Na podlagi
52. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 - ZVO-1B, 108/09- ZPNacrt-A,
80/10-ZUPUDPP, 106/10 - popr., 43/11 - ZKZ-C, 57/12 - ZPNacrt-B, 57/12 -
ZUPUDPP-A, 109/12 - ZPNacrt-C) in v skladu s 107. členom
Statuta Občine Mokronog - Trebelno
(Uradni list RS, št. 66/10 - UPB1) ter 95. členom
Poslovnika Občinskega sveta Občine Mokronog - Trebelno
(Uradni list RS, št. 66/10 - UPB1) je Občinski svet Občine Mokronog -
Trebelno na 19. redni seji dne 10. 12. 2013 sprejel |
O D L O K |
o
občinskem prostorskem načrtu Občine Mokronog - Trebelno |
1. UVODNE
DOLOČBE |
1. člen |
S tem
odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Mokronog - Trebelno
(v nadaljevanju: OPN Občine Mokronog - Trebelno). |
Strokovna
gradiva za OPN Občine Mokronog - Trebelno je izdelal URBI d.o.o.,
Oblikovanje prostora, Ljubljana, v obdobju od 2008-2013. |
2. člen |
Občinski
prostorski načrt (OPN) je prostorski akt, s katerim Občina Mokronog -
Trebelno določa usmeritve za urejanje prostora (strateški del OPN) in
prostorske izvedbene pogoje za graditev in poseganje v prostor
(izvedbeni del OPN). Izvedbeni del občinskega prostorskega načrta je
podlaga za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi
objektov. |
3. člen |
OPN Občine
Mokronog - Trebelno vsebuje: |
I. ODLOK O
OPN |
(1)
Besedilo odloka o OPN s prilogami |
(2)
Grafični prikazi OPN v samostojni mapi 50x70 cm z naslednjo vsebino: |
Naslovnica |
Vsebina
grafičnega dela OPN |
Strateški del
OPN |
0-01
Zasnova prostorskega razvoja občine, merilo 1:50.000 |
0-02
Zasnova gospodarske javne infrastrukture, merilo |
1:50.000 |
0-03
Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, |
merilo
1:50.000 |
0-04
Usmeritve za razvoj v krajini, merilo 1:50.000 |
0-05
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, |
merilo
1:50.000 |
0-06
Okvirna območja naselij, merilo 1:50.000 |
0-07
Strateške razvojne površine za naselji Mokronog in |
Martinja vas, merilo 1:10.000 |
0-08
Strateške razvojne površine za naselje Trebelno, |
merilo
1:10.000 |
Izvedbeni del
OPN |
1.01
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, |
merilo
1:50.000 |
1.02
Pregledna karta naselij Občine Mokronog - Trebelno z |
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo |
1:50.000 |
2.01
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske |
rabe
in ključnih omrežij gospodarske javne |
infrastrukture, merilo 1:50.000 |
3.01 do Prikaz
območij urejanja prostora, osnovne oziroma |
3.21
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih |
izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 |
4.01 do Prikaz
enot urejanja prostora in gospodarske javne |
4.21
infrastrukture, merilo 1:5.000 |
5.01
Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, |
merilo
1:50.000 |
6.01
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za jedro |
Mokronoga, merilo 1:5000 |
Legenda |
II. PRILOGE OPN |
OPN Občine
Mokronog - Trebelno ima naslednje priloge: |
31
izvleček iz državnega strateškega prostorskega |
načrta |
32 prikaz
stanja prostora |
33
strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve |
prostorskega akta |
34
smernice in mnenja |
35
obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta |
36
povzetek za javnost |
37
okoljsko poročilo |
III. DIGITALNI
PODATKI OPN |
Digitalna
vsebina OPN Občine Mokronog - Trebelno obsega digitalne datoteke
posameznih sestavin grafičnih prikazov OPN ter rastrske datoteke, ki
ustrezajo analogni obliki OPN. Digitalni grafični prikazi so izdelani in
prikazani na geodetski podlogi zemljiškega katastrskega prikaza (ZKP,
GURS 2012) v natančnosti merila 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z
navedeno geodetsko podlogo. Digitalni zapis je izdelan v skladu s
tehničnimi pravili za pripravo prostorskih izvedbenih aktov v digitalni
obliki, vir: MOP, 6. 10. 2008. |
4. člen |
OPN Občine
Mokronog - Trebelno določa: |
1. UVODNE
DOLOČBE |
2. STRATEŠKI
DEL OPN OBČINE MOKRONOG-TREBELNO |
2.1 Izhodišča
prostorskega razvoja občine |
2.1.1 Osnovne
ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih |
prostorskega razvoja |
2.1.2 Razvojne
potrebe v občini ter razvojne potrebe države |
in regije |
2.1.3
Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin |
2.1.4 Cilji
skladnega prostorskega razvoja občine |
2.2 Zasnova
prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na |
karti
0-01) |
2.2.1 Omrežje
naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
2.2.2
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj |
dejavnosti |
2.2.3 Temeljne
smeri prometnega povezovanja naselij v občini |
in regiji |
2.2.4 Druga za
občino pomembna območja |
2.2.5 Urbana
središča, za katera se izdela urbanistični načrt |
