje ograj v pogledih iz
okoliških objektov. Lovilne mreže in prostoviseče mreže ter drugi ukrepi
za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da ne bodo vidno
moteči. Urbana oprema se oblikuje po načelih sodobnega oblikovanja in v
skladu s preostalimi elementi urbane opreme ter opreme obcestnega
prostora ter kakovostne oziroma značilne okoliške pozidave. Od meje
sosednjega zemljišča morajo biti našteti objekti oddaljeni najmanj 0,5
m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je
lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje.
Objekte in naprave mobilne telefonije se na izpostavljenih legah umesti
v prostor tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši.
Okolico teh objektov se ozeleni. |
|
(9)
Objekti za oglaševanje: Objekte in naprave za oglaševanje je dopustno
postavljati v skladu z občinskimi določili glede plakatiranja in
obveščanja. Objekti in naprave za oglaševanje, ki niso v javnem
interesu, so lahko postavljene znotraj označenega naselja, izven naselij
pa samo ena kot obvestilna tabla ali dopolnilna tabla prometnemu znaku
Objektov in naprav za oglaševanje ni dopustno postavljati na: |
|
·
zemljiščih, ki so zavarovana kot naravna vrednota ali kulturna dediščina
ali je na njih zgrajen objekt kulturne dediščine, |
|
·
fasadah objektov, če velikost nosilca oglaševanja presega polovico
površine fasade, |
|
·
drevesih, zelenicah ali zemljiščih, kjer bi postavitev zakrila obstoječe
ali načrtovane zelenice, |
|
·
javnih površinah (pločnikih, zelenicah, ipd.), kjer bi postavitev
ovirala osnovno namembnost površine, |
|
·
zemljiščih, kjer bi bil oviran pogled na značilno veduto vasi, kompleksa
ali objekta, |
|
·
zemljiščih, ki so v upravljanju vodnega gospodarstva, |
|
·
cestnih priključkih in |
|
·
površinah, ki služijo kot interventne poti. |
|
Od meje
sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, ob pisnem
soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je lahko odmik tudi
manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. |
|
(10)
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti: Zgrajeni so lahko kot posamična
gradnja ali tako, da se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske
elemente. Od meje sosednjih zemljišč morajo biti oddaljeni najmanj 1,5
m, razen obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine, ki morata biti
od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob pisnem soglasju
lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je odmik obore za rejo
divjadi in ograje za pašo tudi manjši oziroma se ju lahko postavi do
posestne meje. |
|
(11)
Objekti za rejo živali, objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno
dejavnost: od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni najmanj 4
m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega zemljišča je
lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do posestne meje. |
|
(12)
Začasni objekti: začasni objekti so namenjeni sezonski turistični
ponudbi ali prireditvam. Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti
poškodb na javnih zelenicah in drugih površinah in objektih. Začasni
objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi, se lahko postavi le za čas
turistične sezone. Začasni objekt, namenjen prireditvi, se lahko postavi
le za čas prireditve, vendar ne za več kot trideset dni. Začasni
gostinski objekti na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih
predpisov občine. Od meje sosednjega zemljišča morajo biti oddaljeni
najmanj 0,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do
posestne meje. |
|
(13)
Spominska obeležja: Spominska obeležja, razen spominskih plošč, ki so
sestavni del fasade, morajo biti od meje sosednjega zemljišča oddaljena
najmanj 1,5 m, ob pisnem soglasju lastnika ali lastnikov sosednjega
zemljišča je lahko odmik tudi manjši oziroma se jih lahko postavi do
posestne meje. |
|
(14) Glede
postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne
vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. |
|
(15) Vsi
NO in EO morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali
zahtevnih in manj zahtevnih objektov v okviru gradbene parcele oziroma
EUP. Dopustna višina nadzemnih objektov je samo pritličje, brez kleti.
Strehe pomožnih objektov morajo biti enake kot nad osnovno stavbo, če se
s tem doseže skladnost pozidave na gradbeni parceli. Strehe drugih oblik
in nižjega naklona (enokapna, polkrožna, ravna) ter druge kritine se
lahko uredijo v primeru steklenjakov, zimskih vrtov, nadstreškov ali če
je zaradi funkcionalnosti osnovnega objekta na gradbeni parceli taka
streha bolj primerna. Če je pomožni objekt prostostoječ, mora biti sleme
strehe v smeri daljše stranice. Postavitev pomožnega objekta ne sme
ovirati manipulacije na gradbeni parceli ali zmanjšati minimalnih
potrebnih površin za parkiranje. |
|
(16) Na
celotnem območju občine so ob upoštevanju vseh režimov dopustne
raziskave geotermičnih virov pod pogojem, da raziskave trajno ne
spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in
da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje. |
|
(17)
Odmiki objektov od posestnih mej, določeni v tem členu, so lahko manjši,
če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne
povzroča nedopustnega vpliva na zemljišča v vplivnem območju, omogoča
požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in če z zmanjšanim odmikom pisno
soglaša lastnik sosednjega zemljišča. |
|
(18) Pri
gradnji NO in EO se smiselno upoštevajo PIP o legi in oblikovanju
objektov in o oblikovanju okolice, zasaditvah in urejanju odprtih
površin. |
|
|
|
74.
člen |
|
(merila
za parcelacijo in določevanje gradbenih parcel) |
|
(1)
Parcelacija zemljišč mora, če je le mogoče, izhajati iz tradicionalnega
parcelnega vzorca. Pestrost kulturne izrabe v nepravilnem rastru polj in
gradbenih parcel se praviloma ohranja pod pogojem, da razdrobljenost ni
prevelika. |
|
(2)
Delitev in združevanje zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih
parcel je dopustno, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več takih
gradbenih parcel, ki so primerne za gradnjo in imajo zagotovljen dovoz
in dostop, pri čemer se upošteva tradicionalna parcelna struktura.
|
|
(3) Ne
glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe
gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega
infrastrukturnega objekta. |
|
(4)
Velikost gradbene parcele, ki mora biti v celoti vključena v območje,
kjer je gradnja v skladu z določili tega odloka dopustna, mora biti
prilagojena namembnosti in velikosti objekta ter se določa tako, da se: |
|
·
opredeli površine za gradnjo stavb, infrastrukturnih objektov, potrebne
parkirne in manipulacijske površine, površine namenjene zagotavljanju
požarne varnosti in zelene površine, opredeljene glede na namen gradnje, |
|
·
širina ob ulici oziroma ob javnemu prostoru naselja prilagodi tipični
širini gradbenih parcel v naselju in |
|
·
upošteva s tem odlokom določene faktorje zazidanosti in izrabe
zemljišča, minimalne odmike od posestnih meja ter splošne PIP o legi
objektov. |
|
Parkiranje
je možno urediti tudi na javnih parkiriščih. |
|
(5) Lega
in oblika gradbene parcele se določi ob upoštevanju PIP o legi objektov,
tako da je za predvideno gradnjo možno zagotoviti: |
|
·
dostop do javne ceste, |
|
·
minimalno zahtevano komunalno opremo, |
|
·
skladnost z obstoječo kakovostno oziroma značilno parcelacijo v EUP, |
|
·
skladnost z obstoječo reliefno razgibanostjo zemljišča in |
|
·
mehansko odpornost in stabilnost, varnost pred požarom, higiensko in
zdravstveno zaščito ter zaščito okolice, varnost pri uporabi, zaščito
pred hrupom, varčevanje z energijo in ohranjanje toplote. |
|
(6)
Velikost gradbene parcele za stanovanjske hiše v območjih s PNRP SS in
CU je najmanj 400 m², za vrstne hiše najmanj 250 m², na slemenih 250 m².
Praviloma je za počitniški objekt in vinsko klet velikost gradbene
parcele najmanj 100 m². |
|
(7) V
vinogradniških območjih je parcele, na katerih je že zgrajena vinska
klet s pripadajočim nasadom, dopustno deliti s parcelacijo le pod
pogojem, da po parcelaciji parcela z objektom in pripadajočim nasadom ne
bo manjša od 10 arov. Izjema je lahko le parcelacija za potrebe gradnje
GJI. Parcelacija (oblika parcele in dostop do javnih poti) mora slediti
uveljavljenemu vzorcu v okoliškem prostoru. |
|
(8) Pri
določanju parcel za izvajanje določene dejavnosti se upošteva tudi
medsebojna razporeditev objektov, vrsta dejavnosti, potreben
manipulacijski prostor za tovorna vozila in drugo mehanizacijo ter
skladiščenje. |
|
(9) Pri
parcelaciji se upošteva obstoječe in predlagane poteke primarne in
sekundarne infrastrukture ter njihove varovalne pasove. |
|
(10)
Objektom, zgrajenim z uporabnim dovoljenjem po zakonu (pred letom 1967)
in objektom, zgrajenim na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja,
ki jim gradbena parcela še ni določena, se le-ta določi na zahtevo
lastnika objekta v posebnem postopku, na podlagi meril in pogojev za
določitev parcele iz predhodnih odstavkov. Gospodarskim objektom izven
stavbnih zemljišč se gradbenih parcel ne določa. |
|
(11)
Določila o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za že
obstoječe manjše gradbene parcele, na katerih se objekti rekonstruirajo
ali nadomeščajo z novimi. |
|
|
3.6
Prostorski
izvedbeni pogoji glede gradnje v območju gospodarske javne
infrastrukture in priključevanja nanjo
|
|
|
|
75.
člen |
|
(varovalni pasovi objektov gospodarske javne infrastrukture) |
|
(1) V
varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij je dopustna
gradnja objektov in naprav v skladu s področno zakonodajo ter na podlagi
pogojev in soglasja pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
Če so varovalni pasovi posameznega infrastrukturnega omrežja opredeljeni
v drugih predpisih večji od navedenih v tem prostorskem načrtu, se
upošteva določila drugih predpisov. |
|
(2) Varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture
znaša na vsako stran: |
|
zunanjega roba cestnega sveta: |
|
|
·
avtoceste |
40
m |
|
·
hitre ceste |
35
m |
|
·
glavne ceste |
25
m |
|
·
regionalne ceste |
15
m |
|
·
kategorizirane občinske ceste |
10
m |
|
·
državne kolesarske steze |
5 m |
|
osi skrajnih vodov elektroenergetskega voda: |
|
|
·
prostozračnega prenosnega voda nazivne napetosti 220 in 400 kV |
40
m |
|
·
prostozračnega prenosnega voda nazivne napetosti 110 kV |
15
m |
|
·
prostozračnega distribucijskega voda nazivne napetosti 10/20 kV |
10
m |
|
·
podzemnega distribucijskega voda nazivne napetosti 10/20 kV |
5 m |
|
zunanje stene objekta: |
|
|
·
elektroenergetske prosto stoječe transformatorske postaje (TP) |
5 m |
|
osi posameznega voda: |
|
|
·
telekomunikacijskega voda s kabelskim razdelilnim sistemom,
razen posameznih priključkov |
3,0 m |
|
osi posameznega voda: |
|
|
·
vodovoda
·
kanalizacije
·
drugega voda gospodarske javne službe lokalnega pomena razen
priključkov nanje. |
1,5 m |
(3) Posegi v varovalnih pasovih prometnih omrežij ne smejo ovirati
gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja. Za vsak poseg v
varovalni pas je treba pridobiti soglasje upravljavca GJI. |
|
(4) V varovalnih pasovih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav
ter komunikacijskih oddajnih sistemov ni dopustna gradnja objektov, ki
zahtevajo povečano varstvo pred sevanjem. |
|
(5) V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik, če
je iz soglasja pristojne inštitucije razvidno, da manjši odmik ne
povzroča negativnega vpliva na objekte GJI. |
|
|
|
76.
člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo GJI) |
|
(1) GJI se
mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi
predpisi in tehničnimi normativi. |
|
(2) Posegi
na GJI ter posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu GJI, se lahko
izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne GJI. |
|
(3) Vodi
GJI morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na
katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah
ni možen. |
|
(4) Ob
upoštevanju zadostnih medsebojnih odmikov morajo vodi GJI praviloma
potekati v skupnih koridorjih, pri čemer se upošteva osnovne zahteve
glede kota križanja in varnostnih odmikov med vodi GJI, kot to določajo
veljavni predpisi. |
|
(5) Vodi
in objekti GJI morajo potekati oziroma biti umeščeni v prostor tako, da
je možno priključevanje objektov znotraj posamezne EUP ter da je
omogočeno njihovo nemoteno obratovanje in vzdrževanje. |
|
(6)
Gradnja prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture
mora potekati usklajeno. |
|
(7) Ob
gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov GJI se v okviru
območja predvidenega posega predvidi tudi rekonstrukcijo preostalih
vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, premajhne
zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni. |
|
(8) Vode
GJI se načrtuje tako, da se zagotavlja ohranjanje kulturne dediščine.
Večje objekte GJI se locira izven pomembnejših prostorskih vizur in
vplivnih območij spomenikov. |
|
(9) Vode
GJI v naseljih ter na območjih varstva kulturne dediščine se praviloma
izvede podzemno, razen na območjih arheoloških najdišč in pod pogojem,
da to ni v nasprotju z varstvenimi režimi in usmeritvami za ohranjanje
varovanih območij narave. |
|
10) Vode
GJI se praviloma načrtuje izven naravovarstveno občutljivih območij.
Večje objekte GJI naj se ne načrtuje na najpomembnejših delih EPO in
potencialnih posebnih varstvenih območjih. Obstoječa območja GJI, ki
negativno vplivajo na naravne vrednote, naj se ustrezno sanira. Nadzemni
daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom,
grebenom, izjemnim krajinam. |
|
(11)
Linijske elemente GJI se načrtuje čim bolj racionalno, v skupnih
infrastrukturnih koridorjih, ki v čim manjši meri prizadenejo enotnost
večjih homogenih površin, rabo in površinski pokrov ter ne povzročajo
večjih motenj v vidnem dojemanju prostora. Čim bolj naj se izogiba
območjem kulturne dediščine ter drugim območjem in prvinam, pomembnim za
prepoznavnost, naravnim vrednotam in najpomembnejšim delom ekološko
pomembnih območij oziroma posebnih varstvenih območij. |
|
|
|
77.
člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestnega omrežja) |
|
(1) Dovozi
in priključki na državne in občinske ceste morajo biti urejeni tako, da
ne ovirajo prometa. Izvedejo se na podlagi pogojev in soglasja
občinskega ali državnega organa, pristojnega za promet. |
|
(2) Pri
gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se
upoštevajo širine, določene s področnimi predpisi. Cesta se sme
priključiti na cesto iste kategorije oziroma na en razred višje
kategorizirano cesto. |
|
(3) Vsaka
gradbena parcela oziroma vsak zahteven in manj zahteven objekt mora
imeti zagotovljen dostop in dovoz za motorna vozila na javno cesto.
Dostop mora biti urejen po lastnem zemljišču ali pa mora biti
pridobljena služnostna pravica na parcelah, preko katerih vodi dovoz do
zemljišča oziroma posega. |
|
(4)
Urgentni in intervencijski dovozi do stavbnih parcel morajo biti
omogočeni neposredno s ceste ali posredno preko skupnih dovozov ali
sosednjih dvorišč. |
|
(5) Javni
in drugi objekti, v katerih se zadržuje večje število ljudi, morajo
imeti lastno parkirišče in morajo biti z vseh strani dostopni z
gasilskimi vozili. Nosilnost interventnih poti mora biti najmanj 10 ton,
široke pa morajo biti najmanj 3,5 m. |
|
(6)
Morebitne zapore (rampe, količki, cvetlična korita, drugo) morajo biti
izvedene tako, da jih je mogoče v primeru gasilske ali druge urgentne
intervencije nemudoma in brez težav odstraniti. |
|
(7)
Zagotovijo se služnostne poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč za poti,
ki bodo izgubljene ob pozidavi. |
|
(8) Na
koncu ulic, v kolikor se te ne nadaljujejo, je potrebno zagotoviti
prostor za obračanje vozil, in sicer v takšni velikosti, da se zagotovi
nemoteno izvajanje dela javne službe odvoza odpadkov in zimske službe.
Praviloma ne sme biti slepih cest. Na cestah, ki se ne morejo navezati
na druge ceste, se morajo urediti obračališča z minimalnim radijem 4,6
m. |
|
(9)
Hodniki za pešce se uredijo ob vseh glavnih cestah in ob poteh v
naseljih, iz zgostitvenih območij proti šolam, zdravstvenim ustanovam,
kulturnim ustanovam, cerkvam, pokopališčem ter drugim objektom javnega
značaja. Poti za pešce morajo biti ob vozišču višinsko ločene ali
speljane ločeno od vozišča. Pri izgradnji se zagotoviti ustrezen dostop
za invalide. |
|
(10) V
primeru ulic brez pločnikov je potrebno določiti varovalni pas ceste za
odlaganje snega, v katerem izvajalec javne službe ne nosi odgovornosti
za morebitne poškodbe lastnikom parcel ob cesti. |
|
(11) Vsako
križišče ali priključek mora imeti minimalne pregledne trikotnike med
prometnicami, brez ovir, višjih od 0,5 m, v velikosti, odvisni od
dovoljene hitrosti. Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti
izvedene in urejene tako, da je omogočeno čelno vključevanje vozil na
javno cesto. Uredijo se na podlagi pogojev in soglasja občinskega
organa, pristojnega za promet, ali upravljavca ceste. |
|
(12) Pri
rekonstrukcijah in preplastitvah cest in poti se mora preveriti stanje
komunalnih vodov, ki potekajo pod njimi. Dotrajane naprave se morajo
pred modernizacijo ceste obnoviti, nivo cestišča in pločnikov za pešce
pa uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se dostopnost ne
poslabša. |
|
(13) Pri
gradnji lokalnih cest, dovozov in priključkov posameznih objektov se
upoštevajo širine, določene s predpisi. Dimenzionirani in izvedeni
morajo biti tako, da zagotavljajo dostop za interventna vozila v primeru
požara in drugih nesreč. |
|
(14)
Posebno pozornost se posveti določevanju nivelete novih ali
rekonstruiranih cest ter dovozov do objektov v poplavnem območju, zaradi
njihovega morebitnega vpliva na vodni režim. Potrebno je predvideti in
ustrezno hidravlično dimenzionirati prepuste oz. premostitve ter
morebitne inundacijske odprtine. |
|
|
|
78.
člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih površin
in garaž) |
|
(1) Pri
novogradnjah in pri spremembi namembnosti je treba na gradbeni parceli
zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu: PM).
|
|
(2) PM
morajo biti razporejena in izvedena tako, da hrup ali smrad ne motita
dela, bivanja in počitka ljudi v okolici. Parkirne ploščadi z več kot 5
PM morajo biti ozelenjene z zasaditvijo dreves po splošnih PIP tega
odloka o zasaditvah in urejanju javnih odprtih površin. |
|
(3)
Površine PM, manipulativnih površin in platojev morajo biti utrjene,
tako da so nepropustne za vodo in naftne derivate. Ogradijo se z
betonskimi robniki in nagnejo proti iztokom, ki morajo biti opremljeni s
peskolovi in lovilci olj. Goriva in maziva, ki odtekajo, je treba
odstraniti na neškodljiv način. |
|
(4) PM in
garaže za tovorna vozila, ki presegajo 3.5 t, za avtobuse in za
priklopnike teh motornih vozil v stanovanjskih naseljih niso dopustna.
Zgraditi jih je možno na območju prometnih površin in območju
proizvodnih dejavnosti. |
|
(5)
Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti izvedene in urejene
tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto. |
|
(6) Na
vseh javnih parkiriščih je treba skladno s predpisi zagotoviti ustrezno
število parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. |
|
(7) Pri
določanju PM za stavbe, namenjene javni rabi, ki morajo biti brez
grajenih ovir, je treba zagotoviti 5 % PM za funkcionalno ovirane osebe.
V primeru, da je PM v objektu manj kot 20, je treba zagotoviti 1 PM za
funkcionalno ovirane osebe. |
|
(8) Če
posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih
stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno
ovirane osebe. |
|
(9) Na
gradbenih parcelah večstanovanjskih stavb in stavb, namenjenih javni
rabi, je treba zagotoviti parkirna mesta za kolesa in druga enosledna
vozila. Zagotovi se vsaj 20 % od števila zahtevanih PM iz prve točke
tega odloka, vendar ne manj kot dve parkirni mesti. Parkirna mesta
morajo biti zaščitena pred vremenskimi vplivi. |
|
(10) Ob
vinski kleti mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto, ob vinotoču
pa vsaj tri parkirna mesta in zadostne manipulacijske površine. V
primerih, ko ni mogoče zagotoviti zahtevanega števila parkirnih mest na
gradbeni parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki
omogoča peš dostop (razdalja do 400 m). |
|
(11) Če
posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnosti objektov ali
dejavnosti pri izračunu PM upošteva minimalno število, ki je opredeljeno
v spodnji preglednici. |
|
|
|
Preglednica
7:
Število
zahtevanih
PM
po vrstah
objektov |
|
|
|
Vrste
objektov |
Število
PM |
|
111
Enostanovanjske
stavbe |
2
PM |
|
112 Večstanovanjske stavbe |
1,5
PM/stanovanje
+ 10 % za obiskovalce |
|
121
Gostinske
stavbe |
1 PM/4
sedeže
in
1
PM/tekoči
meter
točilnega
pulta
ne manj
kot
4
PM |
|
122
Upravne in pisarniške stavbe
|
1
PM/30
m2 neto etažnih površin |
|
123
Trgovske
in druge stavbe
za storitvene dejavnosti |
1
PM/50
m2
neto etažnih površin
ne
manj
kot
4
PM |
|
12610 Stavbe
za
kulturo
in
razvedrilo |
1 PM/5
sedežev |
|
12630 Stavbe
za
izobraževanje
in znanstvenoraziskovalno
delo |
2
PM/učilnico
od
teh
najmanj
12 za
kratkotrajno
parkiranje
staršev |
|
12640 Stavbe
za
zdravstvo |
1
PM/35
m2
neto etažnih površin
ne
manj
kot
2
PM |
|
12650 Športne
dvorane
s
prostori
za gledalce |
1
PM/30
m2, od
tega
20 % PM
za
avtobuse |
|
24204 Pokopališča |
1
PM/600
m2
ne
manj
kot
10
PM |
|
|
79.
člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje vodovodnega
omrežja) |
|
(1) Javno
vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in za
sanitarne potrebe, zagotavljanju požarne varnosti, tehnološkim potrebam
ter javni rabi. Upoštevati je potrebno določila področne zakonodaje
glede oskrbe prebivalstva z ustrezno pitno vodo. |
|
(2) Lastna
oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve,
kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne
službe, pod pogojem, da je tovrstna oskrba za vodo v skladu s predpisi s
področja oskrbe s pitno vodo. Ob tem je potrebno zagotoviti tudi
zadostne količine požarne vode oziroma na drugačen način zagotoviti
požarno varnost. Urejanje zasebnih zajetij pitne vode se dopušča le ob
soglasju zdravstvenega inšpektorata in ob pridobitvi vodnega dovoljenja. |
|
(3)
Obstoječi in predvideni objekti na območjih, na katerih je možna
priključitev, morajo biti priključeni na vodovodno omrežje v skladu s
pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Če priključitev objektov na
vodovodno omrežje zaradi fizičnih ovir ni možna, se lahko na podlagi
soglasja upravljavca vodovodnega omrežja dopusti začasna ali trajna
uporaba lastnih sistemov za oskrbo z vodo, kot so lastno zajetje,
vodnjak, kapnica, cisterna. |
|
(4)
Vodovodno omrežje mora zagotavljati zadosten pritisk in količino vode za
priključitev hidrantov, ki se morajo postaviti v naseljih in v bližini
objektov, v katerih se pogosto nahaja večje število ljudi ter v bližini
objektov z večjo požarno obremenitvijo in specifičnih objektov s
požarnega vidika. |
|
(5)
Vodovodi za požarne namene so lahko javni ali zasebni. Za zagotavljanje
požarne varnosti se na vodovodnem omrežju v odvisnosti od terenskih
razmer namestijo bodisi nadtalni ali podtalni hidranti. Hidranti morajo
biti praviloma umeščeni v prostor na zelenih površinah v odmiku 1 m od
utrjenih površin. |
|
(6)
Objekti na vodovodnem omrežju (vodohrani, črpališča, razbremenilniki
ipd.) morajo biti umeščeni v prostor tako, da je zagotovljeno optimalno
delovanje sistema. Pri načrtovanju gradenj je potrebno v skladu s
področno zakonodajo dotrajane cevovode iz neustreznega materiala
nadomestiti z novimi iz ustreznega materiala. |
|
(7) Pri
vzporednem vodenju vodovodov, kanalizacije za odvajanje odpadne vode
oziroma drugih vodov GJI se zagotovi ustrezen odmik. Križanja komunalnih
vodov in naprav morajo biti izvedena tako, da se zagotovi nemoteno
vzdrževanje in obnova vodov, objektov in naprav in higienska
neoporečnost pitne vode v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi
predpisi. |
|
(8)
Najožja območja zajetij in vodohranov morajo biti zavarovana z zaščitno
ograjo za preprečitev nepooblaščenega pristopa. |
|
(9)
Vodnjaki se morajo ohranjati. Vodnjaki z večjo in stalno količino vode
se morajo vzdrževati, ostali vodnjaki pa se morajo prekriti oziroma
zaščititi. Zasipavanja vodnjakov se ne dopušča. |
|
|
|
80.
člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega
omrežja) |
|
(1)
Kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo in za meteorno odpadno
vodo mora biti zgrajeno v ločenem sistemu. Kanalizacijsko infrastrukturo
za odvajanje komunalnih odpadnih vod se gradi v vodotesni izvedbi. Javna
kanalizacija se mora zaključiti s čistilno napravo. |
|
(2)
Meteorne vode s streh je potrebno preko peskolovov speljati v
ponikovalnico na lastnem zemljišču. |
|
(3)
Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in
drugih voznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija
motorni promet, se izvaja v skladu s področno zakonodajo. |
|
(4)
Padavinske vode se, če ne obstaja možnost priključitve na javno
kanalizacijo, prioritetno ponikajo, pri tem morajo biti ponikovalnice
locirane izven vpliva voznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni
možno, kar je potrebno računsko dokazati, se padavinske vode spelje v
bližnji vodotok z zadrževanjem; če tega ni, pa razpršeno po terenu, pri
tem mora biti ureditev odvodnjavanja načrtovana tako, da bodo padavinske
vode speljane izven plazljivega in erozijsko ogroženega območja. |
|
(5)
Padavinske vode z asfaltiranih ali betonskih cest, parkirišč in platojev
za pranje motornih vozil se morajo odvajati prek usedalnika in ustrezno
dimenzioniranih lovilcev olj in maščob. |
|
(6) Male
komunalne čistilne naprave in greznice morajo biti izvedene podzemno v
skladu s predpisi. Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje
odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in evidentirani pri izvajalcu
javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode. Lokalne čistilne
naprave morajo biti umeščene zunaj strnjenega naselja ali na njegovem
robu. Do čistilne naprave se zagotovi dovoz z javne ceste. Čistilna
naprava mora biti zavarovana z ograjo. |
|
(7)
Odpadne vode objektov za obrt, proizvodnjo in podobno, v katerih
utegnejo biti presežene s predpisi dovoljene emisije, se morajo očistiti
pred izpustom v kanalizacijo. Pogoje priključitve vključno s
sprejemljivimi količinami določi izvajalec javne službe v projektnih
pogojih. |
|
(8). V
javno kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih voda se ne dovoli
odvajanje odpadnih vod iz objektov za rejo domačih živali. |
|
|
|
81.
člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in
odstranjevanje odpadkov) |
|
(1) Vsi
objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja
komunalnih odpadkov. Odpadki se zbirajo v smetnjakih ločeno po vrsti
in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na
delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi.
Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja
ljudi. |
|
(2)
V primeru
ureditve zbirnih
mest za ločeno zbiranje frakcij naj bodo
le-ta
ustrezno oddaljena
od bivalnih objektov. Njihova lokacija mora ustrezati pogojem neovirane
dostopnosti s tovornimi vozili in možnosti ustavljanja teh vozil.
Površina mora biti utrjena in imeti urejen odtok in mora biti praviloma
zaščitena z nadstrešnico. Omogočena mora biti izvedba priključka na
električno omrežje (zaradi nočne razsvetljave in/ali nadzora z
videokamero), zaželena je opremljenost z vodnim priključkom za občasno
čiščenje. |
|
(3) Posebni odpadki se do njihove predaje pooblaščenemu podjetju ali do
odvoza na odlagališče posebnih odpadkov skladiščijo v območju
proizvodnih in obrtnih obratov, kjer so nastali ter v posebnih namensko
zgrajenih skladiščih. |
|
(4) Pri
ravnanju z odpadki pri gradbenih delih je treba upoštevati področno
zakonodajo, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih
delih ter ostalo veljavno zakonodajo s področja odpadkov. |
|
|
|
82.
člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega
omrežja) |
|
(1)
Elektroenergetsko omrežje visoke, srednje in nizke napetosti se na
območju naselja praviloma gradi v podzemni izvedbi. Elektroenergetsko
distribucijsko omrežje nazivne napetosti 20 kV in manj mora biti na
območju naselja zgrajeno praviloma v kabelski kanalizaciji. Odstopanja
so dopustna, kadar podzemna izvedba tehnično ni izvedljiva ali je v
nasprotju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami. |
|
(2) Izven
območja naselja oziroma v območjih razpršene poselitve je dopustna tudi
gradnja nadzemne izvedbe elektroenergetskega omrežja. |
|
(3) Kadar
se gradi elektroenergetsko omrežje v nadzemni izvedbi, praviloma ne sme
potekati v območjih vedut na naravne in ustvarjene prostorske dominante. |
|
(4)
Elektroenergetsko omrežje se načrtuje in gradi na način, da v čim manjši
možni meri omejuje obstoječe in načrtovane rabe v prostoru, izpolnjene
morajo biti zahteve glede mejnih vrednosti elektromagnetnega sevanja v
skladu z veljavnimi predpisi. |
|
(5) Za
gradnjo objektov v koridorjih obstoječih in načrtovanih prenosnih
daljnovodov je treba pridobiti pisno soglasje izvajalca gospodarske
javne službe sistemskega operaterja prenosnega omrežja. V koridorjih
daljnovodov je prepovedana gradnja nadzemnih objektov, v katerih se
nahaja vnetljiv material. Ravno tako je pod daljnovodi prepovedano
parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive, gorljive ali eksplozivne
materiale. |
|
(6)
Razdelilne transformatorske postaje na območjih stanovanj, centralnih
dejavnosti, zelenih površin, proizvodnih dejavnosti in posebnih območij
se morajo izvesti v skladu s sodobnimi principi z uporabo takšne
tehnologije, da se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero,
da se zmanjšajo potrebne površine za postavitev objekta ter da se vse
stikalne in transformatorske naprave izvede v kvalitetno oblikovanih
zaprtih objektih. Vse razdelilne transformatorske postaje morajo biti
zaščitene pred nepooblaščenim dostopom. Vse vključitve v
elektroenergetsko omrežje se praviloma izvedejo s podzemnimi kabli. |
|
(7)
Transformatorske postaje so praviloma samostoječi objekti pravokotnega
tlorisa, medtem ko se na območjih centralnih dejavnosti, urbane
večstanovanjske pozidave in večjih območjih proizvodnih dejavnosti
praviloma umeščajo v večje objekte. Treba je zagotoviti ustrezen dostop
za vzdrževanje in zamenjavo transformatorjev. Pri umeščanju
transformatorskih postaj se upošteva določila predpisov o električnem in
magnetnem sevanju. Samostoječe transformatorske postaje morajo biti čim
manjše. Priporočljivo je, da se njihova vizualna izpostavljenost delno
zmanjša z združevanjem z drugimi infrastrukturnimi objekti ali
ureditvami, kot so zbirna mesta za odpadke, nadstrešnice, delno zasutje
in podobno. |
|
|
|
83.
člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave) |
|
(1) Javna
razsvetljava mora biti izvedena v skladu z veljavno področno zakonodajo,
upošteva naj zakonsko določene mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja. Za razsvetljavo cest in javnih površin se uporabljajo energetsko
varčne sijalke in svetila z zasenčenim osvetljevanjem v nebo. |
|
(2)
Svetilno telo mora usmerjati vso svetlobo pod horizontalno ravnino (do 5
% navzgor) oziroma kot določa področna zakonodaja. |
|
(3)
Dekorativna oziroma arhitekturna razsvetljava objektov (cerkve, izbrane
fasade, drugo) mora biti izbrana in usmerjena tako, da v okolju ne
deluje moteče, osvetlitev športnih površin, prireditvenih prostorov in
podobno se dovoli le za časa trajanja prireditve, nočna osvetlitev
sakralnih objektov se dovoli v skladu z usmeritvami pristojnega zavoda
za varstvo kulturne dediščine oziroma v skladu s podrobnimi akti občine.
|
|
(4) Na
območju občine Podlehnik ni dovoljena uporaba svetlobnih snopov
kakršnekoli vrste ali oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti
nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu. |
|
(5)
Obstoječi viri svetlobe, ki niso skladni z določili področne zakonodaje
in ne ustrezajo predpisani mejni vrednosti svetlobnega onesnaževanja
okolja in porabe električne energije, se sanirajo in nadomestijo z
drugimi viri svetlobe. |
|
|
|
84.
člen |
|
(prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega
omrežja) |
|
(1)
Komunikacijsko omrežje, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti
izvedeno s podzemnimi kabli, praviloma v kabelski kanalizaciji. V
odprtem prostoru je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov. Gradnja
objektov v liniji brezžičnih komunikacijskih povezav oddajnikov je
dopustna na način, ki teh povezav ne prekinja. |
|
(2) Pri
načrtovanju objektov in naprav elektronskih komunikacij je treba
upoštevati predpise s področja graditve objektov, elektronskih
komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in
pogoje: |
|
·
objekte in naprave elektronskih komunikacij se mora v čim večji meri
umeščati v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in
naprave, |
|
·
prednostno se objekti in naprave elektronskih komunikacij umeščajo v
obstoječe objekte, vendar na način, da ne zmanjšujejo njihove vrednosti, |
|
·
objekte in naprave elektronskih komunikacij je treba na izpostavljenih
legah in drugih varstvenih območjih (narava, vode,…) umestiti v prostor
na podlagi prostorske preveritve in utemeljitve, tako da bo vpliv na
varstvene objekte in območja čim manjši, |
|
·
objekti in naprave elektronskih komunikacij se praviloma umeščajo na
lokacije izven objektov in območij kulturne dediščine; izjemoma je
objekte in naprave mobilne telefonije možno locirati znotraj objektov in
območij kulturne dediščine, če se s posebno prostorsko in tehnično
preveritvijo variantnih rešitev izkaže, da s tem ne bi bile prizadete
varovane lastnosti dediščine, |
|
·
objektov in naprav mobilne telefonije ni dopustno umeščati na stavbe
varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov, na stanovanjskih
območjih pa se lahko umeščajo le na nestanovanjske objekte in to na
način, da ne bodo zmanjševali kakovosti bivanja v okoliških stanovanjih, |
|
·
posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne
telefonije, tako da je čim bolj prilagojeno prevladujoči arhitekturni in
krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika
stebrov in anten, zakrivanje, način vgrajevanja v strehe, stolpe ali
druge dele objektov) in da bodo ti objekti in naprave čim manj moteči. |
|
(3) Na celotnem območju občine, razen v območjih in na stavbah, kjer je
graditev baznih postaj s tem členom prepovedana, je dopustno graditi
bazne postaje, ki so: |
|
·
stavbe, katerih neto tlorisne površine ne presegajo 30 m² oziroma
stavbe, ki niso višje od 4 m, |
|
·
gradbeno inženirski objekti, ki niso višji od 10 m oziroma z antenskimi
nosilci in elektronsko komunikacijsko opremo ne presegajo višine
obstoječega objekta za več kot 10 m. |
|
(4) Bazne postaje s samostojnimi antenskimi stolpi, ki presegajo višino
10 m, je dopustno umeščati le na območja namenjena industrijski,
poslovni, trgovski, komunalni in prometni dejavnosti ter na območjih
kmetijskih in gozdnih zemljišč. |
|
(5) Pri
vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega
telekomunikacijskega omrežja in predhodno pridobiti soglasje
upravljavca. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami
telekomunikacijskih kablov izvede upravljavec. |
|
|
|
85.
člen |
|
(priključevanje objektov na GJI) |
|
(1) V
enotah urejanja prostora je obveznost priključevanja že zgrajenih
objektov na komunalno opremo naslednja: |
|
·
obvezna je priključitev na elektroenergetsko omrežje, kjer je
elektroenergetsko omrežje že zgrajeno, |
|
·
obvezna je priključitev na elektroenergetsko omrežje, takoj ko bo
elektroenergetsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, |
|
·
obvezna je priključitev na vodovodno omrežje, kjer je vodovodno omrežje
že zgrajeno, |
|
·
obvezna je priključitev na vodovodno omrežje, takoj ko bo vodovodno
omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena, |
|
·
obvezna je priključitev na kanalizacijsko omrežje, kjer je
kanalizacijsko omrežje že zgrajeno, |
|
·
obvezna je priključitev na kanalizacijsko omrežje, takoj ko bo
kanalizacijsko omrežje zgrajeno in bo taka priključitev omogočena ter |
|
·
obvezna je priključitev na individualne sisteme odvajanja in čiščenja
odpadne vode (nepretočne greznice, male komunalne čistilne naprave),
kjer kanalizacijsko omrežje ne bo zgrajeno. |
|
(2) Pri
priključevanju na komunalno opremo je potrebno upoštevati določila
občinskega operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih voda. |
|
|
3.7
Prostorski
izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine,
ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
|
|
|
|
86.
člen |
|
(splošna
določila) |
|
(1) Za
posege v območju, ki je z aktom oziroma predpisom o zavarovanju
opredeljeno kot varovano območje, morajo investitorji pridobiti soglasja
pristojnih inštitucij pred začetkom graditve. |
|
(2)
Gradnja in prostorske ureditve so možne na vseh območjih urejanja, če v
okolju ne povzročajo večjih vplivov, kot so dovoljene s predpisi. Pri
vseh gradnjah je treba upoštevati normativne določbe glede varovanja
okolja, pri tem je treba poseg načrtovati tako, da povzroči čim manjše
obremenjevanje okolja. |
|
(3)
Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je
pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih
posamezna dejavnost povzroča. |
|
(4) Pred
začetkom izvajanja posega, ki lahko pomembno vpliva na okolje, je treba
izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno
soglasje pristojnega ministrstva pristojnega za okolje. Pri vseh drugih
posegih, ki povzročajo emisije snovi v okolje, je treba pridobiti
okoljevarstveno dovoljenje. |
|
|
|
3.7.1
Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine |
|
|
|
87.
člen |
|
(ohranjanje
kulturne dediščine) |
|
(1) Za
posege v registrirano kulturno dediščino, kulturne spomenike in v
vplivna območja registrirane kulturne dediščine in kulturnih spomenikov
se pridobi pogoje in soglasje organa, pristojnega za varstvo kulturne
dediščine. |
|
(2) V
podrobnih PIP po posamezni EUP v območjih naselij in razpršene poselitve
je za poseg v registrirano dediščino, spomenike in njihova vplivna
območja iz predhodnega odstavka še dodatno določena obveznost pridobitve
pogojev in soglasja pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, če
je pomen objekta ali območja kulturne dediščine oziroma njegovega dela
še posebej poudarjen s prostorskega vidika. |
|
(3) Za
celovito prenovo območja naselbinske dediščine, kulturne krajine ali
območja druge dediščine, ki je značilen del prostora in grajenih
struktur, ki je spomeniško območje ali varstveno območje dediščine, se
pripravi konservatorski načrt za prenovo kot obvezni sestavni del
občinskega podrobnega prostorskega akta. |
|
(4) Enote
registrirane kulturne dediščine je potrebno ohranjati in jih med
morebitnim izvajanjem posega zaščititi. Na območjih registrirane
kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve,
ki: |
|
·
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti,
|
|
·
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ) in |
|
·
ne
prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jih nosi. |
|
(5) V
primeru, da je predviden poseg na območju arheološke kulturne dediščine,
je potrebno opraviti arheološki pregled območja, ki ga opravi
pooblaščena oseba ali organizacija. V času izvedbe posega in tudi
kasneje je prisotne enote kulturne dediščine potrebno zaščititi in
ohraniti ter v primerni obliki vključiti v kulturno in turistično
ponudbo območja. |
|
(6) Pri
izvajanju intervencijskih ukrepov ob naravnih nesrečah se praviloma
izvedejo najnujnejši ukrepi, pri tem pa se upoštevajo naravni procesi in
se ukrepe prilagodi tako, da le-ti ne ogrožajo varovanih enot kulturne
dediščine. |
|
(7)
Antenske naprave na objektih in v območjih nepremične kulturne dediščine
ne smejo spreminjati ali razvrednotiti pomena in njene prostorske
pojavnosti – posebno pozornost se posveti lociranju baznih postaj
mobilne telefonije, za lokacije se izdela variantne rešitve.
|
|
(8) Na
območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
|
(9) Ob
vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki
varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
|
(10)
Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za
varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer
se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad
posegi |
|
|
|
88.
člen |
|
(splošni pogoji za varstvo kulturnih spomenikov) |
|
(1)
Kulturni spomeniki se varujejo na podlagi predpisov o varstvu kulturne
dediščine in določb konkretnega akta o razglasitvi. |
|
(2) Za
kompleksne posege oziroma za posege v strukturne elemente spomenika se
pripravi konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za
pridobitev soglasja. |
|
(3) Za
posege v kulturne spomenike in njihova vplivna območja se v primeru
neskladja določb tega odloka s soglasjem organa, pristojnega za varstvo
kulturne dediščine, upošteva soglasje slednjega. |
|
|
|
89.
člen |
|
(pogoji za varstvo registrirane kulturne dediščine) |
|
(1)
Prepovedani so posegi v prostor ali načini izvajanja dejavnosti, ki bi
prizadeli varovane vrednote in prepoznavne značilnosti registrirane
kulturne dediščine. V registrirano kulturno dediščino se lahko posega na
način, da se upošteva in ohranja njene varovane vrednote. V stavbno
dediščino se lahko posega z vzdrževalnim, sanacijskimi in obnovitvenimi
deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi
pogoji, soglasjem oziroma določili konservatorskega projekta za
spomenik. |
|
(2)
Objektov kulturne dediščine ni dovoljeno odstraniti, razen na podlagi
soglasja ministra za kulturo in ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
·
če
se ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče
odpraviti z običajnimi sredstvi ali če dediščina ogroža varnost ljudi in
premoženja, |
|
·
če
je bila pred tem opravljena raziskava objekta in |
|
·
če
raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija. |
|
(3) Pri
stavbni registrirani kulturni dediščini (profana, sakralna in
sakralno-profana), se ohranjajo varovane vrednote, kot so: |
|
·
tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
|
·
gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
·
oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
|
|
·
funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
|
·
sestavine in pritikline, |
|
·
stavbno pohištvo in notranja oprema, |
|
·
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), |
|
·
prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko
izpostavljenih objektih - cerkvah, dvorcih, znamenjih itd.), |
|
·
celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine) in |
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(4) Varuje
se širša okolica objekta stavbne dediščine, ki zagotavlja funkcionalno
integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih
prvin. |
|
(5) Pri
registrirani naselbinski dediščini se ohranjajo varovane vrednote kot
so: |
|
·
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov), |
|
·
odnosi med posameznimi stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota
objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene
linije, značilne funkcionalne celote), |
|
·
prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja, |
|
·
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti, ipd.), |
|
·
naravne in druge meje rasti ter robovi naselja, |
|
·
podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin,
kritina), |
|
·
odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega), |
|
·
stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade
itd.) in |
|
·
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
|
|
90.
člen |
|
(vplivno območje kulturne dediščine) |
|
(1) V
okolici območij kulturne dediščine se uveljavlja nadzor nad posegi, ki
bi utegnili negativno vplivati na območje kulturne dediščine. Posegi in
dejavnosti v vplivnem območju morajo biti prilagojeni celostnemu
ohranjanju dediščine. |
|
(2) V
vplivnih območjih velja: |
|
·
ohranja se prostorske integriteta, pričevalnost in dominantnost
dediščine, |
|
·
prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine in |
|
·
dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne
dediščine. |
|
|
|
91.
člen |
|
(registrirana arheološka najdišča) |
|
(1) Na
območju registriranega arheološkega najdišča ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. |
|
(2) Na
območjih registriranih arheoloških najdišč ni dovoljeno: |
|
·
odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
|
·
poglabljati dna vodotokov ter jezer, |
|
·
ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
|
·
gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
|
·
postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno
in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen
kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega
najdišča. |
|
(3)
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati tudi
stavbna zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
·
če
ni možno najti drugih rešitev in |
|
·
če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. |
|
|
|
3.7.2
Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave |
|
|
|
92.
člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.
Območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določeni s
posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave, se varujejo v skladu z
določbami teh predpisov, ki jih ta odlok prevzema. Za posege na območja
ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasja pristojne službe
za varovanje narave. |
|
(2) Pri
načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in
pogoji za varstvo zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko
pomembnih območij in posebnih varstvenih območij ter ohranjanje biotske
raznovrstnosti. Za posege na teh območjih je treba pridobiti
naravovarstveno soglasje. |
|
(3)
Zagotavlja se ohranjanje in vzpostavljanje krajinskih struktur, ki so
pomembne za ohranjanje biotske raznovrstnosti, ugodno stanje habitatnih
tipov ter habitatov ogroženih vrst. Tako se ohranjajo ali ponovno
vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa, gozdni otoki in
vegetacijski pasovi ob vodnih telesih. Kjer je možno, se regulirane
vodotoke s sonaravnimi ukrepi obnovi. |
|
(4) Na
območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi izvedenih agrarnih operacij
že zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, naj se načrtuje
omilitvene ukrepe, s katerimi se obnovijo ogroženi habitatni tipi in
habitati vrst. Na PosVO SI3000117 Haloze-vinorodne, PosVO SI3000118 Boč
– Haloze – Donačka gora se z redno, ekstenzivno rabo ohranja sedanji
obseg travniških površin. |
|
(5) Na
PosVO SI3000118 Boč – Haloze – Donačka gora naj se zaradi ohranitve
habitatov varovanih vrst in varovanih habitatnih tipov ohranja sedanji
obseg gozdnih površin. |
|
(6) Vsi
posegi v prostor, ki spreminjajo dejansko rabo zemljišč (organizacija
gradbišča, gradnja, organizacija prireditev, izvajanje dejavnosti,…) so
na varovanih območjih dovoljeni izključno znotraj površin, kjer je
namenska raba opredeljena. |
|
|
|
93.
člen |
|
(splošni
PIP za trajnostno rabo virov in energije) |
|
(1)
Spodbuja se vzdržna (trajnostna) raba naravnih virov, energetsko varčna
gradnja ter izvedba in namestitev naprav za rabo obnovljivih virov
energije, za zbiranje in uporabo padavinske vode, za kompostiranje
biološko razgradljivih odpadkov za potrebe gospodinjstev ob pogoju, da
se s tem ne poslabšajo bivalne razmere na območju, in če niso v
nasprotju z režimi varovanja okolja, varstvenimi usmeritvami za
ohranjanje varovanih območij narave in s krajinskimi kakovostmi. |
|
(2)
Spodbuja se izboljšanje toplotne izolacije stavb ter doseganje standarda
energetsko varčne stavbe, kar se potrdi z energetsko izkaznico. |
|
(3) V
novozgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih stavbah se mora
zagotavljati najmanj 25 % moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in
toplo pitno vodo z obnovljivimi viri energije in sicer z aktivno uporabo
enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota
okolja, sončno obsevanje, biomasa, geotermalna energija in energija
vetra, ali predviden priključek na naprave za pridobivanje toplote ali
hlada iz obnovljivih virov energije zunaj stavbe. To ne velja za: |
|
·
1271 nestanovanjske kmetijske stavbe, |
|
·
1272 stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe, |
|
·
1252 rezervoarje, |
|
·
11
stanovanjske stavbe, ki se uporabljajo manj kot štiri mesece v letu. |
|
(4) Pri
gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m²
in pri rekonstrukciji stavb, kjer uporabna tlorisna površina presega
1000 m² in se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se izdela študija
izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. |
|
|
|
94.
člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) Pri
načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati vse
predpise s področja varstva zraka in zagotoviti, da pri obratovanju
objektov niso prekoračene dovoljene emisije. |
|
(2) Pri
načrtovanju in gradnji objektov se upošteva usmeritve glede uporabe
obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije v objektih. |
|
(3)
Objekte, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka, se lahko umešča
le v območja za proizvodnjo (IG, IK). Pri zasnovi nove zazidave se
upošteva tudi prevetrenost prostora in spodbujanje lokalne cirkulacije
zraka. |
|
(4) Vse
novogradnje morajo upoštevati opredeljeni energetski standard, s čimer
se zmanjša raba energije in onesnaženost zraka v občini. |
|
|
|
95.
člen |
|
(varstvo
tal in kmetijskih zemljišč) |
|
(1) Na
območjih kmetijskih zemljišč so dopustne le prostorske ureditve v skladu
z zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje kmetijstva, z
namenom zagotavljanja osnovne kmetijske dejavnosti. |
|
(2) V čim
večji meri se ohranja strnjene komplekse kmetijskih zemljišč, kar je
bistveno z vidika ohranjanja proizvodne funkcije ter omogočanja
ekonomske neodvisnosti kmetijskih gospodarstev. |
|
(3) Z
namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oziroma izboljšanja pogojev
obdelave je na območjih kmetijskih zemljišč dopustno izvajati agrarne
operacije, kot jih določa zakon o kmetijskih zemljiščih, s katerimi se
spreminja prostor (komasacije in melioracije; v sklopu melioracij
osuševanje, namakanje in agromelioracije, ki spreminjajo prostor – to so
zlasti ureditve teras, izboljšanje dostopov na kmetijska zemljišča).
Agrarne operacije morajo biti izvedene na okolju prijazen način. Na
robovih kmetijskih zemljišč se ohranjajo omejki, živice, posamezna
drevesa, gozdni otoki in vegetacijski pasovi ob vodnih telesih in vodna
telesa sama. Za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč je na območju
kmetijskih zemljišč dopustna gradnja vodnih zadrževalnikov. |
|
(4) Ob
izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do kmetijskih
zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti. |
|
(5)
Gradnje začasnih objektov za urejanje vodnega režima z namenom, da se
zagotovi obrambo pred poplavami in erozijo, varstva vodnih količin in
zalog, varstva kakovosti voda in vzdrževanje naravnih vodotokov, se
dopuščajo pod pogojem, da z njimi soglašata: |
|
·
Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija RS za okolje, Urad za
upravljanje z vodami in |
|
·
pristojna institucija za varstvo narave. |
|
(6) Pri
gradnji objektov je treba rodovitni del tal ločiti od nerodovitnega,
humus pa se uporabi za zunanjo ureditev ali v skladu s področno
zakonodajo za izboljšanje kmetijskih zemljišč. Odpadni del izkopane
zemljine se odpelje na deponijo. |
|
(7) Na
območju predvidenih posegov na kmetijska zemljišča se do izvedbe posegov
ohranja kmetijska zemljišča. |
|
|
|
96.
člen |
|
(varstvo
voda) |
|
(1)
Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in
obvodnih zemljiščih mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in
ohranjanje biotske raznovrstnosti. |
|
(2)
Urejanje vodotokov mora upoštevati naravno dinamiko porečja in se
izvajati s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali
vzpostavitev naravne rečne dinamike Na reguliranih vodotokih se omogoči
izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. Preprečuje se
onesnaženje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami,
onesnažene vodotoke oz. njihove dele se ustrezno sanira. |
|
(3) Za
gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje
voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti
soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda. |
|
(4) Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše
število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z
vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od
predpisanih so dopustni le izjemoma, kjer so prostorske možnosti
omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin
vodotokov. |
|
(5)
Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. Vodna infrastruktura se načrtuje tako, da se omogoči delovanje
naravnih procesov na vodah in ob njih. |
|
|
|
(6) Pri
zajezitvah vodotokov in odvzemu voda se zagotavlja pogoje za ohranitev
vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za
zajezitvijo. |
|
(7) Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na
območju. |
|
(8)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda ter za ohranjanje narave. |
|
(9) Pri
poseganju v prostor je treba upoštevati meje priobalnih zemljišč glede
na predpise o vodah, tako na vodotokih 1. reda (Dravinja – vodotok ob
meji z občino Videm ter vodotoki, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo:
Maceljščica, Lipnica in Trivoda) kot tudi na vodotokih 2. reda
(Rogatnica, Črna, Domajnšek, Klepova graba, Dežnica, Lipnica, Ložina,
Strganca, Stara graba, Stanušina, Psičina, Kopinica, Marekova graba,
Kotenska graba, Trniška graba, Tisovec in drugi manjši). Na vodnem in
priobalnem zemljišču ni dopustno posegati v prostor, razen za izjeme
skladno s predpisom, ki določa pogoje za upravljanje voda. |
|
(10) Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavin in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. |
|
(11)
Čistilne naprave in greznice naj se umešča v prostor izven priobalnih
zemljišč vodotokov in vplivnega območja naravnih vrednot ter na način,
da zaradi njihove izgradnje ne bodo potrebni večji posegi v struge in
obrežne pasove vodotokov. |
|
(12) V
območjih virov pitne vode, ki so zavarovani s posebnimi državnimi ali
občinskimi predpisi, se dopuščajo le posegi po teh odlokih in predpisih.
Pod istimi pogoji se dopuščajo posegi na zemljiščih, za katera se
upravičeno domneva, da vplivajo na obstoječe in predvidene vire pitne
vode, ki še niso zavarovani s posebnimi predpisi. |
|
(13) Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in jih
vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost. |
|
|
|
97.
člen |
|
(priobalno zemljišče celinskih voda) |
|
(1) Na
vodnem in priobalnem zemljišču vodotokov ter njihovih pritokov in vodnih
virov ni dovoljeno posegati v prostor, razen z deli, ki izhajajo iz
področne zakonodaje, in sicer kadar gre za: |
|
·
gradnjo objektov javne infrastrukture, |
|
·
gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali po drugih zakonih,
|
|
·
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
|
·
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
|
·
gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in
zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
|
·
gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
|
|
·
gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
|
(2) Pri
predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega
zemljišča celinskih voda in sicer pri vodotokih 1. reda 15 m od meje
vodnega zemljišča znotraj območij naselij in 40 m zunaj območij naselij,
pri vodotoki, ki tvorijo ali prečkajo državno mejo (Maceljščica, Lipnica
in Trivoda), pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodotokih 2. reda je
potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča v pasu 5 m od meje
vodnega zemljišča. Navedeni odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi
ureditvami vodotokov. |
|
(3) V
naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih
zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali
podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala
njihovo ekološko ali kemijsko stanje. |
|
(4)
Priobalno zemljišče se ugotavlja za vse vodotoke, tudi potoke in vodne
jarke, ki niso vrisani v kopije zemljiškega katastra ter vodotoke v
ceveh. Kadar vodotok ni vrisan v zemljiški kataster oziroma je njegov
potek prikazan linijsko, se območje priobalnega zemljišča določi v
sodelovanju s pristojnim organom za vodno gospodarstvo. |
|
(5) Pri
načrtovanju poteka trase gospodarske javne infrastrukture je potrebno
predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa
poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno
zemljišče. Manjši odmiki od zakonsko določenih so dopustni le izjemoma,
na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak
način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnosti brežin vodotokov.
Prečkanja vodov gospodarske javne infrastrukture pod strugo vodotoka
morajo biti načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost
struge vodotoka. |
|
(6) Za
posege v varstvenem pasu je potrebno pridobiti smernice in mnenje
Agencije RS za okolje (ARSO). |
|
(7)
Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne z uporabo naravnih
materialov. |
|
(8)
Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne
vode ali odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno
samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi s področja
varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je
prepovedano. |
|
(9)
Upoštevati je treba obstoječe objekte merske mreže za monitoring
podzemnih voda na način, da : |
|
·
ni
predvidena kakršnakoli gradnja v minimalno 5 m radiju od objekta merske
mreže, |
|
·
ne
bodo povzročeni vplivi na gladino in kakovost podzemnih voda, |
|
·
se
v bližini merskega objekta ne spremenijo infiltracijske lastnosti tal z
asfaltiranjem, polaganjem betonskih plošč ali drugače, |
|
·
bo
odvodnjavanje v bližini objekta merske mreže urejeno tako, da ni možno
zatekanje in |
|
·
je
zagotovljen neoviran dostop do objekta merske mreže. |
|
(10)
Odvečnega odkopnega materiala, odpadnega gradbenega materiala ali zemlje
ni dopustno odlagati v strugo ali na strmih pobočjih in brežinah. |
|
(11) Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem
zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah mogoča rekonstrukcija
ali prenova, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta. |
|
(12)
Gradnja namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za
namakanje sta dovoljeni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in
varstvo voda. |
|
|
|
98.
člen |
|
(ribiški
okoliš) |
|
(1) Vsak
poseg v ribiški okoliš mora biti načrtovan in izveden na način, ki v
največji možni meri zagotavlja ohranjanje rib, njihove vrstne pestrosti,
starostne strukture in številčnosti. Ohranja se biocenoza ribjih vrst.
Struge, obrežja in dna vodotokov se ohranja v čim bolj naravnem stanju.
Prav tako se ohranja obstoječa dinamika, hidromorfološke lastnosti in
raznolikost vodotokov. Objekti se gradijo na način, ki ribam omogoča
prehod. Ohranja se naravna osenčenost oziroma osončenost struge in
brežin. Prepovedano je vznemirjati ribe na drstiščih, med drstenjem in v
varstvenih revirjih. Posegi se ne izvajajo v času varstvenih dob, to je
v času drstenja posameznih vrst rib. |
|
(2) Odvzem
plavin (gramoz, prod, mivka) se izvaja na način, da se bistveno ne
spremenijo življenjske razmere za ribe, rake in druge vodne živali.
Odvzem plavin in drugi posegi v drstišča so prepovedani. |
|
|
|
99.
člen |
|
(varstvo
gozdov) |
|
(1)
Območja gozdnih zemljišč so zemljišča, porasla z gozdnim drevjem,
zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter
zemljišča v zaraščanju, ki so v skladu s področno zakonodajo določena
kot gozd. |
|
(2) V
območjih gozdov so dovoljeni posegi v prostor v skladu z zakoni in
podzakonskimi predpisi, ki urejajo področje gozdarstva, z namenom
zagotavljanja osnovne dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. |
|
(3) Posegi
v prostor v območju gozdov morajo biti v skladu z gozdnogospodarskim
načrtom pristojne gozdnogospodarske enote. |
|
(4) Posegi
na območja gozdnih zemljišč so dopustni le, če vplivi posega v gozd ne
bodo negativno vplivali na gozdni ekosistem in funkcije gozdov. K zgoraj
navedenim posegom je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe
oziroma zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Maribor. |
|
(5)
Načrtovanje prostorskih ureditev na območju gozdov mora zagotavljati
varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na
EPO in posebnih varstvenih območjih. Ohranja naj se sklenjenost gozdnih
površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju
habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo. Ohranjajo in obnavljajo
naj se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti
(erozijska območja) manj primerna za druge rabe. V območju koridorjev
ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih
populacij, se ohranja gozdove v čim bolj naravnem stanju. |
|
(6) V
večnamenskih gozdovih, ki imajo na ravni 1. stopnje poudarjeno
katerokoli ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo le v
izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s
poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki
dopolnjuje načrtovano, poudarjeni socialni funkciji skladno rabo gozda
in gozdnega prostora. |
|
(7) Pri
posegih v gozdove se upošteva kriterij najmanjše izgube rastiščnega in
sestojnega potenciala ter zlasti kriterij najmanjše prizadetosti
ekoloških in socialnih funkcij gozdov. |
|
(8)
Ograditev posameznih delov gozda ni dovoljena, razen v primerih, ki so
določeni s področno zakonodajo. |
|
(9)
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati, razen če je to
predvideno v gozdnogospodarskem načrtu. |
|
(10) Na
celotnem območju je potrebno zagotoviti nemoteno gospodarjenje z gozdom
oziroma nemoten izvlek lesne mase po obstoječih vlakah (priključitev
vlak na transportne poti, možnost kamionskega prevoza). |
|
(11) Ob
izvajanju posegov, ki prekinjajo obstoječe dostope do gozdnih zemljišč,
je le-te potrebno nadomestiti. |
|
(12) V
prostoru z majhnim deležem gozda se objekte linijske infrastrukture
načrtuje tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam,
skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. |
|
(13) Pri
gradnji z ograjami zavarovanih prometnic se zagotovi prehode za divjad
na krajih, kjer so že od nekdaj potekale stečine in naravni prehodi
posameznih vrst divjadi. Lokacije prehodov ugotovi Zavod za gozdove
Slovenije v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave,
znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami. |
|
(14)
Sečnja drevja, obžagovanje vej in krčenje zarasti se lahko izvaja
izključno v času izven gnezdenja ptic, to je od konca meseca septembra
do konca meseca februarja naslednjega leta. |
|
(15) Suha
drevesa in drevesna dupla se ohranjajo povsod tam, kjer s puščanjem
oslabelih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni.
Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest.
Prav tako se ohranjajo vse plodonosne in grmovne vrste. |
|
(16)
Gozdne ostanke, ki bi lahko vplivali na zaščito bregov pred erozijo, se
ohranja. Pri morebitnem poseku se očisti struge in korita potokov. Z
gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter
zagotavlja naravno pestrost. |
|
(17)
Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno vegetacijo in obvodno
vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrči na golo, se takoj oziroma še v letu
krčitve sanira na način, da se osnuje nova drevesna in grmovna zarast. |
|
(18) Na
območju stavbnih zemljišč, kjer je v naravi še gozd, se z gozdom
gospodari v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje gozdov in
gozdarstva, do sprejetja oppn, če je predviden v območju ali do izdaje
ustreznega upravnega dovoljenja za gradnjo. Krčitev gozda se lahko
izvede šele po predhodni označitvi in evidentiranju gozdnega drevja, ki
ga izvede pristojna strokovna služba. |
|
(19) Pri
gradnji oz. med izvajanjem posameznih posegov na območjih stavbnih
zemljišč, kjer je v naravi prisoten gozd, je poseganje v gozdove izven
območja gradnje prepovedano, prav tako je prepovedano odlaganje
materiala v gozd. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega
dovoljenja za gradnjo v skladu z določili iz prejšnjega odstavka. Posegi
morajo biti izvedeni tako, da je škoda na tleh in rastju minimalna,
potrebno je preprečiti erozijo in zagotoviti čim manjšo vidnost posegov.
Z gradnjo prizadeti gozdni prostor in gozdni rob morata biti ustrezno
sanirana v smislu ekološke in funkcionalne skladnosti. Gozdni rob naj se
stopničasto dviga, sanira se ga ob uporabi avtohtonih grmovnih in
drevesnih vrst, prednost ima potencialna vegetacija. |
|
(20) Na
podlagi področne zakonodaje so predpisani odmiki, ki zanašajo pri: |
|
gozdnem robu: |
|
|
stavbe |
25
m |
|
ostali objekti, posegi in ureditve, ki so v nivoju zemljišča |
1
m |
|
objekti na kmetijskih zemljiščih |
4
m |
|
|
3.7.3
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
|
|
|
100.
člen |
|
(poplavna
območja) |
|
(1)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so v OPN določeni v
skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih
podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov
poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja
prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso
določeni, je sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta
poplav. |
|
(2) Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, se pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor upošteva predpis, ki določa
pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na
območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem se zagotovi, da obstoječe
stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega ne povečuje. V
primeru, da to ni mogoče, se skupaj z načrtovanjem novih prostorskih
ureditev načrtuje tudi celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne
ogroženosti, njihovo izvedbo pa konča pred začetkom izvedbe posega v
prostor oziroma sočasno z njo. |
|
(3) Na
poplavnih območjih se upošteva: |
|
·
Karte razredov poplavne nevarnosti, za območja ob Rogatnici, Maceljščici
in Dravinji za potrebe izdelave OPN Občine Podlehnik, DHD, d.o.o.,
Maribor, št. elaborata: 89-1, maj 2013; |
|
·
Poplavna študija Polskave in dela Dravinje v Občini Videm pri Ptuju, EHO
projekt d.o.o., Ljubljana, št. proj. H-13/11, avg. 2012. |
|
(4) Na
poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
|
(5) Na
poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor,
ki lahko imajo ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna
zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki
so s področno zakonodajo dovoljeni na posameznem razredu poplavne
nevarnosti, pri čemer ugotovitve CPVO vplivov na posameznih PNRP
dovoljenih objektov in dejavnosti niso ocenile kot uničujoče ali
bistvene. Dovolijo se rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih
objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. |
|
(6) Ne
glede na določila prejšnjega odstavka so na poplavnem območju, za
katerega razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, dopustne
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov ter spremembe namembnosti, če ne
povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje
voda. |
|
(7) Do
izvedbe retencije v okviru EUP: ST 3, na stavbnih zemljiščih v poplavnem
območju, kjer veljajo razredi poplavne nevarnosti iz prve alineje 3.
odstavka tega člena, gradnja ni dopustna. Na poplavnih območjih se za
vsako gradnjo pridobi soglasje pristojnega organa. |
|
(8) Obsega
poplavnih območij ali odtočnih režimov se ne spreminja, kadar pa je to
potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin. |
|
(9)
Ohranja se retenzijske sposobnosti območij in zagotavlja njihovo ponovno
vzpostavitev, če je to mogoče. Krčenje obsega retenzijskih površin ali
vodnega režima je možno le ob izkazanem javnem interesu ter ob ustrezni
nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ukrepov, ki
zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda.
Prepovedano je povzročanje ovir za pretok visokih voda. Na območju EUP:
ST 3 se izvede retencija za kompenzacijo kumulativnih vplivov zaradi
pozidave poplavnih površin. |
|
|
|
101.
člen |
|
(erozijska območja) |
|
(1) Na
erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor
zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. |
|
Za poseg
je treba pridobiti vodno soglasje. |
|
(2) Na
erozijskih območjih je prepovedano: |
|
·
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
|
·
ogoljevanje površin, |
|
·
krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
|
·
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
|
·
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
|
·
zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
|
·
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge in |
|
·
vlačenje lesa. |
|
(3) Na
območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske,
globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako
gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije
objektov in naprav, treba predhodno pridobiti geološko mnenje in pred
izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano
sanacijo brežine. |
|
(4) Pred
začetkom gradnje objektov na pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od
25 %, je treba predhodno opraviti geomehansko preveritev nosilnosti tal
za nekoherentna tla. |
|
102.
člen |
|
(plazljiva območja) |
|
(1) Plazljivo območje je zemljišče, kjer je zaradi pojava vode in
geološke sestave tal ogrožena stabilnost zemeljskih ali hribinskih
sestojev. Na takšnem območju se ne sme posegati v zemljišče tako, da bi
se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila
stabilnost zemljišča. Na takem območju je prepovedano: |
|
·
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
|
·
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
|
·
izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali
razbremenjujejo podnožje zemljišča in |
|
·
krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki
pospešuje plazenje zemljišč. |
|
(2) Na
območjih nestabilnih - plazljivih tal je nedopustno poseganje v teren
brez predhodnega mnenja pooblaščenega geologa, ki izda mnenje o
ustreznosti posega in opredeli dopusten način posega v nestabilna tla.
Za poseg je treba pridobiti vodno soglasje. |
|
(3) Pri
vseh posegih graditve ali druge dejavnosti, kjer se predvideva tresenje
terena (pilotiranje, utrjevanje nasutij za infrastrukturne objekte in
naprave ter podobno), je potrebno predhodno izdelati študijo vplivov na
obstoječe grajeno okolje in načrtovati izvedbo teh del tako, da
posledice tresenja ne bodo vplivale na konstrukcijske elemente gradnje v
vplivnem območju ter na stabilnost in trdnost temeljnih tal pod njimi. |
|
(4) Glede
na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno
protipotresno projektirani in grajeni. |
|
|
|
103.
člen |
|
(varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami) |
|
(1) V
poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje
nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne
nesreče. |
|
(2) Za
preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja
naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so
dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja
objektov za izboljšanje razmer. |
|
(3) Za
primer naravnih in drugih nesreč se zagotavljajo območja za evakuacijo
prebivalstva, površine za pokop, za odlaganje ruševin, lokacije za
sprejem mednarodne pomoči ter logistični center. Vse zelene in druge
javne odprte površine se urejajo tako, da je v primeru naravnih in
drugih nesreč mogoča njihova uporaba za potrebe zaščite in reševanja. |
|
(4)
Odvajanje padavinskih voda z večjih ureditvenih območij je treba
predvideti v skladu s področno zakonodajo na način, da bo v čim večji
možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar
pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred
iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni
bazeni, suhi zadrževalniki). |
|
(5)
Strešina na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti
opremljena s snegobrani. |
|
(6)
Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih
dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. |
|
(7) Pri
graditvi objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati
prostorske, gradbene in druge tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred
požarom. Pogoje za varen umik ljudi ter za gašenje in reševanje je treba
zagotoviti z odmiki in požarnimi ločitvami od parcelnih mej in med
objekti, intervencijskimi potmi, dostopi, dovozi in delovnimi površinami
za intervencijska vozila, viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje ter
s površinami ob objektih za evakuacijo ljudi. Na območjih brez
hidrantnega omrežja in na območjih, kjer pretoki na omrežju ne
zagotavljajo ustrezne preskrbe s požarno vodo, izvajalec gospodarske
javne službe za oskrbo z vodo zagotovi požarne bazene in druge ustrezne
ureditve. Dostopne in dovozne poti ter postavitve in delovne površine za
gasilska vozila morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090. V območjih
velike požarne ogroženosti gozdov se praviloma ne načrtujejo dejavnosti
ali prostorske ureditve, ki bi pomenile dodatno tveganje za življenje
ljudi ter za materialne dobrine in naravo. |
|
|
|
104.
člen |
|
(prostorski pogoji za gradnje na območjih potresne ogroženosti) |
|
(1) Po
karti potresne nevarnosti, ki je prikazana v Atlasu okolja (ARSO, 2010),
je severni del občine v območju projektnega pospeška tal 0,125 (g),
skrajno južni del pa v območju projektnega pospeška tal 0,15 (g). |
|
(2)
Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu z zahtevami za
območje s potresno nevarnostjo VII. stopnje po MSC lestvici.
|
|
|
3.8
Prostorski
izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
|
|
|
|
105.
člen |
|
(varovanje zdravja) |
|
(1)
Gradnje določenih vrst objektov in naprav ter izvajanje posegov v
prostor, ki lahko škodljivo vplivajo na zdravje ljudi, se dopušča le, če
se s projektno dokumentacijo pripravijo ukrepi, ki bodo škodljive vplive
na okolje zmanjšali do s predpisi dopuščenih stopenj. |
|
(2)
Obstoječe objekte in naprave, katerih emisije presegajo s predpisi
dopuščene vrednosti, morajo lastniki sanirati. |
|
(3) Pri
osvetljevanju objektov in javnih površin je potrebno upoštevati ukrepe
za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s
področja svetlobnega onesnaženja okolja. Pri javni razsvetljavi je
potrebno upoštevati predpisane meje porabe električne energije, prav
tako umetna javna osvetlitev na oknih varovanih stanovanj ne sme
presegati predpisanih mejnih vrednosti. |
|
(4)
Tehnične rešitve stavb v javni rabi in javnih odprtih površin morajo
funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo
brez grajenih ovir. |
|
(5) Občinski svet sprejme pravilnik o pogojih gradnje z namenom
varovanja zdravja ljudi. Posebno pozornost se nameni bližini stavb
javnega pomena (npr. vrtec, šola), kjer se zadržujejo ranljive skupine
ljudi (npr. otroci, starejši občani). |
|
|
|
106.
člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1)
Stopnje varstva pred hrupom so določene glede PNRP, pri čemer meje
stopenj varstva pred hrupom sovpadajo z mejami med PNRP in sicer velja: |
|
·
Območje I. stopnje varstva pred hrupom (mirna območja na prostem). Na
prostoru občine ni območij I. stopnje varstva pred hrupom. |
|
·
Območje II. stopnje varstva pred hrupom (SS, BT), |
|
·
Območje III. stopnje varstva pred hrupom (SK, CU, CD, ZS, ZK, A, Av), |
|
·
Območje IV. stopnje varstva pred hrupom (IK, IG, PC, O, K1, K2, G, VC). |
|
(2) Na
meji med II. in IV. območjem varstva pred hrupom mora biti območje v
širini z vodoravno projekcijo 1000 m na katerem veljajo pogoji varstva
pred hrupom za III. območje varstva pred hrupom. Širina pasu je lahko
tudi manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali
ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na II. območju
niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje. |
|
(3) Hrupne
dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV. stopnjo
varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje
varstva pred hrupom je treba predvideti ustrezne aktivne in pasivne
ukrepe za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. |
|
(4) Novi
viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti
čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti
zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje
hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa. |
|
(5) Za
javne prireditve, javne shode in vsako drugo uporabo zvočnih naprav na
prostem je treba pridobiti dovoljenje organa, ki ima pristojnost na
podlagi predpisov. |
|
(6) Pri
novogradnjah, spremembah namembnosti in rekonstrukcijah obstoječih
objektov v varovalnih pasovih obstoječih javnih cest je treba vse posege
načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov
zaradi prometa na cesti. |
|
(7) Za
dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih barier je treba
pridobiti celovite strokovne rešitve. |
|
(8) Nov
objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir
hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo
namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in
zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom. |
|
(9) Če je
vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh
virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v
okolje in prilagoditi hitrost vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne
obremenitve okolja s hrupom, razen če je v podrobnih določilih za EUP
določeno drugače. |
|
|
|
107.
člen |
|
(elektromagnetno sevanje) |
|
(1) Viri
elektromagnetnega sevanja so omrežja, naprave in objekti določeni s
predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem
in življenjskem okolju. |
|
(2) Mejne
vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Skladno s
tem predpisom se na območju občinskega prostorskega načrta površine
glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje
varstva pred sevanjem: |
|
·
I.
stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred
sevanjem (SK, SS, CU, CD, BT, ZS, ZK, A in Av), |
|
·
II.
stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje,
ki so zaradi sevanja bolj moteči (IK, IG, PC, O, K1, K2, G in VC). |
|
(3) Za vse
objekte (novogradnje, nadzidave in dozidave objektov, namenjene za
stalno oz. občasno prebivanje, za NO, EO ter za pomožne objekte), ki
posegajo v varovalne pasove obstoječih in načrtovanih VN
elektroenergetskih vodov, objektov in naprav ter komunikacijskih
oddajnih sistemov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene
organizacije, da ne bodo prekoračene mejne vrednosti elektromagnetnega
sevanja. |
|
(4)
Umeščanje objektov namenjenih bivanju ni dovoljeno v vplivnem pasu virov
EMS. Minimalni potrebni odmiki segajo od sredine osi daljnovoda na
višini 1 m od tal: |
|
·
11
– 14 m na vsako stran nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 110 kV,
|
|
·
18
- 24 m na vsako stran osi nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 220
kV , |
|
·
42
– 46 m na vsako stran osi nadzemnega daljnovoda za napetostni nivo 400
kV. |
|
(5) Za
obstoječa območja, ki se nahajajo znotraj koridorjev daljnovodov in na
katerih velja I. stopnja varstva pred sevanjem, je treba pridobiti
dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti
elektromagnetnega sevanja. V nasprotnem primeru je treba na teh območjih
spremeniti osnovno namensko rabo prostora oz. razvrstiti ta območja na
območja, na katerih velja II. stopnja varstva pred sevanjem, če je to
skladno s predpisi. To velja tudi za območja razpršene poselitve, kjer
bo prišlo do spremembe namenske rabe v koridorju daljnovoda zaradi
ažuriranja dejanskega stanja . |
|
(6) Za
gradnjo objektov, ki so viri elektromagnetnega sevanja, je treba
izdelati oceno vplivov na okolje, iz katere mora biti razvidno, da
pričakovane ravni elektromagnetnega sevanja ne bodo presegale s predpisi
dovoljenih vrednosti. |
|
|
|
108.
člen |
|
(protipožarni pogoji) |
|
(1) Pri
gradnjah in prostorskih ureditvah se upošteva predpise, ki urejajo
varstvo pred požari. Pri vseh posegih se upoštevajo pogoji za: |
|
·
varen umik ljudi, živali in premoženja, |
|
·
potrebne odmike med objekti ali potrebno požarno ločitev, |
|
·
prometne in delovne površine za intervencijska vozila, |
|
·
vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje in |
|
·
zagotovitev površin za potrebe evakuacije. |
|
(2) Pri
načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati tudi
požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara
zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi
obstoječih ali novih industrijskih objektov ter z možnostjo širjenja
požara med posameznimi poselitvenimi območji. |
|
Zato
morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna
požarna ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje
širjenja ognja ob požaru. |
|
(3) Za
specifično požarno bolj obremenjene objekte se morajo glede odmikov in
načina gradnje upoštevati posebni tehnični predpisi. |
|
(4)
Rezervoarje za kurilno olje se praviloma vgrajuje le v stanovanjske
objekte potrošnika goriva ali v posebej za to zgrajene objekte. |
|
(5)
Rezervoar za utekočinjeni naftni plin s priključkom na objekt se mora
postaviti v skladu s predpisi, ki urejajo področje naprav za vnetljive
tekočine in pline ter v skladu s pogoji dobavitelja. |
|
(6) Če
posebni predpisi tako določajo, mora biti celoten objekt s strelovodno
napravo zaščiten proti atmosferski elektriki. Po objektu morajo biti
nameščeni lovilni vodi ter skupno ozemljilo; z njim morajo biti povezane
vse kovinske mase na objektu. |
|
|
|
109.
člen |
|
(zagotavljanje higienskih in zdravstvenih zahtev v zvezi z
osvetlitvijo, osončenjem in kakovostjo bivanja) |
|
(1)
Prostori ali deli prostorov, namenjeni bivanju, uživanju in pripravi
hrane ter spanju, morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s
predpisi o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb
in stanovanj. |
|
(2)
Obstoječim in novim stavbam je treba dnevno svetlobo zagotoviti v
naslednjih prostorih: dnevna soba, bivalni prostor s kuhinjo, bivalna
kuhinja, otroška soba, naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do
sončnega zahoda: |
|
·
dne
21. 12. – najmanj 1 uro, |
|
·
dne
21. 3. in 21. 9. – najmanj 3 ure. |
|
(3)
Določba drugega odstavka tega člena ne velja: |
|
·
za
20 % stanovanj v novih večstanovanjskih stavbah, |
|
·
kadar leži stavba na severnem pobočju oziroma v ozki dolini in lega
stavbe ne omogoča izvedbe določbe osončenja, |
|
·
za
gradnjo stavb v tradicionalni strnjeni pozidavi oziroma v vrstni
pozidavi. |
|
|
|
110.
člen |
|
(spremljanje
stanja okolja) |
|
(1) Občina
skladno s predpisi zagotovi spremljanje stanja okolja za tiste kazalce,
navedene v okoljskem poročilu, pri katerih ni na voljo podatkov iz
državnega monitoringa. Občina zagotovi redna poročila o spremljanju
stanja okolja v času izvajanja plana za vse kazalce navedene v okoljskem
poročilu: |
|
·
povprečni dnevni letni promet (PDLP) v naseljih, |
|
·
delež rabe energije iz obnovljivih virov energije in letna poraba
energije na prebivalca, |
|
·
površina najboljših in drugih kmetijskih zemljišč glede na namensko rabo
pri vsakokratnem spreminjanju prostorskih aktov, |
|
·
kakovost zunanjega zraka, |
|
·
viri hrupa, |
|
·
viri elektromagnetnega sevanja, |
|
·
kakovost površinskih voda (kemijsko in ekološko stanje), |
|
·
kakovost podzemnih voda (fizikalno-kemijski parametri onesnaženja), |
|
·
delež prebivalcev priključenih na ustrezen sistem zbiranja, odvajanja in
čiščenja odpadnih voda, |
|
·
površina stavbnih zemljišč in število objektov na poplavnih območjih, |
|
·
število priključkov na plinovodno omrežje, |
|
·
število kotlovnic in poraba energije na območju občine glede na
posamezne energente, |
|
·
število območij proizvodnih dejavnosti (I) na območju naselij, |
|
·
količina porabljene električne energije za javno razsvetljavo na
prebivalca letno, |
|
·
količina zbranih komunalnih odpadkov na prebivalca in delež ločeno
zbranih komunalnih odpadkov, |
|
·
razvitost infrastrukture za ravnanje z odpadki, |
|
·
število divjih odlagališč odpadkov, |
|
·
obseg gozdnih površin (namenska raba), |
|
·
površina gozda v ravnini (dejanska raba), |
|
·
funkcije gozdov in |
|
·
število kulturnih spomenikov in enot kulturne dediščine. |
|
|
3.9
Prostorski izvedbeni pogoji za posamezne
podrobne namenske rabe prostora
|
|
|
|
111.
člen |
|
(splošna določila) |
|
(1) Pri
legi in oblikovanju objektov se poleg splošnih PIP upošteva še določila
glede tipologije posameznih objektov, ki so dovoljeni v okviru
prostorskih izvedbenih pogojev za posamezne PNRP. |
|
(2) V
območju občine so nekateri tipi objektov obstoječi, pa novi istega tipa
niso predvideni. To velja predvsem za tip suburbane stanovanjske
stavbe. |
|
(3) V
območju občine so nekateri tipi objektov dovoljeni, pa zanje ni
predpisana tipologija in podrobna merila. To velja npr. za verske
objekte, večje športne objekte ipd. Zanje veljajo splošna določila
odloka, pri njihovem načrtovanju pa je treba upoštevati tudi zahteve
tehnologije in dobro prakso. V določenih EUP-jih oziroma na posameznih
PNRP so nekateri tipi objektov sicer predvideni, vendar zanje ni
določenih posebnih meril, saj so predvideni v območjih, na katerih je s
tem odlokom predvidena izdelava občinskih podrobnih prostorskih načrtov,
kar je določeno v podrobnih določil posameznih EUP (npr. industrijski,
proizvodni objekti, itd.). |
|
(4) Tipi,
lega, velikost in oblikovanje, določeni za gradnjo novih objektov, se
smiselno uporabljajo tudi za rekonstrukcije in prenove obstoječih
objektov. |
|
(5) Pri
višinskih gabaritih objektov, določenih z navedbo najvišjega dopustnega
gabarita (npr. do največ K+P+1), se dovoli ob upoštevanju usklajene
podobe naselje, višinskih gabaritov objektov v okolici, terenskih razmer
(poplavno območje) in določil glede oblikovanja posameznih objektov v
tem odloku, tudi vse nižje višine objekta (npr: K, K+M, P, P+M, P+1). Če
je v okviru višinskega gabarita dovoljena tudi klet (K), se dovoli tudi
objekte brez kleti. |
|
|
|
112.
člen |
|
(tipologija osnovnih objektov) |
|
1
Podeželska stanovanjska stavba
je prostostoječa enostanovanjska (tudi počitniška) oziroma
dvostanovanjska stavba. |
|
Lega |
|
Lego objektov se prilagodi značilnostim obstoječe grajene
strukture. Objekti se postavljajo samostojno ali v gruči z
ostalimi v okviru kompleksa, na nagnjenem terenu praviloma
vzporedno s plastnicami. |
|
Gabariti: |
|
·
-
tlorisni gabariti: Tlorisna zasnova objektov mora biti podolžna
in pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25. Objekti so
praviloma čim bolj enotnega kubusa. Dovoli se dodajanje kubusov
v okviru stanovanjskega objekta na osnovni podolgovat objekt (v
L ali T obliki), pomožni kubusi se dodajajo objektu praviloma
za gradbeno linijo le-tega. Pomožni kubusi ne smejo presegati
višinskega gabarita osnovnega objekta, lahko pa imajo nižji
gabarit kot osnovni objekt, ki so mu dodani. Stolpiči in podobni
arhitekturni elementi niso dovoljeni. Širina objekta je lahko
največ 10 m. |
|
·
-
višinski gabarit: objekt je lahko gabarita P+p ali P+M oziroma
K+P+p in K+P+M. Kolenčni zid ne sme presegati višine 1,0 m. |
|
Streha |
|
Streha mora biti usklajena s strehami v neposredni okolici,
dovoljena je simetrična dvokapnica, z naklonom med 35° in 45°.
Čopi so dovoljeni. Mansardna okna so lahko enokapna in dvokapna,
pri čemer morajo biti postavljena osno simetrično. Na posamezni
strešini ne smejo biti več kot tri mansardna okna, ki skupaj ne
smejo presegati več kot 1/2 dolžine objekta. Strešna okna in
sončni zbiralniki ter moduli za pridobivanje električne energije
na strehi proti javnemu prostoru niso priporočeni. Dovoli se
kritina v naravni barvi, v odtenkih od opečne rdeče do rjave.
|
|
Fasada |
|
Na
tradicionalnih objektih, ki se prenavljajo, se ohranjajo
tradicionalni detajli, okrasja starih fasad, profilacijo (obrobe
odprtin, vogalov in streh, členitve sten in podobno). Fasada
novih objektov mora biti oblikovana sodobno. Dovoli se enotne,
pokončne, pravokotne okenske odprtine. Dovoli se izvedba fasad v
zaglajenem ometu v odtenkih svetlejših barv. Dovoli se tudi
lesene objekte oziroma fasade, pri čemer razen pri izjemah,
določenih v splošnih določilih tega odloka, ni dovoljena uporaba
polkrožnih brun. Dovoli se balkone, vendar le na manj
izpostavljenih fasadah. Ograje balkonov morajo biti
transparentne. |
|
Podrobna merila |
|
Izvedba plinskih, elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma
glavnih fasadah ni dopustna, kot tudi ne izvedba satelitskih
anten in klimatskih naprav. |
|
|
2
Suburbana stanovanjska stavba
(obstoječ objekt v prostoru) je prostostoječa enostanovanjska,
dvostanovanjska ali tristanovanjska stavba, če to omogoča
obstoječi oziroma največji dovoljeni gabarit. |
|
Gabariti: |
|
·
tlorisni gabariti: razmerje stranic od 1:1 do 1: 2. Osnovnemu
objektu je dovoljeno dodati tudi pomožni kubus in sicer
prednostno za gradbeno linijo osnovnega objekta. Posameznemu
objektu je praviloma dovoljeno dodati le dva pomožna kubusa,
katerih skupna zazidana površina ne sme presegati površine
polovice osnovnega objekta. Kubus je lahko dodan tako, da skupaj
z osnovnim objektom tvori enovit objekt. Pomožni kubus se lahko
oblikuje kot terasa. Osnovnemu in pomožnemu kubusu se lahko doda
balkon.
·
višinski gabarit: od K+P+p do K+P+1+p. Pri višini K+P+1 in
K+P+1+p mora biti klet delno vkopana na vseh štirih straneh,
kolenčni zid pa ne sme presegati 20 cm. Pri etažnosti do (K)+P+M
se dovoli kolenčni zid višine do 1 m. Pomožni kubus ne sme
presegati višinskega gabarita osnovnega objekta, lahko pa ima
nižji gabarit kot osnovni objekt, ki mu je dodan. V primeru
razgibanega terena se lahko izvede tudi kot izravnava terena.
|
|
Streha |
|
Dovoljena je simetrična dvokapna streha, z naklonom med 30° in
45°, pri višjih objektih (K+P+1 in več) pa se dovoli naklon
strehe med 25° in 35°, da se ublaži višina objekta. Če je v
okolici prisotna, je dovoljena tudi štirikapnica in križna
streha. Dovoli se osvetljevanje mansarde z mansardnimi okni, pri
čemer so dopustne tudi oblike mansardnega okna, ki nimajo zidcev
ob straneh s trikotno ali trapezno streho, ki prekinjajo kapno
lego. Dovoli se strešna okna in postavitev sončnih zbiralnikov
ter modulov za pridobivanje električne energije, vendar
praviloma ne na strešini proti javnemu prostoru. Streha
pomožnega kubusa mora biti usklajena s streho osnovnega objekta.
Na pomožnem
kubusu
se dovoli tudi ravna streha ali enokapnica, skrita za vencem in
dvokapna streha kot podaljšanje obstoječe strehe. V primeru, ko
je pomožni kubus nižji kot osnovni objekt, se streha ustrezno
zamakne. V primeru postavitve pomožnega kubusa na vzdolžno stran
osnovnega objekta se poleg oblik ravne in enokapne strehe dovoli
dvokapna simetrična streha s slemenom pravokotno na sleme
osnovnega objekta, pri čemer višina slemena ne sme presegati
obstoječega objekta. Pomožni kubusi, ki se oblikujejo kot
terase, imajo lahko transparentno streho. |
|
Fasada |
|
Fasada objekta naj spoštuje maniro v okolju prisotnih suburbanih
objektov. Fasada pomožnega kubusa mora biti oblikovana v skladu
s fasado osnovnega objekta ali povsem sodobno z uporabo stekla,
kovine, lesa in kamna. Fasade morajo biti ometane, omet mora
biti v odtenkih toplih barv. Uporaba barv, ki so v prostoru
izrazito moteče in neavtohtone (npr. florescentne barve), ni
dovoljena. Ograje na balkonih morajo biti transparentne (les,
kovina ipd). |
|
|
3
Sodobna stanovanjska stavba
je prostostoječa ali vrstna enostanovanjska (tudi počitniška)
oziroma dvostanovanjska stavba. |
|
Lega |
|
Objekti se ob upoštevanju geometrije naselja, zakonsko določenih
odmikov od vodotokov, cest, javnih poti in drugih objektov
gospodarske javne infrastrukture ter od parcelnih mej,
postavljajo v skladu s sodobnimi dognanji o racionalni rabi
prostora in rabi energije v objektih. Postavljajo se v novih
območjih, namenjenih predvsem stanovanjski gradnji. |
|
Gabariti: |
|
·
tlorisni gabariti: najmanj 1:1,5, pri nizkoenergetskih objektih
najmanj 1:1, osnovnemu kubusu so lahko dodani pomožni kubusi, ki
so lahko manjših dimenzij in njihova skupna zazidana površina
praviloma ne presega površine polovice osnovnega objekta.
·
višinski gabarit: od K+P+p do P+1+p; Pomožni kubusi ne smejo
presegati višinskega gabarita osnovnega objekta, lahko pa imajo
nižji gabarit kot osnovni objekt, kateremu so dodani. V primeru
razgibanega terena ja lahko pomožni kubus oziroma terasa izveden
tudi kot izravnava terena.
·
-
kolenčni zid, ki se dovoli le pri objektih nižjih od P+1, naj
omogoča racionalno izrabo mansarde, vendar naj ne bo višji od 1
m, razen pri enokapni strehi, kjer je na eni strani objekta
lahko tudi večji. |
|
Streha |
|
Dovoljena je simetrična dvokapna streha, z naklonom med 35° in
45°. Čopi niso dovoljeni. Dovoli se tudi enokapna streha z
naklonom največ 25° in ravna streha. Mansardna okna se dovolijo
na dvokapnih strehah in so lahko enokapna ali dvokapna, v
kompoziciji fasade. Element za osvetljevanje mansarde se lahko
oblikuje tudi kot strešni izzidek. Dovoljena so strešna okna in
postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje
električne energije, vendar praviloma ne na strešini proti
javnemu prostoru. Pomožni kubusi objektov s simetrično
dvokapnico imajo lahko tudi dvokapno streho, vendar le v enakem
naklonu kot osnovni objekt, pri čemer sleme te strehe ne sme
biti višje od slemena osnovnega objekta. V primeru, ko je
pomožni kubus nižji kot osnovni objekt, se streha lahko oblikuje
kot ravna streha ali blaga enokapnica, praviloma skrita za
vencem. V primeru postavitve pomožnega kubusa na vzdolžno stran
osnovnega objekta se poleg oblik ravne in blage enokapne strehe,
skrite za vencem, dovoli dvokapna simetrična streha s slemenom
pravokotno na sleme osnovnega objekta, pri čemer višina slemena
ne sme presegati obstoječega objekta. Pomožni kubusi, ki se
oblikujejo kot terase, imajo lahko transparentno streho.
|
|
Fasada |
|
Fasade morajo biti oblikovane hierarhično, poudarek je na fasadi
proti javnemu prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega vhoda.
Dovoli se transparentne fasade z uporabo stekla, kovine in lesa.
Dovoli se tudi lesene objekte oziroma fasade, pri čemer ni
dovoljena uporaba polkrožnih brun. Balkoni morajo biti sodobno
oblikovani, lahko so poravnani s fasadno linijo osnovnega kubusa
oziroma pomaknjeni navznoter v osnovni kubus. Ograje na balkonih
morajo biti transparentne (les, kovina ipd.). Izvedba plinskih,
elektro in ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah
ni dovoljena, prav tako ni dovoljena izvedba satelitskih anten
in klimatskih naprav na vidnih mestih glavne fasade. Če je
glavnemu kubusu dodan pomožni kubus, mora biti ta oblikovan v
maniri osnovnega objekta ali sodobno z uporabo stekla, kovine,
lesa in kamna. |
|
|
4
Večstanovanjska stavba
je praviloma prostostoječa tri in večstanovanjska stavba,
stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji ali stanovanjska
stavba za posebne namene. |
|
Lega |
|
Objekti se postavljajo v skladu s sodobnimi dognanji o
racionalni rabi prostora in rabi energije v objektih ob dobro
dostopne lokacije. Postavljajo se v območja, kjer so že
prisotni in s svojo maso in gabariti ne načenjajo usklajene
silhuete naselja. |
|
Gabariti: |
|
·
tlorisni gabariti: najmanj 1:1,5, podolžni tloris, poudarjen je
lahko vhod v objekt,
·
-
višinski gabarit: največ K+P+2+M; kolenčni zid naj omogoča
racionalno izrabo mansarde. |
|
Streha |
|
Dovoljena je simetrična dvokapna streha, z naklonom med 30° in
45°. Če je v okolici prisotna, je dovoljena tudi štirikapnica in
šotorasta streha. Čopi praviloma niso dovoljeni. Mansardna okna
se dovolijo pri objektih do višine K+P+1+M in so lahko enokapna
ali dvokapna, v kompoziciji fasade. Dovoljena so strešna okna in
strešni izzidki. Dovoli se postavitev sončnih zbiralnikov ter
modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne
na strešini proti javnemu prostoru. |
|
Fasada |
|
Fasade morajo biti oblikovane hierarhično, poudarek je na fasadi
proti javnemu prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega vhoda.
Fasade so lahko transparentne, dovoli se uporaba stekla, kovine
ali lesa. Balkoni morajo biti sodobno oblikovani, lahko so
poravnani s fasadno linijo osnovnega kubusa oziroma pomaknjeni
navznoter v osnovni kubus. Ograje na balkonih morajo biti
transparentne (les, kovina ipd). Izvedba plinskih, elektro in
ostalih omaric na obcestnih oziroma glavnih fasadah ni
dovoljena, prav tako ni dovoljena izvedba satelitskih anten in
klimatskih naprav na vidnih mestih glavne fasade. |
|
|
5
Poslovno stanovanjska stavba
je delno stanovanjska delno nestanovanjska stavba, pri čemer je
nestanovanjski del namenjen za gostinske, upravno pisarniške,
trgovske in druge storitvene dejavnosti. |
|
Zasnova |
|
Poslovno stanovanjska stavba je objekt, za katerega veljajo
glede gabaritov in splošnega oblikovanja enaka merila, kot za
stanovanjski objekt (stanovanjska sodobna, suburbana, podeželska
stavba), pri čemer je zanj treba zagotoviti ustrezna parkirna
mesta in omejevati vplive na bivanjsko okolje v skladu z
zakonodajo. Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m.
Dejavnost je praviloma organizirana v etaži, ki je neposredno
dostopna z javnega prostora. |
|
Fasada
|
|
Fasade morajo biti oblikovane hierarhično, poudarek je na fasadi
proti javnemu prostoru naselja oziroma na fasadi glavnega vhoda.
Pri oblikovanju objekta se nameni posebno pozornost vhodu v
poslovni del, ki se ga praviloma loči od stanovanjskega in
servisnega vhoda objekta. Pomožni kubus mora biti izveden v
enakih materialih, kot je osnovni objekt ali v kombinaciji
stekla, kovine in lesa, streha je lahko tudi ravna. |
|
|
6
Poslovna stavba
nestanovanjska stavba, namenjena za poslovno dejavnost
(gostinska, upravno-pisarniška, trgovska in druge storitvene
dejavnosti, stavba za promet in stavba za izvajanje elektronskih
komunikacij). |
|
Lega: |
|
·
poslovne stavbe se postavlja na dobro dostopne lokacije. Njihova
orientacija mora biti skladna z geometrijo okoliškega prostora
in mora upoštevati sodobna dognanja o racionalni rabi prostora
in rabi energije v objektih.
·
v
primeru, da se poslovno stavbo umešča na vstop v naselje, se
objekt načrtuje kot poudarek v prostoru, v delu, kjer se
približa križišču prometnic ali javnemu prostoru, se ga oblikuje
tako, da tvori javni prostor. Parkirne, servisne prostore in
pomožne objekte se praviloma načrtuje v globini parcele, ne pred
poslovno stavbo. Če je objekt umeščen v bližino odprte krajine,
naj upošteva vizure v širšem prostoru in naj ne presega merila v
njem. |
|
Gabariti |
|
Gabarit poslovnega objekta mora biti usklajen z gabariti
objektov v neposredni okolici. V območjih CU v Podlehniku in na
območju BT v Sedlašku, višinski gabarit objektov ne sme
presegati K+P+1+M, zazidana površina pa ne 550 m². Na ostalih
območjih višinski gabarit ne sme presegati višine K+P+M oziroma
P+1+p, zazidana površina pa praviloma ne 250 m². Višinski
gabarit bencinskih servisov ne sme presegati etaže pritličja.
Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m, kolenčnega zidu
največ 1 m. Kubus je lahko sestavljen iz več kubusov, glede na
potrebe dejavnosti, vendar morajo biti praviloma zasnovani v
enakih razmerjih. |
|
Streha |
|
Streha se mora tako z naklonom, barvo kot tudi z materialom
kritine prilagoditi streham v neposredni okolici. Dovoli se
simetrična dvokapnica z naklonom med 25° in 45°. Dopustne so
tudi štirikapnica, šotorasta in križna streha ter ravna streha
oziroma blaga enokapnica, skrita za vencem. Kombinacija
različnih streh na kubusih se ne priporoča. Mansardna okna so
lahko enokapna ali dvokapna, v kompoziciji fasade. Dovoljena so
strešna okna in strešni izzidki, na katerih se dovoli dvokapna,
enokapna in ravna streha. Dovoli se postavitev sončnih
zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije,
vendar praviloma ne na strešini proti javnemu prostoru. |
|
Fasada |
|
Fasada se oblikuje v skladu s potrebami dejavnosti. V urbanem
naselju mora biti oblikovanje sodobno, v podeželskem se mora
zgledovati po tradicionalnih objektih iste vrste. Če gre za
lokacijo v bližini kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer
ima obstoječa zazidava pretežno historični izvor, mora biti
oblikovanje diskretno, gabariti se morajo prilagoditi obstoječim
v okolici in jih ne presegati. Okolico poslovnega objekta se
uredi z uporabo avtohtonih drevesnih vrst in grmovnic. Če gre za
javni prostor naselja, naj ureditev obsega tudi elemente urbane
opreme. |
|
|
7
Objekt družbene infrastrukture
je stanovanjska stavba z oskrbovanimi stanovanji, stanovanjska
stavba za posebne namene ali nestanovanjska stavba, namenjena
javni upravi, kulturi, vzgoji, šolstvu, zdravstvu oziroma drugim
javnim funkcijam (upravne in pisarniške stavbe, stavbe splošnega
družbenega pomena) ter stavba za verske obrede in pokopališke
dejavnosti. |
|
Lega |
|
Tematski objekti se postavljajo v okviru dejavnosti, za katere
so načrtovani in ob upoštevanju resorne zakonodaje. Njihova
orientacija mora biti skladna z geometrijo okoliškega prostora
in sorodnih objektov, pri postavitvi se upoštevajo sodobna
dognanja o racionalni rabi prostora in o nizko energetskih
objektih. Če je objekt umeščen na vstop v naselje, se ga
načrtuje kot poudarek v prostoru. Objekt kapele se praviloma
postavlja v vozlišča komunikacij in na javne prostore naselja
kot dominanto v prostoru in objekt prepoznavnosti. |
|
Gabariti |
|
Višinski gabarit objekta mora biti usklajen z gabariti objektov
v neposredni okolici, vendar ne sme presegati višine K+P+2 v
območjih s PNRP SS, CU in CD; na ostalih rabah ne sme presegati
višine K+P+M. Kolenčni zid je lahko višine največ 1 m, razen pri
enokapni strehi, kjer je na eni strani objekta lahko tudi večji.
Kubus je lahko sestavljen iz več kubusov, ki skupaj tvorijo L,
T, U ali H zasnovo objekta, glede na potrebe dejavnosti, vendar
naj sledi tradicionalni vzdolžni zasnovi objektov. Kapela naj
ima enostavno pravokotno zasnovo. |
|
Streha
|
|
Streha se mora prilagoditi streham v neposredni okolici, v
območjih CU je dovoljena ravna ali enokapna streha, drugje
simetrična dvokapnica in križna streha z naklonom med 25-35°. Na
slemenih in nagnjenih terenih je dovoljena tudi streha z
naklonom med 35-45°. Če so v okolici prisotne, so dopustne tudi
štirikapnice in šotoraste strehe. Kombinacija različnih streh na
kubusih se ne priporoča. Mansardna okna so lahko enokapna ali
dvokapna, v kompoziciji fasade, dovoli se oblikovanje strešnih
izzidkov. Dovoli se postavitev strešnih oken in sončnih
zbiralnikov ter modulov za pridobivanje električne energije. |
|
Fasada |
|
Fasada se načrtuje v skladu s potrebami dejavnosti, oblikovati
jo je mogoče kot estetski in simbolni poudarek, kadar ima namen
vzpostaviti prostorsko dominanto in doseči večjo razpoznavnost
območja ali vstopa v naselje. Če gre za lokacijo v bližini
kulturnega spomenika oziroma na območju, kjer ima obstoječa
zazidava pretežno historični izvor, pa mora biti oblikovanje
diskretno, gabariti se morajo prilagoditi obstoječim v okolici
in jih ne smejo presegati. |
|
|
8
Objekt za obrt
je nestanovanjska stavba, namenjena za različne dejavnosti, kot
so mizarska, avtomehanična, kovinostrugarska ipd. (manjša
industrijska stavba). |
|
Lega |
|
Objekte ni dovoljeno umeščati na odprte, izpostavljene lokacije,
pred poslovne in stanovanjske objekte ali objekte družbene
infrastrukture. Njihova orientacija mora biti skladna z
geometrijo okoliškega prostora. |
|
Gabariti |
|
Tlorisna zasnova objekta za obrt mora biti enostavna, izrazito
podolžna, pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Objekt za
obrt mora biti v gabaritih usklajen z objekti v neposredni
okolici, vendar ne sme presegati višine K+P+M oziroma P+M.
Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m, kolenčnega zidu
največ 1 m. Zazidana površina posameznega objekta praviloma ne
sme presegati 550 m². |
|
Streha |
|
Pri manjših dimenzijah objektov je dovoljena simetrična
dvokapnica, katere naklon in kritina morata biti usklajena z
naklonom streh v neposredni okolici. Predvsem pri objektih
večjih dimenzij (širina objekta več kot 16 m) pa je streha lahko
tudi ravna ali blaga enokapnica, skrita za obodnim vencem
zaključka objekta. Dovoli se postavitev sončnih zbiralnikov ter
modulov za pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne
na strešini proti javnemu prostoru. |
|
Fasada |
|
Fasada se načrtuje enostavno, brez poudarkov, podrejena je
tehnologiji obrti. Okolica objekta se mora urediti, skladiščenje
materialov, potrebnih za dejavnost, se uredi v zaprtih
prostorih. Izjemoma se dovoli odprta skladišča, in sicer v
zaledju parcele, za gradbeno linijo objekta, vendar morajo biti
od okolice ločena z višjo avtohtono vegetacijo, ki je v funkciji
zelene bariere. |
|
|
9
Industrijski objekt
je
nestanovanjska stavba, namenjena za proizvodne dejavnosti. |
|
Lega |
|
Objekte ni dovoljeno umeščati na odprte, izpostavljene lokacije,
pred poslovne in stanovanjske objekte ali objekte družbene
infrastrukture. Njihova orientacija mora biti skladna z
geometrijo okoliškega prostora. |
|
Gabariti |
|
Tlorisna zasnova industrijskega objekta mora biti enostavna,
zasnovana v skladu s tehnološkimi potrebami proizvodnje.
Industrijski objekt mora biti v gabaritih usklajen z objekti v
neposredni okolici in jih ne sme presegati po višini.
|
|
Streha |
|
Pri manjših dimenzijah objektov je dovoljena simetrična
dvokapnica, katere naklon in kritina morata biti usklajena z
naklonom streh v neposredni okolici. Predvsem pri objektih
večjih dimenzij (širina objekta več kot 16 m) pa naj bo streha
ravna ali blaga enokapnica, skrita za obodnim vencem zaključka
objekta. Dovoli se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za
pridobivanje električne energije. |
|
Fasada |
|
Fasada se načrtuje enostavno, brez poudarkov, podrejena
tehnologiji. Okolica objekta se mora urediti, skladiščenje
materialov, potrebnih za dejavnost se uredi v zaprtih prostorih.
Izjemoma se dovoli odprta skladišča, in sicer v zaledju parcele,
za gradbeno linijo objekta, vendar morajo biti od okolice ločena
z višjo avtohtono vegetacijo, ki je v funkciji zelene bariere. |
|
|
113.
člen |
|
(tipologija gospodarskih objektov) |
|
1
Gospodarska stavba
je nestanovanjska stavba, namenjena za različne dejavnosti, ki
omogočajo funkcioniranje osnovnega objekta. |
|
Lega |
|
Pri postavitvi samostojnega objekta, se izbira manj
izpostavljene lege, objekt mora biti v odnosu do stanovanjske
stavbe v podrejenem položaju, postavljen vsaj za gradbeno linijo
stanovanjskega objekta, v njenem zaledju. Če gre za postavitev v
nizu ali v okviru razvitega tlorisa, je objekt lahko postavljen
tudi k stanovanjskemu objektu po vzoru tradicionalnih objektov. |
|
Gabariti |
|
Tlorisna zasnova objektov mora biti enostavna, podolžna,
pravokotna, z razmerjem stranic najmanj 1:1,5, dovoli se tudi
zasnova v obliki črke L oziroma T. Etažnost je lahko K+P+p, K+M
(v strmem terenu) in P+p. Zazidana površina objekta ne sme
presegati 400 m². Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m. |
|
Streha |
|
Streha mora biti usklajena s strehami v okviru domačije,
dovoljena je simetrična dvokapnica z naklonom med 35 in 45°.
Čopi so dovoljeni. Dovoli se kritina opečne, sive ali rjave
barve. Dovoli se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za
pridobivanje električne energije, vendar praviloma ne na
strešini proti javnemu prostoru. |
|
Fasada |
|
Fasade morajo biti oblikovane izrazito enostavno in racionalno.
Kot fasadno oblogo ali kot material izdelave se prednostno
uporablja les. Objekt je lahko tudi zidan, pri čemer morajo biti
fasade ometane. Dovoli se omet v odtenkih toplih zemeljskih
barv, brez poudarkov, šivanih robov ali podobnih arhitekturnih
elementov. |
|
|
2
Skladišče
je
nestanovanjska stavba, namenjena skladiščenju. |
|
Lega |
|
Objekti skladišč se postavljajo v okvirih dejavnosti, za katere
so načrtovani in ob upoštevanju resorne zakonodaje. Objekte
skladišč ni dovoljeno umeščati na odprte, izpostavljene lokacije
pred poslovne in stanovanjske objekte ali objekte družbene
infrastrukture. Njihova orientacija mora biti skladna z
geometrijo okoliškega prostora. |
|
Gabariti: |
|
·
tlorisna zasnova objektov mora biti enostavna, izrazito
podolžna, pravokotna, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5. Zazidana
površina posameznega objekta praviloma ne sme presegati 200 m².
·
višinski gabarit: ne sme presegati višine K+P+p oziroma P+M.
Višina posamezne etaže je lahko največ 3,6 m. |
|
Streha: |
|
·
dovoljena je simetrična dvokapnica, katere naklon in kritina
morata biti usklajena z naklonom in kritino streh v neposredni
okolici,
·
pri skladiščih, ki se gradijo ob objektih z ravno streho ali
blago enokapnico, se tako oblikuje tudi streha skladišča,
·
dovoli se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za
pridobivanje električne energije. |
|
Fasada |
|
Fasada se oblikuje enostavno, brez poudarkov, oblikovanje se
podredi tehnologiji dejavnosti. |
|
|
3
Servisni objekt
je nestanovanjska stavba, namenjena za potrebe vzdrževanja
zelenih površin, skladiščenje rekvizitov, za potrebe športnih in
drugih vaških in kulturnih prireditev ter kot servisni objekt za
potrebe gospodarske javne infrastrukture. |
|
Lega |
|
Objekti se postavljajo ob komunikacijo (dostopno pot) oziroma na
manj izpostavljene lege. |
|
Gabariti: |
|
·
tlorisna zasnova objektov mora biti
pravokotna, zazidana površina objekta je lahko največ 150 m²,
·
višinski gabarit: K+M (v strmem terenu), P+p, K+P. |
|
Streha |
|
Dovoli se simetrična dvokapnica s smerjo slemena po daljši
stranici objekta, za potrebe dostopa v mansardo se dovoli dvig
strešine. Čopi se dovolijo. |
|
Fasada |
|
Oblikovanje objekta mora biti enostavno. |
|
|
4
Hlev
je nestanovanjska kmetijska
stavba.
|
|
Lega |
|
Pri postavitvi se izbira manj izpostavljene lege, objekt mora
biti v odnosu do stanovanjske stavbe v podrejenem položaju,
postavljen vsaj za gradbeno linijo stanovanjskega objekta
domačije, v njenem zaledju. Če to ni mogoče, mora biti proti
javnemu prostoru zasajena zelena bariera (visokodebelni
sadovnjak). Nove tehnološke rešitve objektov ne smejo rušiti
harmoničnih prostorskih odnosov, predvsem pri postavitvi v okvir
obstoječih kmečkih dvorišč, ki naj ohranjajo merilo in velikost
značilne drobne zazidave. |
|
Gabariti: |
|
·
tlorisna zasnova objektov mora biti enostavna, izrazito
podolžna, pravokotna, z razmerjem stranic med 1:1,5 in 1:3.
Širina objekta je lahko največ 23 m, pri čemer naj razmerje in
velikost objekta sledita tehnologiji proizvodnje. |
|
·
višinski gabarit: K+P+p, K+M (v strmem terenu) ali P+p oziroma
P+M (na ravnem terenu),
·
kolenčni zid je lahko največ 0,6 m. |
|
Streha |
|
Streha mora biti usklajena s strehami objektov v okviru
domačije, dovoljena je simetrična dvokapnica, z naklonom med 30°
in 45°, pri objektih večjih dimenzij (širina objekta več kot 16
m), pa so dopustne dvokapne strehe z naklonom najmanj 25°, tudi
izvedba dvokapnice z lomljenima strešinama, katera vrhnja dela
se krijeta s tradicionalno ravno pločevino na opažu, spodnja pa
z opečno oziroma betonsko kritino. Frčade niso dopustne. Dovoli
se postavitev sončnih zbiralnikov ter modulov za pridobivanje
električne energije, vendar praviloma na manj izpostavljeni
strešini. |
|
Fasada |
|
Oblikovanje objekta mora biti enostavno, dovoli se uporaba lesa. |
|
|
5
Vinska klet
je
nestanovanjska stavba katere arhitekturna zasnova se podreja
vinogradniški rabi. Zasnova je lahko tradicionalna ali
posodobljena (izhajajoča iz tradicionalne). Stavba je lahko
opredeljena kot: vinska klet, vinska klet s pomožnimi bivalnimi
prostori, vinotoč s predpisanimi prostori, vinska klet za
gospodarsko pridelavo (investitor ima registrirano kmetijsko
gospodarstvo ali turistično kmetijo oziroma drugo gospodarsko
dejavnost, povezano s turizmom ali proizvodnjo vina). |
|
Lega |
|
Objekti se umeščajo ob dostopnih poteh glede na teren
mikrolokacije. Njihova orientacija mora biti skladna z
geometrijo objektov v neposredni okolici, praviloma v vzporedna
s plastnicami.. |
|
Gabariti |
|
·
tlorisna zasnova: osnovni kubus stavbe nad zemeljsko površino
mora imeti pravokoten tloris v razmerju stranic od 1:1,5 do 1:3,
na vidno manj izpostavljenih fasadah so dopustni prizidki in
nadstreški, ki so osnovnemu kubusu podrejeni.
·
zazidana površina: znaša največ 70 m2. Kletni del
objekta se lahko za vsakih 0,5 ara dodatnega trajnega nasada
(vinograda, sadovnjaka, …) nad 30 arov poveča za 1 m2,
in sicer do največ 100 m2 kleti, če je klet namenjena
lastni pridelavi, oziroma do največ 200 m2, če je
klet namenjena gospodarski pridelavi, pri čemer se lahko poveča
le vkopani del objekta oziroma je lahko viden le morebitni
dodatni vstop v povečano klet.
·
višinski gabarit: K (delno ali v celoti vkopana), K + P, K+M,
K+P+M je dovoljen le pri objektih s popolnoma vkopano kletjo.
Višina kolenčnega zidu je lahko največ 40 cm. |
|
Streha |
|
·
dopustne so klasične dvokapne
strehe z naklonom 35° do 45°, s slemenom po daljši stranici
objekta; na objektih ali delih objekta, ki so popolnoma vkopani,
so dopustne ravne strehe (pohodne, zazelenjene),
·
na
strehi vinske kleti se lahko izvedejo strešna okna in strešne
hišice tradicionalnih oblik, po eno na vsaki strešini; dopustni
so čopi, če so prisotni v neposredni okolici;
·
dopustne so kritine, ki dajejo videz opečnate kritine; strešna
kritina mora biti v temnejših, umirjenih, nebleščečih (mat)
odtenkih rdeče, rjave ali sive barve; ne glede na predhodno
zapisano so dopustne tudi slamnate strehe in strehe, ozelenjene
z rastlinjem; za izkoriščanje energije sonca je na strehah
objektov dopustna namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih
celic. |
|
Fasada |
|
·
oblikovanje fasad je lahko tradicionalno ali sodobno (vendar
skladno s kulturno-krajinskim kontekstom). Dopustno je
kombiniranje historičnih stavbnih elementov in avtohtonih
materialov s sodobnimi;
·
dopustne so samo pastelne barve fasad. Pod nobenimi pogoji niso
dopustne fluorescentne in fosforescentne (odsevne) oziroma vse
vpijoče-kričeče barve (kričeče rumene, oranžne, modre,
vijolične, rdeče in druge kričeče barve). |
|
|
114.
člen |
|
(tipologija pomožnih objektov) |
|
1 Drvarnica |
|
Lega |
|
Drvarnice se postavlja kot objekte za hrambo trdega goriva na
manj izpostavljene lege. |
|
Velikost |
|
Dovoli se pravokoten tloris in višinski gabarit P. |
|
Oblikovanje |
|
Drvarnice se oblikujejo kot lesene pritlične stavbe, pri čemer
morajo biti lesene letve postavljene pokončno. Pri oblikovanju
naj spoštujejo proporce in oblikovanje osnovnega objekta in
naklon oziroma obliko strešine. Kritina mora biti usklajena s
kritino osnovnega objekta. |
|
|
2 Garaža |
|
Lega |
|
Garaže so objekti, namenjeni zaščiti osebnih motornih vozil in
koles, ki se bodisi vključujejo v objekte (gospodarska stavba,
poslovno stanovanjska stavba, stanovanjska stavba ipd.), se
gradijo kot njihovi pomožni kubusi ali postavljajo kot
samostojni objekti (tudi objekti v nizu). V primeru, ko se
zaradi odmika od prometnic stanovanjski objekt postavlja v
zaledje parcele, se garaža (kot pomožni kubus) postavlja na
gradbeno linijo ob prometnici. Garaža se lahko gradi tudi kot
podzemen objekt pod obstoječimi PM. |
|
Velikost |
|
Tlorisna površina garaže ne sme presegati 50 m², razen pri
večstanovanjskih objektih in podzemnih garažah, v skladu z
določili 72. člena. Višina garaže ne sme presegati K+P oz. P.
Streha se oblikovno prilagodi osnovnemu objektu, lahko je tudi
ravna ali blaga enokapnica, skrita za vencem. Če teren to
omogoča, je garaža lahko popolnoma vkopana in ima pohodno,
povozno ali zeleno streho. |
|
Oblikovanje |
|
Garaža se oblikuje kot lesena, kovinska ali zidana pritlična
stavba. Pri oblikovanju se spoštuje proporce in oblikovanje
osnovnega objekta in naklon oziroma obliko strešine, pri čemer
se upošteva določila, ki veljajo za pomožne kubuse, če so
dovoljeni v okviru tipa objekta. V primeru vkopane garaže se
vhodni del oblikuje brez vidnih opornih zidov. Streha garaže
mora povzeti naklon in kritino osnovnega objekta ali se
osnovnemu objektu podrediti z oblikovanjem ravne strehe ali
blage enokapnice, skrite za vencem. |
|
|
3 Čebelnjak |
|
Lega |
|
Postavlja se na robovih grajenega tkiva naselja, lahko pa tudi
izven naselij, pod pogoji glede dovoljenih gradenj na kmetijskih
in gozdnih zemljiščih. Pri postavitvi čebelnjaka se pazi na
osončenost, zaščito objekta pred vetrom ter varstvo bivalnega
okolja. Čebelnjaki so zunaj naselij prenosni ali postavljeni na
točkovnih temeljih. |
|
Velikost |
|
Dovoli se pravokotna tlorisna zasnova objekta, katerega višina
ne sme presegati 4,5 m. Streha je lahko simetrična ali
nesimetrična dvokapnica po vzoru tradicionalnih objektov.
Kritina je lahko opečni in betonski zareznik rdeče, sive ali
rjave barve. |
|
Oblikovanje |
|
Pri oblikovanju se upošteva elemente tradicionalne arhitekture.
Terase, frčade in podobni arhitekturni elementi niso dovoljeni.
Dovoli se uporaba lesa, uporaba polkrožnih brun ni dovoljena,
razen pri izjemah, ki so določene v splošnih določilih odloka.
Okolico objekta se zaradi ustreznega osenčenja in zaščite pred
vetrom ozeleni z avtohtono vegetacijo. Pri objektih v neposredni
bližini stanovanjskih in drugih objektov se zeleni pas načrtuje
kot bariera. |
|
|
4 Nadstrešek |
|
Lega |
|
Nadstreške se postavlja v primeru, če to dopušča značaj objekta
ali odprtega prostora, in sicer kot strehe pred vhodom v objekt
in kot zaščito osebnih motornih vozil in koles; postavlja se jih
tudi v okviru gostinskega vrta. |
|
Velikost |
|
Tlorisna površina nadstreška ne sme presegati 50 m², razen nad
gostinskim vrtom, kjer se njegove dimenzije prilagodijo
dimenziji (dolžini) poslovnega oz. poslovno stanovanjskega
objekta, višina pa ne sme presegati 3,5 m, merjeno od povprečne
točke terena. Večje dimenzije so dopustne tudi pod pogoji 72.
člena odloka. |
|
Oblikovanje |
|
Nadstreški se oblikujejo kot lesene oziroma kovinske odprte
pritlične konstrukcije. Pri oblikovanju naj spoštujejo proporce
osnovnega objekta in naklon oziroma obliko strešine. Oblikujejo
se lahko tudi kot ločna prefabricirana zračna konstrukcija. Pri
gabaritih, večjih od 30 m², se dovoli blaga enokapna ali ravna
streha. |
|
|
5
Podporni zid |
|
Lega |
|
Podporni zidovi so dovoljeni v primerih, kjer brežine pred
erozijo ni mogoče drugače zavarovati. Gradnja višjega opornega
zidu je dopustna le v primerih, ko geomehanska oziroma geološka
presoja pokaže nevarnost rušenja ali plazenja terena. |
|
Velikost |
|
Podporni zidovi praviloma ne smejo biti višji kot 1,5 m. Če je
zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 1,5
oziroma 2,0 m, mora biti to predmet prostorske preveritve. |
|
Oblikovanje |
|
Podporni zid se zida s kamnom, kot suhozid ali se fugira
(poglobljene in nebarvane fuge). Pri višini opornega zidu več
kot 2,0 m se zid ozeleniti z avtohtono vegetacijo ali se ga
členi v več delov. |
|
|
6 Senčnica |
|
Lega |
|
Senčnice se postavlja kot odprte nadstreške, transparentne
konstrukcije, namenjene zaščiti pred soncem in vetrom ob
objektih in ob opornih zidovih kot zelene bariere. |
|
Velikost |
|
Tlorisna površina senčnice sme presegati 50 m², višina pa ne 3
m, merjeno od povprečne točke terena. |
|
Oblikovanje |
|
Senčnice se oblikujejo kot lesene ali kovinske pritlične
konstrukcije, ozelenjene s trto, viniko ali drugo, prednostno
okrasno rastlino plezalko. |
|
|
7
Začasni objekt
je kiosk, odprt sezonski gostinski vrt, pokrit prostor z
napihljivo konstrukcijo ali šotor, oder z nadstreškom, pokrit
prireditveni prostor, začasna tribuna in podobni objekti,
izdelani v skladu s standardi o začasnih objektih. |
|
Lega |
|
Začasni objekti se postavijo na zemljiščih, ki so prometno
dostopna in lokacijah, ki so za podobne objekte namenjene
tradicionalno. Priključeni morajo biti na razpoložljive že
obstoječe priključke objektov javne gospodarske infrastrukture.
Kiosk oziroma tipski zabojnik in odprti sezonski gostinski vrt
se lahko postavi samo na že urejene tlakovane površine. |
|
Velikost |
|
-
odprt gostinski vrt: do 50 m²
-
pokrit prostor, šotor, pokrit prireditveni prostor: do 500 m²
-
začasna tribuna: površina do 1000 m² |
|
Oblikovanje |
|
Odprti sezonski gostinski vrt mora imeti premakljive elemente
opreme, da se v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito
pred soncem se uporabljajo senčniki enotne barve. |
|
|
115.
člen |
|
(podrobnejši PIP za posamezne PNRP) |
|
PNRP |
SK
– površine podeželskega naselja |
|
EUP |
DE
2, PO 6, ST 1, ZA 1, ZA 11; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih *, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a,
·
dopustni se tudi začasni objekti.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov
Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta.
Drugi posegi in ureditve
Parkovne ureditve. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
Dopustno je bivanje in v omejenih gabaritih, ob pogojih iz 64.
člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti še dejavnosti:
·
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo,
·
D
Oskrba z električno energijo plinom in paro, 35.119 druga
proizvodnja električne energije,
·
F
Gradbeništvo,
·
G
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil,
·
H
Promet in skladiščenje: 49 kopenski promet, 53 poštna in
kurirska dejavnost,
·
I
Gostinstvo,
·
J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
·
K
Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
·
L
Poslovanje z nepremičninami,
·
M
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
·
N
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
·
P
Izobraževanje: 85.1 predšolska vzgoja, 85.5 drugo izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.6 pomožne dejavnosti za
izobraževanje,
·
Q
Zdravstvo in socialno varstvo: 86.2 zunajbolnišnična zdravstvena
in zobozdravstvena dejavnost, 86.9 druge dejavnosti za zdravje,
88 socialno varstvo brez nastanitve,
·
R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: 90 kulturne in
razvedrilne dejavnosti, 91 dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev
in druge kulturne dejavnosti, 93 športne in druge dejavnosti za
prosti čas,
·
S
Druge dejavnosti,
·
T
Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem;
proizvodnja za lastno rabo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Izjemoma dopustne dejavnosti
Ob pogojih iz 64. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti se
dovoli še dejavnosti:
·
C
Predelovalne dejavnosti razen: 15 proizvodnja usnja, usnjenih in
sorodnih izdelkov, 19 proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 20
proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21 proizvodnja
farmacevtskih surovin in preparatov, 24 proizvodnja kovin, 25.4
Proizvodnja orožja in streliva, 29 Proizvodnja motornih vozil,
prikolic in polprikolic ter 30 proizvodnja drugih vozil in
plovil. |
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišč
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega za gradnjo
·
faktor izrabe: 0,8
·
faktor zazidanosti: 0,4
Dopustna so odstopanja na območju kmetij, kjer je strnjena
gradnja tradicionalna. |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov v skladu:_
Osnovni objekti
·
podeželska stanovanjska stavba,
·
suburbana stanovanjska stavba (obstoječa),
·
poslovno stanovanjska stavba,
·
poslovna stavba,
·
objekt družbene infrastrukture, kot so gasilski dom, kapela,
·
objekt za obrt,
Gospodarski objekti
·
gospodarska stavba,
·
skladišče,
·
servisni objekt,
·
hlev,
·
vinska klet.
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti
gospodarske javne infrastrukture
v skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji |
/ |
|
|
PNRP |
SS
– stanovanjske površine |
|
EUP |
PO
4, PO 5, PO 7, PO 18, DE 2; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih *, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a,
·
dopustni so tudi začasni objekti.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov
Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta.
Drugi posegi in ureditve
Parkovne ureditve. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
Dopustno je bivanje in v omejenih gabaritih, ob pogojih iz 64.
člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti še dejavnosti:
·
D
Oskrba z električno energijo plinom in paro, 35.119 druga
proizvodnja električne energije,
·
F
Gradbeništvo,
·
G
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil,
·
H
Promet in skladiščenje: 49 kopenski promet, 53 poštna in
kurirska dejavnost,
·
I
Gostinstvo,
·
J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
·
K
Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
·
L
Poslovanje z nepremičninami,
·
M
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
·
N
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
·
P
Izobraževanje: 85.1 predšolska vzgoja, 85.5 drugo izobraževanje,
izpopolnjevanje in usposabljanje, 85.6 pomožne dejavnosti za
izobraževanje,
·
Q
Zdravstvo in socialno varstvo: 86.2 zunajbolnišnična zdravstvena
in zobozdravstvena dejavnost, 86.9 druge dejavnosti za zdravje,
88 socialno varstvo brez nastanitve,
·
R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: 90 kulturne in
razvedrilne dejavnosti, 91 dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev
in druge kulturne dejavnosti, 93 športne in druge dejavnosti za
prosti čas,
·
S
Druge dejavnosti,
·
T
Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem;
proizvodnja za lastno rabo.
Izjemoma dopustne dejavnosti
Ob pogojih iz 64. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti se
dovoli še dejavnosti:
·
C
Predelovalne dejavnosti razen: 15 proizvodnja usnja, usnjenih in
sorodnih izdelkov, 19 proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 20
proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21 proizvodnja
farmacevtskih surovin in preparatov, 24 proizvodnja kovin, 25.4
Proizvodnja orožja in streliva, 29 Proizvodnja motornih vozil,
prikolic in polprikolic ter 30 proizvodnja drugih vozil in
plovil,
·
Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišč
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega za gradnjo
·
faktor izrabe: 0,8
·
faktor zazidanosti: 0,4 |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Osnovni objekti
·
podeželska stanovanjska stavba,
·
sodobna stanovanjska stavba,
·
suburbana stanovanjska stavba (obstoječa),
·
poslovno stanovanjska stavba,
·
poslovna stavba,
·
objekt družbene infrastrukture, kot so gasilski som, kapela,
·
objekt za obrt,
Gospodarski objekti
·
gospodarska stavba,
·
skladišče,
·
servisni objekt.
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti gospodarske javne
infrastrukture
v
skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji |
/ |
|
|
PNRP |
CU
– osrednja območja centralnih dejavnosti |
|
EUP |
PO
1, PO 2, PO 4, PO 5, PO 6, PO
17, GO 3, RO 1, ZA 1, ZA 2; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih*, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a,
·
dopustni so tudi začasni objekti.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov
Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta.
Drugi posegi in ureditve
Parkovne ureditve. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
Ob
pogojih iz 64. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po
PNRP poleg bivanja dopustne:
·
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo,
·
D
Oskrba z električno energijo plinom in paro: 35.119 druga
proizvodnja električne energije,
·
F
Gradbeništvo,
·
G
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil,
·
H
Promet in skladiščenje: 49.31 mestni in primestni kopenski
potniški promet, 49.32 obratovanje taksijev, 53 poštna in
kurirska dejavnost,
·
I
Gostinstvo,
·
J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
·
K
Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
·
L
Poslovanje z nepremičninami,
·
M
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
·
N
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
·
P
Izobraževanje,
·
O
Dejavnost javne uprave in obrambe,
·
Q
Zdravstvo in socialno varstvo,
·
R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
·
S
Druge dejavnosti,
·
T
- dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem;
proizvodnja za lastno rabo in sorodne dopolnilne dejavnosti na
kmetiji. |
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišč |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega za gradnjo:
·
faktor izrabe: 1,2
·
faktor zazidanosti: 0,8
Obvezen delež zelenih površin v EUP zanaša 15 %. |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Osnovni objekti
·
podeželska stanovanjska stavba,
·
sodobna stanovanjska stavba,
·
suburbana stanovanjska stavba (obstoječa),
·
večstanovanjska stavba (le v območju EUP: PO 1
·
poslovno stanovanjska stavba,
·
poslovna stavba,
·
objekt družbene infrastrukture,
·
objekt za obrt,
Gospodarski objekti
·
gospodarska stavba,
·
skladišče,
·
servisni objekt,
·
vinska klet.
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti
gospodarske javne infrastrukture
v skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji |
/ |
|
|
PNRP |
CD
– druga območja centralnih dejavnosti |
|
EUP |
DE
2; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih*, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a,
·
dopustni so tudi začasni objekti.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov
Gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta.
Drugi posegi in ureditve
Parkovne ureditve. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
Ob
pogojih iz 64. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti po
PNRP so dopustne:
·
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo,
·
C
Predelovalne dejavnosti razen: 15 proizvodnja usnja, usnjenih in
sorodnih izdelkov, 19 proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 20
proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21 proizvodnja
farmacevtskih surovin in preparatov, 24 proizvodnja kovin, 25.4
proizvodnja orožja in streliva, 29 proizvodnja motornih vozil,
prikolic in polprikolic ter 30 proizvodnja drugih vozil in
plovil,
·
D
Oskrba z električno energijo plinom in paro: 35.119 druga
proizvodnja električne energije,
·
F
Gradbeništvo,
·
G
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil,
·
H
Promet in skladiščenje,
·
I
Gostinstvo,
·
J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
·
K
Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
·
L
Poslovanje z nepremičninami,
·
M
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
·
N
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
·
P
Izobraževanje: 85.5 drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in
usposabljanje, 85.6 pomožne dejavnosti za izobraževanje,
·
Q
Zdravstvo in socialno varstvo: 86.2 zunajbolnišnična zdravstvena
in zobozdravstvena dejavnost, 86.9 druge dejavnosti za zdravje,
88 socialno varstvo brez nastanitve,
·
R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: 93 športne in
druge dejavnosti za prosti čas,
·
S
Druge dejavnosti,
·
T
Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem;
proizvodnja za lastno rab in dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišč |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega za gradnjo:
·
faktor izrabe: 1,2
·
faktor zazidanosti: 0,5
Obvezen delež zelenih površin v EUP zanaša 15 %. |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Osnovni objekti
·
poslovna stavba,
·
objekt družbene infrastrukture,
·
objekt za obrt,
Gospodarski objekti
·
gospodarska stavba,
·
skladišče,
·
servisni objekt
Pomožni objekti
Gradbeni inženirski objekti in objekti gospodarske javne
infrastrukture
v
skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji
|
/ |
|
|
PNRP |
A
– površine razpršene poselitve |
|
EUP |
GO
2, GO 3, GO 4, GO 6, GO 7, GO 8, GO 9, GO 10, JA 1, JA 2, JA 3,
JA 4, JA 5, KO 1, KO 2, PO 8, PO9, PO10, PO 11, PO 13, PO 14, RO
2, SE 3, ST 4, STR 1, ZA 3, ZA 7, ZA 8, ZA 9, ZA 10, ZG 1, ZG 2,
OP 1, OP 2, OP 3, OP 4, OP 5, OP 7, OP 10, OP 11, OP 13, OP 14,
OP 15; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen:
·
opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih*, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela:
·
opredeljeno v prilogi 1 a,
·
dopustni se tudi začasni objekti.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi
objektov:
·
gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta.
Drugi posegi in ureditve
Parkovne ureditve. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
Dopustno je bivanje in
obstoječe dejavnosti v prostoru. Poleg tega so v omejenih
gabaritih, ob pogojih iz 64. člena, ki določa splošni PIP za
dejavnosti še dejavnosti:
·
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo,
·
D
Oskrba z električno energijo plinom in paro, 35.119 druga
proizvodnja električne energije,
·
F
Gradbeništvo,
·
H
Promet in skladiščenje: 49 kopenski promet, 53 poštna in
kurirska dejavnost, in sicer le v
enotah urejanja v ravninskem delu občine
·
I
Gostinstvo,
·
J
Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
·
K
Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
·
L
Poslovanje z nepremičninami,
·
M
Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
·
N
Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
·
S
Druge dejavnosti,
·
T
Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem;
proizvodnja za lastno rabo in dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Izjemoma dopustne dejavnosti
Ob pogojih iz 64. člena, ki določa splošni PIP za dejavnosti se
dovoli še dejavnosti:
C
Predelovalne dejavnosti razen: 15 proizvodnja usnja, usnjenih in
sorodnih izdelkov, 19 proizvodnja koksa in naftnih derivatov, 20
proizvodnja kemikalij, kemičnih izdelkov, 21 proizvodnja
farmacevtskih surovin in preparatov, 24 proizvodnja kovin, 25.4
Proizvodnja orožja in streliva, 29 Proizvodnja motornih vozil,
prikolic in polprikolic ter 30 proizvodnja drugih vozil in
plovil. |
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišč |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega za gradnjo
·
faktor izrabe: 0,6
·
faktor zazidanosti: 0,4
Dopustna so odstopanja na območju domačij, kjer je strnjena
gradnja tradicionalna, oziroma na območjih kjer grajena
struktura meji na odprto krajino. |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Osnovni objekti
·
podeželska stanovanjska stavba,
·
suburbana stanovanjska stavba (obstoječa),
·
poslovno stanovanjska stavba,
·
objekt družbene infrastrukture, kot so gasilski dom, kapela,
·
objekt za obrt,
Gospodarski objekti
·
gospodarska stavba,
·
skladišče,
·
servisni objekt,
·
hlev,
·
vinska klet.
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti gospodarske javne
infrastrukture
v
skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji |
Preselitev kmetije
·
v
primeru, da gre za preselitev kmetije, mora gradbeno dovoljenje
za gradnjo kmetije za namen njene preselitve obravnavati objekte
celotne kmetije in ne samo stanovanjske stavbe,
·
gradbeno dovoljenje za gradnjo nove kmetije lahko obravnava samo
kmetijske objekte, ne sme pa obravnavati samo stanovanjske
stavbe,
·
uporabno dovoljenje za objekte na novi kmetiji se lahko izda
šele po pridobitvi gradbenega dovoljenja za rušitev ali za
spremembo namembnosti objektov obstoječe kmetije za nekmetijski
namen, dopusten s tem odlokom,
·
na
območju kmetije je dopustno zgraditi dodatno stanovanjsko
stavbo, namenjeno menjavi generacije,
·
na
robovih gradbene parcele se zasadi avtohtono drevje in sadno
drevje na visokih podlagah. |
|
|
PNRP |
Av
– površine razpršene vinogradniške poselitve |
|
EUP |
PO
16, OP 1, OP 3, SE 4, SE 5, ZA 4; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen:
·
opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih*, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela:
·
opredeljeno v prilogi 1 a.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi
objektov:
·
gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta.
Spremembe namembnosti obstoječih stavb v stanovanjsko rabo niso
dopustne. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
·
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo
·
I
Gostinstvo
·
R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnost: 90 kulturne in
razvedrilne dejavnosti, 91 dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev
in druge kulturne dejavnosti, 93 športne in druge dejavnosti za
prosti čas,
·
T
Dejavnosti gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem;
proizvodnja za lastno rabo
·
in
dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Dopušča se občasno bivanje. |
|
Stopnja izkoriščenosti zemljišč |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega za gradnjo |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Gospodarski objekti
·
vinska klet.
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti gospodarske javne
infrastrukture
v
skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji |
Druga merila in pogoji
·
lastnik stavbe mora obdelovati vinograd v velikosti najmanj 500
m², ki leži v neposredni bližini stavbe,
·
ob
vinski kleti mora biti zagotovljeno vsaj eno parkirno mesto, ob
vinotoču pa vsaj tri parkirna mesta in manipulacijske površine,
·
v
primerih, ko ni mogoče zagotoviti parkirnih mest na gradbeni
parceli, se parkirna mesta zagotovijo na drugi lokaciji, ki
omogoča peš dostop. |
|
|
PNRP |
IG
– gospodarske cone |
|
EUP |
PO
3; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih *, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi
objektov:
·
gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
·
kot pri CD in
·
C
Predelovalne dejavnosti: 10 proizvodnja živil. |
|
Velikost
in zmogljivost objektov |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega za gradnjo:
·
faktor izrabe: 1,2
·
faktor zazidanosti: 0,8
Obvezen delež zelenih površin v EUP zanaša 15%. |
|
Oblikovanje objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Osnovni objekti
·
poslovna stavba,
·
objekt za obrt,
·
industrijski objekt.
Gospodarski objekti
·
skladišče.
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti
gospodarske javne infrastrukture
v skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji |
Druga merila
zagotovi se zelene površine zarasle z visokoraslo avtohtono
vegetacijo, kot zelena bariera proti odprtemu prostoru na
vedutno izpostavljenih robovih območja. |
|
|
PNRP |
IK
– površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
|
EUP |
PO
19, OP 1, OP 3; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih *, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi
objektov:
·
gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
·
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo,
·
C
Predelovalne dejavnosti: 10 proizvodnja živil, 11 proizvodnja
pijač, 16 obdelava in predelava lesa,
·
D
Oskrba z električno energijo plinom in paro: 35.112 proizvodnja
električne energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah in
sicer le izkoriščanje biomase in bioplina, 35.119 druga
proizvodnja električne energije. |
|
Velikost in
zmogljivost objektov |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega za gradnjo
·
faktor izrabe: 1,2
·
faktor zazidanosti: 0,6 |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Osnovni objekti
·
stanovanjska stavba le v primeru, da gre za obstoječ objekt v
prostoru,
·
poslovna stavba,
·
objekt za obrt,
Gospodarski objekti
·
gospodarska stavba,
·
skladišče,
·
servisni objekt,
·
hlev,
·
vinska klet.
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti
gospodarske javne infrastrukture
v skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji |
Druga merila
·
zagotovi se zelene površine zarasle z visokoraslo avtohtono
vegetacijo, kot zelena bariera proti odprtemu prostoru na
vedutno izpostavljenih delih območja |
|
PNRP |
BT
– površine za turizem |
|
EUP |
DE
1, DE 3, DE 6, GO 5, PO 15, SE 1, ST 2, OP 1, OP 3; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih *, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a, dopustni se tudi začasni objekti.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi
objektov:
·
gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta* dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta, pri čemer so vse vrste posegov
(razen gradnje novega objekta) dopustne za obstoječe objekte ne
glede na vrsto in namembnost.
Spremembe namembnosti obstoječih stavb v stanovanjsko rabo niso
dopustne.
Drugi posegi in ureditve
·
parkovne ureditve,
·
ureditev avtokampa. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
·
A
Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo: 01 kmetijska
proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve razen 01.7
lovstvo,
·
D
Oskrba z električno energijo plinom in paro,
·
G
Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil: 47 trgovina
na drobno, razen z motornimi vozili,
·
I
Gostinstvo,
·
P
Izobraževanje,
·
R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: 90 kulturne in
razvedrilne dejavnosti, 91 dejavnosti knjižnic, arhivov, muzejev
in druge kulturne dejavnosti, 93 športne in druge dejavnosti za
prosti čas,
·
Q
- zdravstvo in socialno varstvo: 86.9 druge dejavnosti za
zdravje,
in
dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
Dopušča se tudi bivanje, vendar le za potrebe dejavnosti. |
|
Velikost in
zmogljivost objektov |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča namenjenega za gradnjo
·
faktor izrabe: 0,6
·
faktor zazidanosti: 0,4 |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Osnovni objekti
·
podeželska stanovanjska stavba,
·
poslovno stanovanjska stavba,
·
poslovna stavba,
Gospodarski objekti
·
gospodarska stavba,
·
skladišče,
·
servisni objekt,
·
hlev (le za namene razvoja turizma, kot je npr. hlev za konje
ipd.),
·
vinska klet.
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti gospodarske javne
infrastrukture
v
skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji |
|
|
|
PNRP |
ZS
– površine za oddih,šport in rekreacijo |
|
EUP |
DE
1, GO 1; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih *, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a,
·
dopustni se tudi začasni objekti.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi
objektov:
·
gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta.
Drugi posegi in ureditve:
·
parkovne ureditve in spremljajoča urbana infrastruktura. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
R
Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti: 90 kulturne in
razvedrilne dejavnosti, 93 športne in druge dejavnosti za prosti
čas in
ostale dejavnosti, ki so v neposredni povezavi z dejavnostjo v
območju. |
|
Tipologija objektov
|
Dovoljeni tipi objektov v skladu:_
Gospodarski objekti
·
servisni objekt.
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti gospodarske javne
infrastrukture
v
skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Oblikovanje objektov |
|
|
|
PNRP |
ZK
– pokopališča |
|
EUP |
GO
3, OP 1; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih *, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi
objektov:
·
gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta.
Drugi posegi in ureditve
·
parkovne ureditve, ureditve pokopališč in spremljajoča urbana
infrastruktura. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
S
Druge dejavnosti: 94.910 dejavnost verskih organizacij, 96.03
pogrebna dejavnost in
ostale dejavnosti, ki so v neposredni povezavi z dejavnostjo v
območju. |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Osnovni objekti
·
objekt družbene infrastrukture (verski objekt, poslovilni objekt
ipd.)
Gospodarski objekti
·
gospodarska stavba (za potrebe pokopališča).
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti gospodarske javne
infrastrukture
v
skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Druga merila in pogoji |
Druga merila
Ureditve in objekti na območjih zelenih površin, namenjenih
pokopališču, morajo biti oblikovno poenotene in skladne v širšem
prostoru. Uporabijo se naravni materiali gradnje. |
|
|
PNRP |
PC
– površine cest |
|
EUP |
PC
1, PC 2, ZA 5, ZA 6, OP 1; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih *, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov
·
gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
/ |
|
Velikost in
zmogljivost objektov |
/ |
|
|
PNRP |
PO
– ostale prometne površine |
|
EUP |
DPN 2; |
|
Za območja veljajo prostorsko izvedbeni pogoji določeni v
sprejetih državnih prostorskih načrtih navedenih v 124. členu
tega odloka. |
|
|
PNRP |
O
– območja okoljske infrastrukture |
|
EUP |
DE
5, GO 11, GO 12, GO 13, PO 20, PO 21, SG 1, SE 6 , SE 7, ST 5,
ST 6, STR 2, OP 1, OP 3, OP 9, OP 11, OP 13; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Vrste zahtevnih in manj zahtevnih objektov glede na namen
Opredeljeno v prilogi 1 b.
Vrste pomožnih *, nezahtevnih in enostavnih objektov glede na
namen ter investicijska vzdrževalna dela
Opredeljeno v prilogi 1 a.
*
pomožni objekti, ki so navedeni pod terminom »pomožni objekti«
so lahko tudi večji od sorodnih nezahtevnih in enostavnih
objektov in zanje veljajo podrobni PIP iz odloka.
Vrste posegov, kot so opredeljene s predpisi o graditvi objektov
·
gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, dozidava oziroma
nadzidava objekta, vzdrževanje objekta, sprememba namembnosti
objekta, odstranitev objekta. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
E
– oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje
okolja, le 36 zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode in 37
ravnanje z odplakami in
Ostale dejavnosti, ki so v neposredni povezavi z dejavnostjo v
območju. |
|
Tipologija objektov |
Dovoljeni tipi objektov:_
Gospodarski objekti
·
servisni objekt (za potrebe dejavnosti)
Pomožni objekti.
Gradbeni inženirski objekti in objekti gospodarske javne
infrastrukture
v
skladu s splošnim PIP in prilogo 1b. |
|
Oblikovanje objektov |
Oblikovanje objektov
·
upoštevanje urbanističnih, arhitekturnih in krajinskih
značilnosti širšega območja,
·
oblikovna skladnost objektov in naprav,
·
objekti morajo biti oblikovani tako, da se oblikovno čim bolj
zlijejo z okoljem oz. zakriti z zelenim pasom avtohtonih
rastlin. |
|
|
PNRP |
K1
in K2 –kmetijska zemljišča |
|
EUP |
GO
3, PO 18, RO 2, ST 3, OP 1, OP 2, OP 3, OP 4, OP 5, OP 6, OP 7,
OP 8, OP 9, OP 10, OP 11, OP 12, OP 13, OP 14, OP 15, OP 16, OP
17, OP 18; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Dopustne gradnje in prostorske ureditve
Na
območjih kmetijskih zemljišč so poleg primarne rabe in drugih
dejavnosti, varstvenih del ter gradenj, določenih s področno
zakonodajo, dopustne naslednje gradnje in prostorske ureditve:
·
vzdrževanje in gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz
Priloge 1a,
·
vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih
legalno zgrajenih objektov ter odstranitev nelegalnih objektov
kot vzpostavitev prvotnega stanja,
·
vzdrževalna dela in rekonstrukcija kozolcev ter ostalih, z
dovoljenjem zgrajenih lesenih tradicionalnih kmetijskih objektov
(skednjev, kašč ipd.), ki služijo izključno osnovni namembnosti
(spravilu sena in pridelkov ipd.), v njihovi izvirni postavitvi
in velikosti,
·
vzdrževanje omejkov, živic, gozdnih otokov, vegetacijskih pasov
ob vodotokih in saditev posameznih dreves,
·
agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč,
·
pomožni kmetijski objekti v skladu s Prilogo 1a,
·
omrežja gospodarske javne infrastrukture v skladu s Prilogo 1b,
·
posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami,
·
izvedba retencije z denivelacijo terena, če je to določeno s
podrobnimi določili tega odloka (EUP: ST3),
·
vzdrževalna dela in rekonstrukcije lokalnih cest. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
A
- kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo:
·
01
kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve razen
01.7 lovstvo
Pogojno dopustne dejavnosti
Bivanje in ostale dejavnosti, ki so potrebne za preživetje v
obstoječih objektih razpršene gradnje. |
|
Druga merila in pogoji |
Druga merila in pogoji
·
Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s
predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno
soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč,
·
pomožne kmetijsko gozdarske objekte (razen čebelnjakov) se
postavlja v neposredno bližino grajenega tkiva naselja, pod
pogojem, da na območju stavbnih zemljišč zaradi premajhne
razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče zgraditi,
·
čebelnjake je dovoljeno postaviti, če gre za postavitev
premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji ali ureditev stojišč
stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze
čebel na pašo, in sicer na zemljiščih, ki so s pašnim redom
določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne
dovoze čebel na pašo. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene
tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na
poselitveno območje,
·
gradnja objektov ne sme bistveno prizadeti obdelovanja
kmetijskih zemljišč, poškodbe je treba sanirati in zemljišča
rekultivirati,
·
globina ali višina nadzemnih in podzemnih objektov mora biti
taka, da je možna normalna kmetijska obdelava, po izvedeni
gradnji podzemnih objektov je treba zemljišča vzpostaviti v
prvotno stanje, ob nadzemnih objektih pa urediti zemljišče ob
njih,
·
na
kmetijskih zemljiščih se na podlagi predhodne okoljske in
prostorske ter tehnološko-tehnične preveritve omogoči
raziskovanje mineralnih surovin ter izvedba ukrepov za zaščito
pred škodljivim delovanjem voda,
·
vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih površin se
lahko uredijo le na območjih, za katera bodo po izračunu vodne
bilance ugotovljene možnosti za rabo vode v kmetijske namene. |
|
|
PNRP |
G
– gozdna zemljišča |
|
EUP |
PO
18, OP 1, OP 2, OP 3, OP 11, OP 13; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Dopustni posegi
Na
območju gozdov so poleg primarne rabe in drugih dejavnosti,
varstvenih del in gradenj, določenih s področno zakonodajo,
dopustne naslednje gradnje in prostorske ureditve:
·
vzdrževanje in gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz
Priloge 1a,
·
vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev obstoječih
legalno zgrajenih objektov ter odstranitev nelegalnih objektov
kot vzpostavitev prvotnega stanja,
·
vzdrževalna dela in rekonstrukcija z dovoljenjem zgrajenih
tradicionalnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki služijo
izključno osnovni namembnosti, v njihovi izvirni postavitvi in
velikosti,
·
vzdrževalna dela in gradnja komunalnega, energetskega in
telekomunikacijskega omrežja in naprav podzemno, le izjemoma je
dopustna gradnja nadzemnih vodov in naprav, če niso možne
alternativne rešitve,
·
gradnja brezžičnih telekomunikacijskih objektov oziroma objektov
in naprav omrežja mobilne telefonije pod pogojem, da vrednosti
elektromagnetnega sevanja, ki jih povzročajo, ne presegajo
jakosti, določene s področno zakonodajo in da je umestitev
le-teh skrbno načrtovana s prostorsko preveritvijo njihove
izpostavljenosti ter upoštevanjem sodobnih principov zakrivanja
v ranljivem ali izpostavljenem prostoru,
·
vzdrževalna dela in gradnja cest ter gradnja oziroma postavitev
prometne signalizacije in naprav za promet,
·
postavitev lovskih prež in krmišč za divjad, če je takšna
postavitev predvidena z lovskogojitvenim načrtom,
·
sanacije nelegalnih kopov mineralnih surovin (brez izkoriščanja
mineralnih surovin) v skladu z zakonskimi in podzakonskimi akti,
ki urejajo to področje,
·
vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim
delovanjem voda,
·
vzdrževanje in gradnja objektov za zaščito in reševanje v
naravnih in drugih nesrečah,
·
agrarne operacije (medsebojna menjava kmetijskih zemljišč,
arondacije, komasacije in melioracije) na območjih, na katerih
bo izkazan interes lastnikov kmetijskih zemljišč skladno z
zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje.
Upoštevati je treba usmeritve za ohranjanje narave in varstvo
kulturne dediščine, prepoznavnost krajine ter načrtovane
infrastrukturne koridorje in
·
krčitev gozda v kmetijske namene do površine 0,5 ha po
pridobljenem dovoljenju pristojne službe. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
A
- kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo:
·
01
kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve, le
01.7 lovstvo
·
02
gozdarstvo
Pogojno dopustne dejavnosti
A
- kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo:
·
01
kmetijska proizvodnja in lov ter z njima povezane storitve,
razen 01.7 lovstvo |
|
Drugi pogoji |
Drugi pogoji
·
čebelnjake je dovoljeno postaviti, če gre za postavitev
premičnih čebelnjakov z razložljivimi panji ali ureditev stojišč
stalnih naseljenih čebelnjakov in stojišč za začasne dovoze
čebel na pašo in sicer na zemljiščih, ki so s pašnim redom
določena za stalne naseljene čebelnjake in stojišča za začasne
dovoze čebel na pašo. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene
tako, da območje preleta čebel iz panjev ne bo posegalo na
poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se
predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe,
iz katerega izhaja, da je zemljišče, na katerem naj bi stal
takšen čebelnjak, v skladu s predpisi, ki urejajo čebelarstvo,
da je zemljišče vključeno v kataster čebelje paše in čebelarski
pašni red in da je investitor vpisan v priznano rejsko
organizacijo za kranjsko čebelo,
·
priprava ali gradnja vlak za spravilo lesa se dovoli, če je tako
opredeljeno v gozdnogojitvenem načrtu, ki ga izdela pristojna
služba,
·
vzdrževalna dela in gradnjo gozdnih cest namenjenih predvsem
gospodarjenju z gozdom se dovoli, če je to skladno z
gozdnogospodarskim načrtom, pri čemer je za gozdne ceste v
območjih kulturne dediščine potrebno izdelati variante tras,
·
v
območju kulturne dediščine je za gradnjo gozdnih učnih/tematskih
in konjeniških poti potrebno izdelati celostno podobo učnih
oziroma usmerjevalnih tabel,
·
posege in ureditve na stavbnih in vodnih zemljiščih, ki mejijo
na območje gozdov, je potrebno načrtovati tako, da se ne posega
v obstoječi gozdni rob,
·
ograditev posameznih delov gozda, razen v primeru obore za rejo
divjadi, ni dovoljena. K ureditvi obore je potrebno pridobiti
soglasje pristojne javne gozdarske službe. |
|
Odmiki objektov |
Odmiki objektov:
Na
podlagi področne zakonodaje so predpisani odmiki, ki znašajo pri
gozdnem robu:
·
za
stavbe
25 m,
·
za
ostale objekte, posege in
ureditve 1 m,
·
za
objekte na kmetijskih
zemljiščih 4 m od gozdnega
roba.
V projektni dokumentaciji je možno opredeliti tudi manjši odmik,
če je tako določeno v podrobnih PIP za EUP, ki izhajajo iz
smernic nosilcev urejanja prostora ali je iz soglasja pristojne
inštitucije razvidno, da manjši odmik ne povzroča negativnega
vpliva na gozdni rob oziroma na funkcijo gozdov in gozdnega
prostora |
|
Druga merila in pogoji |
Drugi pogoji
·
gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom
gozdov dostop do gozdnih zemljišč;
·
gradnja baznih postaj mobilne telefonije in drugih objektov za
brezžični prenos signalov je dopustna le ob pogoju, da so
lokacije predhodno preverjene in utemeljene. |
|
|
PNRP |
VC
– celinske vode |
|
EUP |
DE
1, GO 1, OP 1, OP 2, OP 3, OP 6, OP 8, OP 9, OP 10, OP 13; |
|
Namembnost
in
vrste
posegov v prostor |
Dopustni posegi
·
vzdrževanje, gradnja in odstranitev objektov javne gospodarske
infrastrukture, pri čemer se zagotovi poplavno varnost in ne
poslabša stanje voda in vodni režim ter zagotovi ekološko
sprejemljiv pretok;
·
vzdrževanje in gradnja objektov grajenega javnega dobra,
·
vzdrževanje in gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov iz
Priloge 1a,
·
izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje
hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
·
izvajanje ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
·
vzdrževanje in gradnja objektov, potrebnih za rabo voda,
·
vzdrževanje in gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred
onesnaženjem,
·
vzdrževanje in gradnja objektov, namenjenih obrambi države,
zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja,
·
raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno
rabo (zadrževanje na priobalnem zemljišču in odlaganje predmetov
za kopanje, potapljanje, drsanje, plovbo in podobno),
·
raziskovanje voda za oskrbo s pitno vodo,
·
izvajanje državnega monitoringa voda in
·
raziskovanje voda, ki se izvaja v okviru predpisanih
raziskovalnih dejavnosti. |
|
Dopustne dejavnosti |
Dopustne dejavnosti
A
- kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo:
·
03.120 sladkovodno ribištvo
Pogojno dopustne dejavnosti
A
- kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo:
02.20 sečnja |
|
Drugi pogoji
|
Drugi pogoji
Za
obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in
priobalnem zemljišču velja, da je na teh objektih in napravah
mogoča rekonstrukcija, sprememba namembnosti ali gradnja novega
objekta na mestu obstoječega objekta, če:
·
se
s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali
ogroženost,
·
se
s tem ne poslabšuje stanja voda,
·
je
omogočeno izvajanje javnih služb,
·
se
s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,
·
to
ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in
·
se
z rekonstrukcijo ali novo gradnjo na mestu obstoječega objekta
oddaljenost do meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.
Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in
posegi v prostor, ki bi lahko:
·
ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
·
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda,
·
ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja,
·
onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih
organizmov in
·
preprečevali prost prehod ob vodnem dobru.
Na
priobalnem zemljišču je prepovedano:
·
gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin,
·
pridobivanje gramoza in proda, utrjevanje brežin z gradnjo
zidov, betoniranje dostopnih ramp in posegi, ki onemogočajo
dostop do vodotokov.
Na
vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
·
odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali
plinasti obliki,
·
odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov
ali drugih podobnih snovi in
·
odlaganje odpadkov.
|
Pri gradnjah in drugih delih znotraj priobalnega
zemljišča se v največji meri zagotavljajo sonaravne
ureditve z uporabo avtohtonih hidrofilnih vrst in
ohranjanje obstoječe vegetacije. Zavarovanja brežin se
prioritetno izvajajo sonaravno, z vegetacijskimi
materiali. Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni
dovoljeno, razen na krajših razdaljah za potrebe
ureditve dostopa oziroma prehoda prek vodotoka, ko gre
za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust
na javnih cestah in poteh). Mostove in ceste na območju
vodotokov se gradi tako, da se ne posega v pretočni
profil in se zagotovi varnost objektov pred visokimi
vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.
Zagotavlja se redno vzdrževanje vodotokov, vključno s
sanitarnimi sečnjami obvodne zarasti, ki se izvajajo
izven gnezdilne sezone ptic in obdobij drstenja rib.
|
|
|
Odmiki objektov |
Odmiki objektov
Na
podlagi področne zakonodaje so predpisani odmiki, ki znašajo pri
celinskih vodah:
·
1.
reda – znotraj naselij 15 m,
·
1.
reda – zunaj naselij 40 m,
·
1.
reda – mejni vodotoki 5
m,
·
2.
reda
5 m od
meje vodnega zemljišča |
|
|
3.10
Podrobni prostorski izvedbeni pogoji po posamezni EUP |
|
|
|
116.
člen |
|
(splošna določila) |
|
(1) V
enoti urejanja prostora veljajo splošna merila, ki izhajajo iz določil
PIP. Če so za enoto predpisane posebnosti, dodatne omejitve ali dodatne
dovoljene dejavnosti, je to navedeno v podrobnih merilih PIP.
|
|
(2) Če za
posamezno EUP niso navedena podrobna merila, zanjo veljajo splošna
določila tega odloka. |
|
(3) Za
območja razpršene poselitve, ki so del EUP odprtega prostora, veljajo
splošna določila in prostorski izvedbeni pogoji za območja PNRP,
smiselno pa se uporabljajo tudi podrobna merila za EUP odprtega
prostora. |
|
|
|
117.
člen |
|
(podrobna merila v EUP naselij in razpršene poselitve) |
|
(1) Dežno
pri Podlehniku: |
|
1. DE 1:
Rekreacijsko območje-jezero Dežno;
Dovoli se
gradnja servisnega objekta v obstoječih gabaritih in oblikovanju.
Nadstrešek nad teraso naj bo lesen, streha naj bo ravna, lahko se izvede
le kot lesena pergola. Dovoli se gradnja športnih igrišč s tribunami in
pripadajočimi servisnimi prostori, pri čemer so objekti lahko tudi
vkopani v teren. Dovoli se gradnja pomola ob jezeru. |
|
2. DE 2:
Ob vstopu v naselje:
Na območju CD je predvidena širitev obstoječe servisne dejavnosti
(servis in prodaja avtomobilov). Na območju SK se dovoli gradnja sodobne
stanovanjske stavbe, pri čemer je faktor pozidanosti parcele lahko tudi
večji od določenega, vendar ne več kot 0,5. Upoštevati je potrebno
hidrološko hidravlično študijo za odsek avtoceste Draženci - mednarodni
mejni prehod Gruškovje (z vsemi sestavnimi deli in dopolnitvami), ki jo
je, pod številko projekta 302 in številko načrta 7-HS, izdelal DHD
d.o.o., december 2009 ter Elaborat kart razredov poplavne nevarnosti za
potrebe sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Podlehnik - spremembe
in dopolnitve 2009, ki ga je pod številko elaborata 74 izdelal DHD
d.o.o., maj 2011. |
|
3. DE 3:
Osterbergova zidanica;
Varuje se enota dediščine EŠD: 29190, Osterbergova zidanica. |
|
4. DE 5:
Čistilna naprava;
Odmik
morebitne nove gradnje na nezazidanem stavbnem zemljišču ČN Podlehnik
je 20 m od roba struge Rogatnice . |
|
|
|
(2) Gorca: |
|
1. GO 1:
Rekreacijsko območje Koti;
V območju se upošteva določila glede
varstva pred poplavami.
|
|
2. GO 2:
Verdenik;
Segment razpršene poselitve; Na območju, kjer je enota urejanja prostora
znotraj varovanega območja DV 220 Cirkovce – Žerjavinec ni dovoljena
gradnja stanovanjskih objektov ter objektov, v katerih se ljudje
zadržujejo dalj časa. Dovoli se vzdrževanje obstoječih objektov. |
|
3. GO 3:
Cerkev sv. Trojice;
Varuje se kulturni spomenik EŠD: 3461, Cerkev sv. Trojice. |
|
4. GO 4:
Zidanica Gorca;
Varuje se
enoto kulturne dediščine EŠD: 20872, Zidanica Gorca 14. Varuje se
gabarite in oblikovanje objekta. Dovoli se dejavnosti povezane s
turizmom in vinogradništvom. Pred gradnjo je treba pridobiti podrobne
projektne pogoje pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
5. GO 5:
Hiša in viničarski muzej;
Varuje se enoto stavbne dediščine EŠD: 20873, Hiša Gorca 70. Na jugu
območja se uredi parkirišče za potrebe obiskovalcev Viničarskega muzeja
in degustacijskega centra. Izvede se ga kot zeleno površino, z utrjenim
spodnjim ustrojem ( npr. travne plošče, zatravljen gramoz,…),
asfaltiranje ni dopustno. |
|
6. GO 6 in
GO 7:
Segmenti
razpršene poselitve; Na območju znotraj varovanega območja DV 220
Cirkovce – Žerjavinec ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov ter
objektov, v katerih se ljudje zadržujejo dalj časa. Dovoli se
vzdrževanje obstoječih objektov. |
|
7. GO 8:
Tradicionalni objekt v območju se prenavlja, ohranijo naj se kvalitetni
arhitekturni elementi. |
|
8. GO 9:
Rušenec na Marofu;
Območje se nameni preselitvi kmečke domačije zaradi gradnje AC, z
objekti za bivanje in opravljanje kmetijske dejavnosti v skladu s
splošnimi pogoji za PNRP. V območju se dopusti postavitev objektov po
vzoru tradicionalne tipologije v Halozah in ob upoštevanju morfologije
terena. Pri gradnji stanovanjskih objektov se upoštevajo določila odloka
glede tipologije podeželske stanovanjske stavbe, pri čemer je dopustna
le enostavna pravokotna tlorisna zasnova objektov z razmerjem stranic
vsaj 1:1,25 . Višinski gabarit je lahko gabarita največ K+P+p. Kolenčni
zid se ne dovoli. |
|
9. GO 10:
Rušenec na Krapini;
Območje se nameni preselitvi kmečke domačije zaradi gradnje AC, z
objekti za bivanje in opravljanje kmetijske dejavnosti v skladu s
splošnimi pogoji za PNRP. V območju se dopusti postavitev objektov po
vzoru tradicionalne tipologije v Halozah in ob upoštevanju morfologije
terena. Pri gradnji stanovanjskih objektov se upoštevajo določila odloka
glede tipologije podeželske stanovanjske stavbe, pri čemer je dopustna
le enostavna pravokotna tlorisna zasnova objektov z razmerjem stranic
vsaj 1:1,25 . Višinski gabarit je lahko gabarita največ K+P+p. Kolenčni
zid se ne dovoli. |
|
10. GO 11:
Objekt gospodarske javne infrastrukture – vodovod;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
11. GO 12:
Vodohran – VOP 05 Gorca;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
12. GO 13:
Vodohran – VOP Gorca 1;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili
OPN. |
|
(3)
Jablovec: |
|
1. JA 1:
Hiša;
Varuje se enoto stavbne dediščine EŠD: 25654, Hiša Jablovec 19. |
|
2. JA 2,
JA 3, JA 4 in JA 5;
Segmenti
razpršene poselitve; Na območju znotraj varovanega območja DV 220
Cirkovce – Žerjavinec ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov ter
objektov, v katerih se ljudje zadržujejo dalj časa. Dovoli se
vzdrževanje obstoječih objektov. |
|
(4)
Kozminci: |
|
1. KO 1,
KO 2:
Domačija;
Do izvedbe ureditve potoka 0094-1.7-20 (levi pritok Rogatnice v
Kozmincih) v skladu z načrtom PGD za AC, ki je delno opredeljen tudi v
okviru EUP: OP 18, gradnja na stavbnih zemljiščih ob potoku ni dopustna. |
|
(5)
Podlehnik: |
|
1. PO 3:
Območje za proizvodnjo;
Pri
gradnji v območju je treba upoštevati naravne omejitve (NVDP Rogatnica,
poplavno območje) in temu primerno predvideti ustrezne tehnične rešitve
gradnje in ustrezne tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi.
Pred gradnjo v območju je treba načrtovati in zgraditi ustrezno
predčistilno napravo za odpadne vode, ki bo iz odpadne vode ustrezno
odstranila usedljive in neraztopljene snovi ter maščobe in preprečevala
hipni odtok odpadnih voda v javno kanalizacijo. |
|
2. PO 6:
Vas;
Varuje se kulturna spomenika EŠD: 537 Grad Lehnik in EŠD: 3462, Cerkev
Matere Božje z vplivnim območjem. |
|
3. PO 8:
Domačija Mavzer;
Varuje se kulturni spomenik EŠD: 6651, Domačija Mavzer. Pred gradnjo je
treba pridobiti podrobne projektne pogoje pristojnega Zavoda za varstvo
kulturne dediščine. |
|
4. PO 9:
Del naselja ob lokalni cesti Tržec – Podlehnik
(z obstoječo občinsko stavbo); Na območju je poleg obstoječih objektov
in dejavnosti (občinska stavba, ambulanta itd.), dovoljena gradnja
objektov za vinsko klet in predelavo grozdja ter podobnih objektov v
skladu z namensko rabo. Na območju se prednostno razvija dodatna
dejavnost (kmečki turizem). Dostop se uredi z lokalne ceste Tržec -
Podlehnik. |
|
5. PO 10:
Kmetija Šmigoc – poslovni del;
V območju
se predvidi gradnja večnamenskega poslovno stanovanjskega objekta za
dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Za ta namen se lahko uredi tudi
obstoječi objekt, ki je delno opredeljen kot enota kulturne dediščine.
Predvidi se prodaja in promocija izdelkov kmetije potrošniku. Objekt
kulturne dediščine EŠD: 25933, Hiša Podlehnik 23 se varuje. Dovoli se
prenova obstoječega objekta in gradnja novega, pri čemer se dosledno
upošteva obstoječi gabarit in oblikovanje, razen v delih objekta, ki so
prizidani in neustrezni. Pred gradnjo je treba pridobiti podrobne
projektne pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine. |
|
6. PO 11:
Hiša;
Varuje se enoto stavbne dediščine EŠD 25934, Hiša Podlehnik 64. |
|
7. PO 13:
Rušenec nad AC;
Del območja se nameni preselitvi kmečke domačije zaradi gradnje AC, z
objekti za bivanje in opravljanje kmetijske dejavnosti v skladu s
splošnimi pogoji za PNRP. Pri načrtovanju v prostoru se upošteva
tradicionalno organizacijo objektov v območju ( po vzoru objektov v EUP:
PO 8 in PO 9). |
|
8. PO 14:
Rušenec Šprah;
Območje se nameni preselitvi kmečke domačije zaradi gradnje AC, z
objekti za bivanje in opravljanje kmetijske dejavnosti v skladu s
splošnimi pogoji za PNRP. V območju se dovoli gradnja stanovanjskega
objekta, objekta za vzrejo konj ter spremljajočih objektov. Pri
oblikovanju objektov se upošteva vidna izpostavljenost območja, servisne
dele domačije se locira ob interni dostopni cesti na vzhodu območja,
proti zahodu pa se oblikuje prostor ob uporabi avtohtonih drevesnih vrst
(tudi sadnega drevja). Objekt hleva se oblikuje v skladu s sodobnimi
pristopi k oblikovanju tovrstnih objektov, pri gradnji se prednostno
uporabi les. Prav tako se v lesu oblikuje morebitne ograde za konje in
manežo. |
|
9. PO 15:
Mlinar;
Na območju NV Rogatnica ni dovoljeno utrjevanje brežin, poseganje v
strugo vodotoka ter večji posegi v obrežno zarast. Za ureditev v območju
se izdela načrt krajinske ureditve, pri čemer je treba uporabiti
avtohtone vrste rastlin. Za osvetljevanje območja se dovoli uporaba
svetil z navzdol usmerjenim snopom svetlobe brez UN svetlobe. Upošteva
se določila resorne zakonodaje glede mejnih vrednosti svetlobnega
onesnaževanja okolja. Osvetljevanje se dovoli le v času turistične
sezone. |
|
10. PO 16:
Vinogradniško območje Jeza;
Na
nepozidanem delu parcele izven stavbnih zemljišč, se ohranja obstoječa
raba prostora, v območju ni dopustno zasipavanje z odvečnim materialom,
skladiščenje gradbenega materiala, odstranjevanje sadnih dreves itd. |
|
11. PO 17:
Območje centralnih dejavnosti;
Objekti ob
lokalni cesti Tržec – Podlehnik naj imajo glavno fasado obrnjeno protu
javnemu prostoru, s svojo postavitvijo naj oblikujejo ulico in sledijo
obcestni gradbeni liniji obstoječih objektov. |
|
12. PO 20:
Črpališče Podlehnik;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
13. PO 21:
Objekt gospodarske javne infrastrukture – odvajanje odpadnih voda;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
(6)
Sedlašek: |
|
1. SE 1:
Avtokamp; Na območju se predvidi gradnja manjšega hotela in
hostla (tipologija poslovnih objektov) v povezavi z avtokampom na zahodu
območja (EUP: ST 2), pri čemer se obstoječa objekta v območju prenovita
(rekonstrukcija, dograditev). Dovoli se tudi gradnja počitniških
objektov (tipologija podeželske stanovanjske hiše manjših dimenzij). Ob
posegu v gozdni rob naj se upošteva splošna določila odloka.
|
|
2. SE 3,
SE 4, SE 5:
Segmenti razpršene poselitve; Na območju znotraj varovanega območja DV
220 Cirkovce – Žerjavinec ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov
ter objektov, v katerih se ljudje zadržujejo dalj časa. Dovoli se
vzdrževanje obstoječih objektov. |
|
3. SE 6:
Črpališče Zgornje Gruškovje;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
4. SE 7,
Vodohran Sedlašek;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
(7)
Spodnje
Gruškovje:
|
|
1. SG
1:
Črpališče Strmec;
Območje okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
(8)
Stanošina: |
|
1. ST 1:
Naselje; Na območju predvidenih širitev poselitve, ki segajo na
arheološkega območja Stanošina – Arheološko najdišče Gojkova EŠD: 14508
je treba pred gradnjo oziroma pred posegi v zemeljske plasti izvesti
arheološko dokumentiranje strojnih sond na 3% površine zemljišč
predlaganih širitev poselitve s parc. št. 159 in 212/12, obe k.o.
Stanošina. Glede na rezultate ovrednotenja virov in strojnih sond
pristojna služba za varstvo kulturne dediščine določi obseg in postopke
nadaljnjih arheoloških raziskav, ki se jih vključiti v projektno
dokumentacijo. V primeru izjemnih odkritij se lokacija zavaruje, najdbe
oziroma strukture pa se ohranijo in situ. |
|
Območje se
razvija v smislu razvoja gostinstva, turizma in s turizmom povezanih
dejavnosti. V okviru teh dejavnosti se prenovi dvorec Gojkova, ki se
obravnava kot dominanta in kvaliteta v prostoru. Prostor v neposredni
okolici se uredi kot park. Gradnje stanovanjskih in drugih objektov na
parcelah ob dvorcu se gabaritno podredijo objektu dvorca. |
|
2. ST 2:
Avtokamp; Na območju se za čas turistične sezone predvidi
ureditve avtokampa. Uredi se prostor za začasno postavitev šotorov in
kamp prikolic v času turistične sezone. Območje se zasadi z avtohtonim
drevjem, uredi se skupne zelene površine in prostor za igro. Ob dostopni
cesti se organizira parkirne površine, recepcijo in servisne prostore v
okviru EUP: SE 1. |
|
3. ST 3:
Retencija;
Na območju
se izvede retencija za kompenzacijo kumulativnih vplivov zaradi
pozidave poplavnih površin. Na zemljišču s parc. št. 21 k.o. Stanošina
se izvede denivelacija terena (minimalno 25 cm na površini vsaj 1 ha),
tako da bo zagotovljenih min. 2.400 m³ dodatne prostornine poplavnega
območja. Do izvedbe retencije gradnja na stavbnih zemljiščih v poplavnem
območju ni dopustna. Po izvedbi denivelacije se vzpostavi prvotno stanje
kmetijskih površin z namenom, da je možna normalna kmetijska obdelava. |
|
4. ST 4:
Rušenec Gmajski;
Območje se nameni preselitvi kmečke domačije zaradi gradnje AC, z
objekti za bivanje in opravljanje kmetijske dejavnosti v skladu s
splošnimi pogoji za PNRP. Stanovanjski objekt se locira v največji možni
oddaljenosti od načrtovane AC. Z ustrezno pasivno zvočno zaščito
objekta se zagotovi, da dovoljene ravni hrupa v varovanih prostorih
objekta ne bodo presežene. V primeru, da bodo na območju enote
dolgoročno presežene mejne vrednosti varstva pred hrupom, se izvede
protihrupna ograja. Izvedba protihrupnih ukrepov je dolžnost
investitorja objekta. |
|
5. ST 5:
Čistilna naprava;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
6. ST 6:
Črpališče Zakl;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
(9)
Strajna: |
|
1. STR 1:
Segmenti razpršene poselitve;
Na območju znotraj varovanega območja DV 220 Cirkovce – Žerjavinec ni
dovoljena gradnja stanovanjskih objektov ter objektov, v katerih se
ljudje zadržujejo dalj časa. Dovoli se vzdrževanje teh objektov. |
|
2. STR 2:
Vodohran – VOP 18 Strajna;
Območje
okoljske infrastrukture se ureja s splošnimi določili OPN. |
|
(10)
Rodni vrh: |
|
1. RO 1: Cerkev sv. Duha;
Varuje se kulturni spomenik EŠD: 3461, Cerkev sv. Duha. |
|
2. RO 2:
Območje turistične kmetije;
Na območju
s PNRP A se dovoli gradnja manjše turistične kmetije. Na območju A se
poleg tega dovoli rekonstrukcija obstoječih objektov za osnovni namen
ali dejavnost turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. Na območju
kmetijskih zemljišč in gozda v okviru enote urejanja veljajo splošna
določila odloka za te PNRP. Na celotnem območju se pri postavitvi in
oblikovanju objektov upošteva tradicionalni vzorec pozidave, objekti naj
bodo prostostoječi, njihovo oblikovanje naj bo poenoteno, lahko tudi
sodobno, uporabi naj se naravne materiale. Za gradnjo objektov za
turizem veljajo splošna določila odloka za poslovne objekte, pri čemer
se upošteva omejitev glede največje kvadrature stavbe (max 250 m²
zazidane površine), kubus posameznega objekta pa mora biti enoten, brez
dodanih pomožnih kubusov. Združevanje posameznih objektov pod isto
streho se ne dovoli. Pri postavitvi fotovoltaičnih modulov na strehe
objektov se upošteva vidno izpostavljenost objekta. Širši prostor se
uredi z uporabo avtohtonih drevesnih vrst. Zasadi se vinograd ali
podobni nasad, pri čemer se ohrani tradicionalni vzorec zasaditve. Pri
višini in oblikovanju opornih zidov se upošteva splošna določila tega
odloka, pri čemer je lahko oporni zid visok največ 3 m in ga je potrebno
vključiti v okvir zunanje ureditve območja tako, da ne bo predstavljal
dominante v prostoru. Zaradi strmega terena se v okviru priprave
projektne dokumentacije akta pridobi geomehansko geotehnično in
hidrološko poročilo. |
|
(11)
Zakl: |
|
1. ZA 1:
Vas;
Varuje se arheološko najdišče EŠD: 14509, Zakl - Arheološko območje. Na
območju je treba pred gradnjo oziroma pred posegi v zemeljske plasti
izvesti arheološko dokumentiranje strojnih sond na 3% površine zemljišč
predlaganih širitev poselitve s parc. št. 95/1, 99, 100/1, 101/1, 101/3,
102/1 in 102/3, vse k.o. Zakl, razen na delih, ki so že pozidani. Glede
na rezultate ovrednotenja virov in strojnih sond pristojna služba za
varstvo kulturne dediščine določi obseg in postopke nadaljnjih
arheoloških raziskav, ki se jih vključiti v projektno dokumentacijo. V
primeru izjemnih odkritij se lokacija zavaruje, najdbe oziroma strukture
pa se ohranijo in situ. |
|
2. ZA 2:
Cerkev Žalostne Matere Božje;
Varuje se enoto stavbne dediščine EŠD: 3463 Cerkev Žalostne Matere
Božje. |
|
3. ZA 3:
Zaselek na JZ:
Varuje se arheološko najdišče EŠD: 14509, Arheološko območje. |
|
4. ZA 4:
Manjše območje za vinogradništvo;
Varuje se arheološko najdišče EŠD: 14509, Arheološko območje. |
|
5.
ZA 5 in ZA 6: nadvoz nad AC Draženci - Gruškovje pri Novi cerkvi:
na območju se omogoči gradnja nadvoza nad avtocesto, opredeljeno z
Uredbo o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci –
mednarodni mejni prehod Gruškovje. Varujeta se arheološki najdišči Zakl
- Arheološko območje, EŠD: 14509 in Stanošina – Arheološko najdišče
Gojkova EŠD: 14508. Pred gradnjo se na območju predlaganih širitev
poselitve izvedejo predhodne arheološke raziskave, da se pridobijo
informacije, potrebne za vrednotenje dediščine in določijo ukrepi
varstva le-te. Vpliv nadvoza na vedutno izpostavljenost Cerkve Žalostne
Matere božje v Zaklu (EŠD 3463) je treba čim bolj zmanjšati. Nadvoz se
izvede v čim tanjši možni konstrukciji z opornimi stebri, brez nasipov.
Oblika mostu in stebrov naj čim manj ovira poglede na kulturni spomenik.
Pri načrtovanju se upošteva IDP za deviacijo ceste 0094 – 1,1 – 2B (0093
Draženci – Podlehnik, 0094 Podlehnik – MMP Gruškovje, od km 0 + 000 do
km 13 + 032.36), Lineal d.o.o., št. 358, oktober 2011.
Na območju EUP: ZA 5 ni dovoljeno utrjevanje brežin, poseganje v strugo
ter večji posegi v obrežno zarast. |
|
6 ZA 7 in
ZA 8:
Segmenti razpršene poselitve; Na območju znotraj varovanega območja DV
220 Cirkovce – Žerjavinec ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov
ter objektov, v katerih se ljudje zadržujejo dalj časa. Dovoli se
vzdrževanje obstoječih objektov. |
|
7. ZA 9:
Rušenec Otavševca; Območje se nameni preselitvi dveh kmečkih domačij
zaradi gradnje AC, z objekti za bivanje in opravljanje kmetijske
dejavnosti v skladu s splošnimi pogoji za PNRP. Prostor se organizira ob
upoštevanju tradicionalne obcestne pozidave v območju. |
|
8. ZA 10:
Rušenec nad motelom; Območje se nameni preselitvi kmečke domačije zaradi
gradnje AC, z objekti za bivanje in opravljanje kmetijske dejavnosti v
skladu s splošnimi pogoji za PNRP. Stanovanjski objekt se locira v
največji možni oddaljenosti od načrtovane AC, v smeri proti SZ. Z
ustrezno pasivno zvočno zaščito objekta se zagotovi, da dovoljene ravni
hrupa v varovanih prostorih objekta ne bodo presežene. V primeru, da
bodo na območju enote dolgoročno presežene mejne vrednosti varstva pred
hrupom, se izvede protihrupna ograja. Izvedba protihrupnih ukrepov je
dolžnost investitorja objekta. |
|
9. ZA 11:
V primeru gradnje stanovanjskega objekta, se le-ta locira v največji
možni oddaljenosti od načrtovane AC. Z ustrezno pasivno zvočno zaščito
objekta se zagotovi, da dovoljene ravni hrupa v varovanih prostorih
objekta ne bodo presežene. V primeru, da bodo na območju enote
dolgoročno presežene mejne vrednosti varstva pred hrupom, se izvede
protihrupna ograja. Izvedba protihrupnih ukrepov je dolžnost
investitorja objekta. |
|
(12)
Zgornje Gruškovje: |
|
1. ZG 1 in
ZG 2:
Segmenti
razpršene poselitve; Na območju znotraj varovanega območja DV 220
Cirkovce – Žerjavinec ni dovoljena gradnja stanovanjskih objektov ter
objektov, v katerih se ljudje zadržujejo dalj časa. Dovoli se
vzdrževanje obstoječih objektov. |
|
|
|
118.
člen |
|
(podrobna merila v EUP na območju prometne infrastrukture) |
|
(1)
Območja prometne infrastrukture: |
|
1. PC 2:
Segment prometne infrastrukture; Na delu območja, ki sega v poplavno
območje so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki
jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne nevarnosti še niso
bili določeni (velja opozorilna karta poplav), so dopustne samo
rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s
predpisi, ki urejajo graditev objektov ter spremembe namembnosti, če ne
povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje
voda. |
|
|
|
119.
člen |
|
(podrobna merila v EUP odprtega prostora) |
|
(1) Odprti
prostor v ravninskem delu občine ob Rogatnici: |
|
1. OP 3:
iztok čistilnih naprav v Rogatnico se izvede na način, da ne bodo
potrebne utrditve brežine ali večji poseg v obrežno vegetacijo. Na
območjih kmetijske rabe, ki sovpadajo z območji arheološke dediščine, se
ob večjih zemeljskih delih (globoko strojno oranje, agromelioracije,
itd.) upošteva splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja
(lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega vodjo del) ob odkritju
dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja
in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
stroke. |
|
(2) Odprti
prostor na zahodu: |
|
1. OP 1:
Varuje se kulturni spomenik EŠD: 6483, Gorca – Gradišče, arheološko
najdišče EŠD: 21985 Gorca – Grad Pabštajn in enoto stavbne dediščine
EŠD: 23758, Dežno pri Podlehniku – Znamenje. Na območjih kmetijske rabe,
ki sovpadajo z območji arheološke dediščine, se ob večjih zemeljskih
delih (globoko strojno oranje, agromelioracije, itd.) upošteva splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja (lastnika zemljišča,
investitorja, odgovornega vodjo del) ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
ki situacijo dokumentira v skladu z določili stroke. |
|
V okviru
segmentov razpršene poselitve med jezerom Dežno in načrtovano AC se
dovoli tudi gradnja sodobne stanovanjske hiše. |
|
2. OP 2:
Varuje se arheološko najdišče EŠD: 14506, Stanošina - Grad Rogatnica. V
segmentih razpršene poselitve in na objektih razpršene gradnje, ki se
nahajajo v poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti,
ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. Na poplavnem območju, za katerega razredi poplavne
nevarnosti še niso bili določeni (velja opozorilna karta poplav), so
dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih
v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ter spremembe
namembnosti, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na
vodni režim in stanje voda. |
|
(3)
Segmenti odprtega prostora med deli načrtovane AC ob Rogatnici: |
|
1. OP 7,OP
8, OP 9, OP 10, OP 13:
iztok čistilnih naprav v Rogatnico na območju EUP: OP 8 in OP 13 se
izvede na način, da ne bodo potrebne utrditve brežine ali večji poseg v
obrežno vegetacijo. Na območjih kmetijske rabe, ki sovpadajo z območji
arheološke dediščine, se ob večjih zemeljskih delih (globoko strojno
oranje, agromelioracije, itd.) upošteva splošni arheološki varstveni
režim, ki najditelja (lastnika zemljišča, investitorja, odgovornega
vodjo del) ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje
nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno
enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo
dokumentira v skladu z določili stroke. |
|
|
|
3. 11
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN |
|
|
|
120.
člen |
|
(splošni
pogoji za pripravo OPPN) |
|
(1) Za
območja, ki se urejajo z OPPN, se pripravi po en OPPN ali več OPPN, pri
čemer se zagotovi, da posamezen OPPN vključuje prostorsko in
funkcionalno smiselno zaključeno enoto, vključno s predvidenimi zelenimi
površinami in GJI ter da dinamika priprave posameznih OPPN zagotavlja
smiselno faznost prostorskih ureditev. |
|
(2) Če se
izdela OPPN samo za del območja, za katerega je predvidena izdelava
OPPN, se pripravi strokovne podlage za celotno območje OPPN, s katerimi
se predvidijo celovite rešitve GJI za celotno območje. |
|
(3) PNRP
in poteki GJI na območju OPPN, ki so prikazani v grafičnih prikazih tega
OPN, se v fazi priprave OPPN lahko prilagodijo podrobnim programskim
zahtevam in razmeram na terenu, optimizaciji rešitev ter ureditvam
dostopov in infrastrukture. Meje OPPN se lahko spremenijo, če se v
strokovnih podlagah ugotovi utemeljena potreba po spremembi meje OPPN. Z
vsakim novim OPPN je dopustno prekriti in razveljaviti veljavni OPPN, ki
ureja območje. |
|
(4) Na
območju OPPN za stanovanjsko gradnjo se lahko določi, da je del ali
celotno območje urejanja čisto stanovanjsko območje v smislu predpisov o
varstvu pred hrupom, če so pri načrtovanju upoštevani urbanistični,
arhitekturni in tehnični ukrepi varstva pred hrupom. |
|
(5) Za vsa
območja, na katerih je predvideno urejanje z OPPN, na katerih bodo
predvidene za hrup občutljive površine in za katere bo na osnovi ocene
obremenjenosti s hrupom v OPN ugotovljeno, da bo zaradi načrtovane rabe
potrebno predvideti dodatne protihrupen ukrepe, je potrebno v fazi OPPN
izdelati novo oceno obremenjenosti s hrupom s predlogom protihrupnih
ukrepov. |
|
(6) Na
območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN,
se izdelajo strokovne podlage in predvidijo prostorske rešitve na način,
da prispevajo k izboljšanju življenjskih pogojev, cestnega in drugega
infrastrukturnega omrežja ter opremljenosti prostora z družbeno
infrastrukturo in javnim prostorom v obstoječih naseljih, v katerih se
načrtujejo. |
|
(7)
Določila tega člena odloka veljajo tudi za spremembe in dopolnitve
veljavnih OPPN. |
|
(8) Na
območjih veljavnih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno
(informativno) prikazane prevladujoče PNRP. Za dovoljevanje posegov v
prostor se uporabljajo določila veljavnega OPPN. |
|
|
|
121.
člen |
|
(splošni pogoji v območjih, ki se urejajo z OPPN) |
|
(1) Na
območjih, ki se urejajo z veljavnim OPPN, so dopustni postopki
spreminjanja in urejanja mej zemljiških parcel, ki so skladni z določili
veljavnega OPPN. |
|
(2) Na
območjih, ki se urejajo s predvidenim OPPN, so do uveljavitve dopustne
nove izmere, obodne parcelacije in geodetski postopki za urejanje
obstoječih in načrtovanih objektov in naprav GJI. |
|
(3) Na
območjih, za katera ta odlok do uveljavitve predvidenega OPPN dovoljuje
gradnje objektov, so dopustni geodetski postopki zaradi določanja
gradbene parcele in pridobitve uporabnega dovoljenja. Dopustne so tudi
obodne parcelacije po meji EUP, v kateri so dopustne gradnje do
uveljavitve OPPN, določene s tem odlokom. |
|
(4) Na
območjih, na katerih je skladno s tem odlokom predvidena izdelava OPPN,
so pred njegovim sprejetjem na obstoječih parcelah dopustni naslednji
posegi: |
|
·
redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih ter
rekonstrukcije, dozidave obstoječih objektov, |
|
·
gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov za lastne potrebe na
obstoječih gradbenih parcelah, postavitev začasnih objektov in ograj, |
|
·
odstranitve obstoječih objektov, |
|
·
gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve GJI ter drugih
omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi
gradnjami v OPPN, |
|
·
gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami in |
|
·
tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in
evidentiranja stanja. |
|
|
|
122.
člen |
|
(splošni pogoji za pripravo OPPN in državnih prostorskih načrtov, ki
niso grafično |
|
prikazani s tem odlokom) |
|
(1) OPPN,
ki s tem odlokom niso posebej opredeljeni, se izdelajo za prostorske
ureditve, za katere so znani investitorji, za načrtovanje in
rekonstrukcijo GJI, za zagotavljanje delovanja obveznih lokalnih javnih
gospodarskih služb; za urejanje površin, namenjenih javnemu dobru in za
urejanje območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo naselij ter za
sanacije posledic naravnih nesreč, če so skladni s strateškim delom tega
odloka. |
|
(2)
Kriteriji za določanje prostorskih ureditev, za katere se lahko izdela
OPPN, kjer tak prostorski akt s tem odlokom še ni predviden: |
|
·
gradnja GJI s pripadajočimi infrastrukturnimi objekti ter objekti GJI,
ki obsegajo več kot 0,5 ha ureditev, razen v primerih, ko gre za
kompleksno gradnjo manjšega obsega, ki je kot taka opredeljena s tem
odlokom, |
|
·
gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki niso namenjeni izvajanju
gospodarskih javnih služb, |
|
·
graditev objektov, katerih dimenzije in oblikovanje ter vrsta PNRP bi
zaradi prilagajanja posebnim zahtevam za energetsko varčno gradnjo, rabo
alternativnih virov energije, delovanje ali prezentacijo posebnih
dejavnosti in podobno bistveno odstopale od PIP, določenih s tem
odlokom, |
|
·
prenova ali delna prenova naselja, predvsem na območjih naselij s
tradicionalno tipologijo objektov in številnimi enotami kulturne
dediščine, |
|
·
sanacija razpršene poselitve ter sanacija drugih razvrednotenih območij, |
|
·
izkoriščanje mineralnih surovin, |
|
·
prostorske ureditve v naseljih in zunaj naselij na območjih, pomembnih
za prepoznavnost občine in |
|
·
prostorske ureditve, za katere je skladno s predpisi o varstvu okolja
potrebno izvesti presojo vplivov na okolje. |
|
|
|
123.
člen |
|
(podrobna merila v novih območjih oppn) |
|
(1) Dežno
pri Podlehniku: |
|
1. DE 6:
Turistično območje ob jezeru Dežno;
Za območje se izdela podrobni prostorski načrt. V območju se predvidi
ureditev počitniških objektov (bungalovov) za potrebe razvoja turizma ob
jezeru Dežno ali podobnih objektov za potrebe izvajanja šolskih in
obšolskih dejavnosti. Dostop z motornimi vozili se uredi za dostavo in
oskrbo. Daljše parkiranje naj se predvidi na obstoječem parkirišču ob
jezeru ali na drugi, za to primerni lokaciji v bližini. Prostor se uredi
z zelenimi avtohtonimi rastlinami. Po potrebi se uredi skupne zelene
površine in otroško igrišče oziroma se ureditve vključi v celovito
ureditev območja ob jezeru. |
|
(2)
Podlehnik: |
|
1.
PO
2: Območje javne infrastrukture v Podlehniku;
Za območje se izdela podrobni prostorski načrt.
EUP je locirana med glavno cesto Maribor - hrvaška meja (G1-9) na zahodu
in lokalno cesto na vzhodu ter južno od obstoječega poselitvenega
območja v Podlehniku. Površina enote meri 0,49 ha, na severu meji na
mesno predelovalno dejavnost in na stanovanjske bloke, na vzhodu na
lokalno cesto, na jugu in zahodu na najboljša kmetijska zemljišča.
Območje se prednostno nameni javni infrastrukturi (upravna stavba,
zdravstveni dom, gasilski dom, banka, pošta). Pri načrtovanju je treba
posebno pozornost nameniti zagotovitvi potrebnih parkirnih mest za
vozila zaposlenih, obiskovalcev in oskrbe območja. Pri načrtovanju javne
razsvetljave v območju je treba upoštevati njen morebitni moteči vpliv
na okolico. Posebno pozornost je treba nameniti prometni ureditvi v
notranjosti območja, da bo v največji meri zadostovala logističnim
potrebam območja glede na različne dejavnosti, ob upoštevanju
manipulativnih in urgentnih poti. Za območje je treba izdelati študijo
obremenitve s hrupom in za vse za hrup občutljive objekte in ostale
občutljive površine predvideti ustrezne ukrepe zaščite pred hrupom. Vsi
ukrepi zaščite pred hrupom so dolžnost investitorjev posegov oziroma
lokalne skupnosti. |
|
Upravljavec avtoceste ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred
hrupom za nova poselitvena območja spremenjene rabe prostora, kot tudi
ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica
obratovanja avtoceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu
izgradnje avtoceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorjev
novih posegov oziroma lokalne skupnosti. Pri pripravi oppn je treba
upoštevati naravne omejitve (NVDP Rogatnica, poplavno območje) in temu
primerno predvideti ustrezne tehnične rešitve gradnje in ustrezne
tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih snovi. Upoštevati je treba
hidrološko hidravlično študijo za odsek avtoceste Draženci – mednarodni
mejni prehod Gruškovje (z vsemi sestavnimi deli in dopolnitvami), ki jo
je pod številko projekta 302 in št. načrta 7-HS, izdelal DHD d.o.o.,
december 2009, oziroma elaborat kart razredov poplavne nevarnosti za
potrebe sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje občine Podlehnik – spremembe
in dopolnitve 2009, ki jih je pod številko projekta 74, izdelal DHD
d.o.o., maj 2011. Upoštevati je treba omilitvene ukrepe in sicer: za
območje znaša poplavno varna kota 229.1 m n.m. (Q500+30 cm). Objekte za
posamezne dejavnosti je potrebno razporediti tako, da bodo občutljive
dejavnosti (gasilci, zdravstveni dom) umeščene v območju, ki je tudi
brez varovalnega ukrepa izven območja nevarnosti. Dostop do območja bo
tudi pri visokih vodah Q500 možen po obstoječi lokalni cesti
Podlehnik-Tržec. |
|
2. PO 4:
Jedro Podlehnika;
Za območje se izdela podrobni prostorski načrt.
Območje je locirano ob južnem oziroma severovzhodnem robu jedra naselja
Podlehnik. Obsega tudi že obstoječe stanovanjske objekte. Območje na
severovzhodu se nameni bivanju in manjšim storitvenim ter poslovnim
dejavnostim kot dopolnitev obstoječemu upravnemu središču v neposredni
bližini, pogoj je, da so izbrane dejavnosti nemoteče za bivanje. Pri
zasnovi območja se upošteva obstoječa prometna navezava in stanovanjska
pozidava. Tipologija objektov so lahko prostostoječe stanovanjske hiše,
vrstne hiše, hiše v nizu ipd. Območje na jugu se lahko nameni bodisi
stanovanjem bodisi družbenim dejavnostim. Tipologija stanovanjskih
objektov v tem delu obsega vrstne hiše, hiše v nizu in večstanovanjske
objekte. Tipologija objektov družbene infrastrukture naj izhaja iz
sorodnih objektov v prostoru. Gabariti objektov naj ne presegajo
gabaritov sorodnih objektov v neposredni bližini območja oziroma v jedru
naselja, višinski gabarit naj ne presega (K)+ P+1 +M . Objekti ob
lokalni cesti Tržec – Podlehnik naj imajo glavno fasado obrnjeno protu
javnemu prostoru, s svojo postavitvijo naj oblikujejo vstop v naselje
oziroma naj poudarjajo njegovo centralno funkcijo. Parter javnih
objektov se praviloma nameni javnosti. Zasaditev ob objektih mora biti
izvedena z avtohtonim rastlinjem, na mejah med posameznimi lastniškimi
parcelami so lahko zasajene žive meje. Velikost in razmerja parcel,
predvidenih za poslovno pozidavo in skupno prometno ureditev, natančneje
določi oppn. V območju se varuje enoto stavbne dediščine EŠD 23740
Podlehnik- Znamenje v vasi. Prostor ob znamenju se uredi kot odprti
javni prostor naselja. Ob morebitni rekonstrukciji križišča se znamenje
prestavi na ustrezno območje v globino parcele oziroma ob križišče. |
|
3. PO 5:
Območje na severu;
Za območje se izdela podrobni prostorski načrt.
Območje se nameni bivanju, storitvenim ter poslovnim in družbenim
dejavnostim kot dopolnitev obstoječemu upravnemu središču v neposredni
bližini. Lokalna cesta Tržec – Podlehnik, ki v rahlem zavoju vodi proti
severu, naj ostane hrbtenica območja. Vzdolžno ob njej se na obeh
straneh oblikuje poslovno območje, šele v smeri proti severnemu robu
naselja sledi stanovanjska pozidava. Glede na razpoložljive površine
zemljišč je možno oblikovati poslovno središče z notranjo ploščadjo, kar
je primerna razširitev za mirujoči promet in trg. Postavitev posameznih
poslovnih objektov naj sledi z daljšo stranico objekta gradbeni liniji,
ki jo opredeljujejo obstoječi objekti (policijska postaja, kmetijska
zadruga) oziroma os ceste v ospredju. Jasno nakazan mora biti dostop v
poslovne prostore; oblikovan naj bo ustrezno posamezni izbrani
dejavnosti. Stanovanjske zgradbe so locirane na severnem delu območja.
Tipologija objektov je lahko sodobna prostostoječa stanovanjska gradnja,
vrstne hiše, hiše v nizu ipd. Predvidena etažnost je (K)+P+M oziroma
P+1. Velikost in razmerja parcel, predvidenih za poslovno pozidavo in
skupno prometno ureditev, natančneje določi oppn. Individualna obhišna
zasaditev mora biti izvedena z avtohtonim rastlinjem. Na mejah med
posameznimi lastniškimi parcelami so lahko zasajene žive meje. Na
poplavnem delu območja se upošteva omejitve, ki veljajo za poplavna
območja. Pri pripravi oppn je treba upoštevati naravne omejitve (NVDP
Rogatnica, poplavno območje) in temu primerno predvideti ustrezne
tehnične rešitve gradnje in tehnične ukrepe pri možnem razlitju nevarnih
snovi. Upoštevati je treba hidrološko hidravlično študijo za odsek
avtoceste Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje (z vsemi
sestavnimi deli in dopolnitvami), ki jo je pod številko projekta 302 in
št. načrta 7-HS, izdelal DHD d.o.o., december 2009, oziroma elaborat
kart razredov poplavne nevarnosti za potrebe sprememb in dopolnitev
prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za
območje občine Podlehnik – spremembe in dopolnitve 2009, ki jih je pod
številko projekta 74, izdelal DHD d.o.o., maj 2011. |
|
4. PO 19:
Območje kmetije - proizvodni del;
Za območje se izdela podrobni prostorski načrt.
Območje se nameni širitvi kmetijske proizvodnje (živinoreja,
vinogradništvo ipd.). Predvidi se razširitev oziroma postavitev novega
hleva. Predvidi se izgradnja zaprtih lagun za skladiščenje gnojevke, ki
se jo lahko izkoristi za energetske namene. Pline, ki nastajajo v
procesu staranja gnojevke se lahko izkoristi za energetske namene za
dosuševanje krme in druge tehnološke procese na kmetiji, izključno pa
se sme uporabljati le gnojevka lastnih kapacitet.
Predvidi se gradnja talnih silosov in skladišč za suho krmo. Pri
načrtovanju se upošteva najnovejša dognanja in zahteve sodobne
tehnologije v živinoreji in energetskem izkoriščanju kmetijskih surovin,
izpostavljenost lokacije in bližina obstoječih stanovanjskih objektov.
Ob lokalni cesti Tržec – Podlehnik se predvidi ureditev bariere z
namenom zmanjšanja vidne izpostavljenosti načrtovanih objektov (nasip,
zasaditev) iz te smeri. Prav tako se novi objekti umeščajo tako, da ne
ovirajo razvoja območja centralnih dejavnosti na jugovzhodnem robu
območja, katerega razvoj se načrtuje povezano z razvojem proizvodnega
dela. Umeščanje novih objektov poleg tega ne sme poslabšati kakovosti
bivalnega okolja bližnjih stanovanjskih objektov, v nasprotnem primeru
je potrebno opredeliti ustrezne omilitvene ukrepe. Za zasaditve se
uporabi avtohtono (visokoraslo) drevje in grmovnice. V postopku priprave
izvedbenega prostorskega akta je potrebno posebno pozornost posvetiti
vključevanju javnosti in sodelovanju ter usklajevanju izbranih rešitev z
vsemi deležniki v prostoru. |
|
|
4.
Končne določbe
|
|
|
|
124.
člen |
|
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov) |
|
(1) Z dnem
uveljavitve tega odloka prenehajo veljati: |
|
1.
prostorske sestavine dolgoročnega plana za območje Občine Podlehnik:
|
|
·
Dolgoročni plan občine Ptuj za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/86, 20/88, 2/90, 12/93, 16/94),
|
|
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega
plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Občine Videm,
dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 57/97), |
|
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Podlehnik (Uradni list
RS, št. 21/03), |
|
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Podlehnik – spremembe
in dopolnitve 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/12).
|
|
2.
Prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana za območje Občine
Podlehnik: |
|
·
Družbeni plan občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 (Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, št. 25/86, 28/86, 12/87, 28/90 – prečiščeno besedilo,
32/90 – popravek, 25/91, 12/93, 16/94), |
|
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega
družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1986 - 1990 za območje Občine
Videm, dopolnjenega v letu 1996 (Uradni list RS, št. 57/97),
|
|
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Podlehnik (Uradni list
RS, št. 21/03), |
|
·
Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in
srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Podlehnik – spremembe
in dopolnitve 2009 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 20/12). |
|
3.
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Podlehnik (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 20/92, 22/92 - popravek, 27/93, 26/94, Uradni
list RS, št. 58/98, 105/07, Uradno glasilo slovenskih občin, št.
6/12-sklep). |
|
|
|
125.
člen |
|
(prostorski akti, ki ostanejo v veljavi) |
|
(1) Po
uveljavitvi tega odloka ostane v veljavi in se še naprej uporabljajo: |
|
1. državni
prostorski akti: |
|
·
Uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci –
mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS, št. 75/10), |
|
·
Uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni
list Republike Slovenije, 43/03), |
|
|
|
NASELJE |
EUP |
OBJAVA |
IME DPN |
|
Zgornje Gruškovje, Sedlašek,
Gorca, Strajna, Stanošina, Dežno pri Podlehniku, Zakl, Kozminci,
Podlehnik |
DPN 1 |
Uradni list RS, št. 75/10 |
Uredba o državnem prostorskem načrtu za odsek avtoceste Draženci
– mednarodni mejni prehod Gruškovje |
|
Zgornje Gruškovje |
DPN 2 |
Uradni list RS, št. 43/03 |
Uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Gruškovje |
|
|
2.
občinski prostorski akti: |
|
·
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za južni del območja P21-S1/1 v
naselju Podlehnik (Uradni list RS, št. 98/05). |
|
|
|
NASELJE |
EUP |
OBJAVA |
IME OPPN |
|
Podlehnik |
PO 1 |
Uradni list RS, št. 98/05 |
Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za južni del območja
P21-S1/1 v naselju Podlehnik |
|
|
(2) Na
območjih, za katera veljajo sprejeti prostorski načrti, veljajo vsi
pogoji, ki jih ti akti določajo. V primerih, ko so območja ali deli
območij veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov s tem odlokom
opredeljeni za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov, se do
njihovega sprejetja upoštevajo določila veljavnih prostorskih izvedbenih
načrtov. |
|
(3) Na
območju DPN 1 in sicer na območju nadvoza nad AC Draženci - Gruškovje
pri Novi cerkvi, bo Občina Podlehnik še pred posredovanjem pobude Vladi
RS, morebitne načrtovane prostorske ureditve iz svoje pristojnosti ali
spremembe namenske rabe posameznih delov območja, predhodno uskladila z
nosilcem urejanja prostora, ki je pristojen za varstvo kulturne
dediščine. |
|
|
|
126.
člen |
|
(odstopanja od PIP) |
|
(1)
Odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, so dopustna pri obstoječih
zakonito zgrajenih objektih. Pri rekonstrukciji, dograditvi ali
spremembi namembnosti obstoječega zakonito zgrajenega objekta so
odstopanja od PIP, določenih s tem odlokom, dopustna, če: |
|
·
so
pogoji za gradnjo v izdanem gradbenem ali uporabnem dovoljenju za
obstoječi objekt v neskladju s PIP tega odloka, |
|
·
se
uporabna površina ne povečuje za več kot 30 % in bi prilagajanje PIP,
določenim s tem odlokom, pomenilo nesorazmerno visoke stroške
konstrukcijskih prilagoditev ali bi objekt zaradi upoštevanja PIP
poslabšal dosežene kakovosti v soseščini objekta. |
|
|
|
(2)
Dopustno je odstopanje od določb tega odloka pri oblikovanju
zahtevnejših objektov, namenjenih trgovskim, oskrbnim, storitvenim,
upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim,
verskim in podobnim dejavnostim, katerim je lahko dodano tudi bivanje,
tako da oblika teh objektov poudarja ali kakovostno nadgrajuje obstoječe
arhitekturne in urbanistične značilnosti naselja ali dela naselja ter
upošteva tehnične zahteve pri posameznih dejavnostih. Sprejemljivost
odstopanja oblikovanja in postavitve teh objektov v prostor po
predloženi idejni zasnovi potrdi pristojni organ občine po lastni
strokovni presoji ali po predhodnem mnenju za izbor imenovane strokovne
komisije. |
|
127.
člen |
|
(legalizacije objektov) |
|
(1) Na
območju občine so legalizacije objektov, zgrajenih ali rekonstruiranih
brez ustreznih dovoljenj s področja graditve objektov, dopustne skladno
z določbami tega odloka. |
|
(2) V
primeru neskladnosti izvedene gradnje z določbami tega odloka mora
dovoljenje za že izvedeno gradnjo navesti vse neskladnosti, ki jih je
potrebno odpraviti, da bo gradnja usklajena z določili tega odloka. |
|
(3) Če
vinske kleti niso v celoti skladne s podrobnejšimi PIP za vinske kleti,
površine razpršene poselitve (A) in vinogradniške poselitve (Av), se
lahko zanje pridobi gradbeno dovoljenje, če je s sanacijskimi ukrepi
zagotovljena integracija stavbe v dani kulturno-krajinski in stavbarski
kontekst. Sanacijski ukrepi za integracijo objekta v dani
kulturno-krajinski in stavbarski kontekst morajo biti utemeljeni v
projektni dokumentaciji. |
|
(4) Če se
v postopku projektiranja in določanja sanacijskih ukrepov iz prejšnjega
odstavka ugotovi, da bi bila nujna izvedba obsežnih konstrukcijskih
sprememb, ki bi bile nesorazmerne glede na relativno majhno odstopanje
od podrobnejših PIP za površine razpršene poselitve (A) in
vinogradniške poselitve (Av), so dopustne tolerance do 20 % glede
pogojev o razmerju stranic objekta, naklonu strehe, maksimalni tlorisni
površini frčad, višini kolenčnega zidu, o razliki med slemenom osnovne
stavbe in slemeni prizidkov in nadstreškov, o odmikih in tlorisnem
gabaritu. |
|
(5)
Projektna dokumentacija za objekte iz tretjega in četrtega odstavka tega
člena mora vključevati posebna merila sanacije in integracije stavbe v
okolje, vključno s podrobnimi strokovnimi utemeljitvami – tako po
merilih prostorskega konteksta kot tudi avtohtonega stavbarstva vinskih
kleti v danem vinogradniškem območju. Posebna merila sanacije in
integracije stavbe v okolje naj obsegajo vsaj prilagoditve volumnov in
odstranitev v krajini izstopajočih posebnih stavbarskih elementov ter
ukrepe sanacije obstoječega stanja v skladu z določbami PIP za površine
razpršene poselitve (A) in vinogradniške poselitve (Av), kot jih določa
ta odlok. |
|
|
|
128.
člen |
|
(dokončanje začetih postopkov) |
|
(1)
Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred
uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah prostorskih izvedbenih
aktov občine, veljavnih v času vložitve vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja, razen v primeru, da so določbe tega OPN za investitorja
ugodnejše. |
|
|
|
129.
člen |
|
(nejasnost določb) |
|
(1) V
primeru nejasnosti določb tega odloka se pri izdaji dovoljenja za
gradnjo poleg določil odloka upošteva mnenje Občinskega sveta Občine
Podlehnik. |
|
|
|
130.
člen |
|
(hramba
OPN) |
|
(1) OPN
Občine Podlehnik je izdelan v digitalni in analogni obliki. Analogna
oblika je tiskana v štirih izvodih (za Občino Podlehnik, Skupno občinsko
upravo občin v Spodnjem Podravju, Upravno enoto Ptuj ter Direktorat za
prostor Ministrstva za infrastrukturo in prostor). |
|
(2) OPN
Občine Podlehnik v analogni in digitalni obliki se hrani in je v času
uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu Občine Podlehnik in na sedežu
Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju. |
|
|
|
131.
člen |
|
(nadzorstvo) |
|
(1) Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za infrastrukturo in
prostor, Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor. |
|
|
|
132.
člen |
|
(začetek
veljavnosti) |
|
(1) Ta
odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
|
Številka: 030-2/2013-23 |
|
Datum: 15. September 2014 |
|
|
|
|
Občina Podlehnik |
|
|
Marko MAUČIČ župan |
|
|
|
Prilogi: 1a, 1b |
|
|