2.3 Zasnova
gospodarske javne infrastrukture in grajenega |
javnega
dobra lokalnega pomena (grafični prikaz na |
karti
0-02) |
2.3.1 Skupne
usmeritve za infrastrukturno urejanje |
2.3.2 Zasnova
prometne infrastrukture |
2.3.3 Zasnova
elektronskih komunikacij |
2.3.4 Zasnova
energetike |
2.3.5 Zasnova
vodooskrbe |
2.3.6 Zasnova
odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
2.3.7 Zasnova
ravnanja z odpadki |
2.3.8 Zasnova
infrastukturnega opremljanja vinogradniških |
območij |
2.4 Usmeritve
za razvoj poselitve in za celovito prenovo |
(grafični
prikaz na kartah 0-03 in 0-06) |
2.4.1 Okvirna
območja naselij in območij razpršene poselitve |
2.4.2 Usmeritve
za razvoj naselij |
2.4.3 Usmeritve
za razvoj dejavnosti po naseljih |
2.4.4 Usmeritve
za sanacijo in prenovo razpršene gradnje |
2.4.5 Usmeritve
za urbanistično oblikovanje naselij |
2.4.6 Območja,
za katera se bo izvajala celovita prenova |
2.4.7 Usmeritve
za območja za strateški razvoj naselij |
(grafični
prikaz na karti 0-07) |
2.5 Usmeritve
za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti |
0-04) |
2.5.1 Usmeritve
za razvojna območja za posamezne dejavnosti, |
ki so
vezane na naravne vire |
2.5.2 Usmeritve
za območja za varstvo pred naravnimi in |
drugimi
nesrečami, območja zaščite in reševanja |
2.5.3 Posebna
območja, kjer se ohranjajo in razvijajo |
prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z |
vidika
krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih |
značilnosti |
2.6 Usmeritve
za določitev namenske rabe zemljišč (grafični |
prikaz na
karti 0-05) |
2.7 Koncept
prostorskega razvoja naselja Mokronog |
2.7.1 Območje
prostorskega razvoja naselja Mokronog |
2.7.2 Koncept
podrobnejše namenske rabe |
2.7.3 Koncept
prometnega omrežja in javnega potniškega |
prometa |
2.7.4 Koncept
urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja |
2.7.5 Koncept
zelenega sistema naselja |
2.8 Usmeritve
za prostorske izvedbene pogoje - PIP |
2.9 Usmeritve
za občinske podrobne prostorske načrte - OPPN |
3. IZVEDBENI
DEL OPN OBČINE MOKRONOG - TREBELNO |
3.1 Splošne
določbe |
3.2 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora |
in vrste
posegov |
3.2.2 Tolerance
glede namenske rabe prostora |
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo |
3.2.4
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje |
3.2.6
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno |
infrastrukturo |
3.2.7
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro |
3.2.8
Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanja narave, |
varstva
kulturne dediščine, varstva okolja in varstva |
naravnih
dobrin |
3.2.9
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi |
in
drugimi nesrečami |
3.2.10
Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja |
3.2.11
Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN |
3.2.12
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih |
OPPN |
3.3 Usmeritve
za OPPN |
3.4 Posebni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.5 Posebni
prostorski izvedbeni pogoji glede varstva |
okolja -
ukrepi za preprečitev, omilitev in odpravo |
posledic
vplivov na okolje (omilitveni ukrepi) |
4. USMERITVE
ZA URESNIČEVANJE OPN |
5. PREHODNE
IN KONČNE DOLOČBE |
Tabele, ki
so sestavni del odloka, so: |
Tabela
1-1: Enote urejanja prostora - poselitev |
Tabela
1-2: Enote urejanja prostora - odprti prostor |
Tabela
1-3: Enote urejanja prostora - območja mineralnih surovin |
Tabela
2-1: Območja urejanja z OPPN |
Tabela
2-2: Območja urejanja z državnimi prostorskimi akti - DPA |
Tabela 3:
Nezahtevni in enostavni objekti |
5. člen |
Z OPN
Občine Mokronog - Trebelno se prostorsko ureja območje celotne Občine
Mokronog - Trebelno. |
2.
STRATEŠKI DEL OPN OBČINE MOKRONOG-TREBELNO |
2.1
Izhodišča prostorskega razvoja občine |
2.1.1
Osnovne ugotovitve o stanju, težnjah in možnostih prostorskega razvoja |
6. člen |
Občina
Mokronog - Trebelno meri 73,40 km2, ima 43 naselij in šteje 3017
prebivalcev (vir: SURS, 2010). Povprečna gostota je 41 prebivalcev/km2.
Večja gručasta naselja so v Mirenski dolini, po Raduljskem hribovju pa
je poselitev razpršena po zaselkih. Stičišče alpskega, dinarskega in
panonskega sveta se odraža v kamninski sestavi, reliefu, hidrografskih
in podnebnih značilnostih, v tipih prsti, rastju in živalstvu ter tudi v
kulturnem in gospodarskem pomenu. |
Prostorski
razvoj na območju Občine Mokronog - Trebelno se je v zadnjih 20 letih
izvajal v okvirih prostorskega plana Občine Trebnje iz leta 1985. Občina
Trebnje je deloma dopolnjevala prostorski plan tudi na območju nove
Občine Mokronog - Trebelno, vendar z manjšimi spremembami in
dopolnitvami. Obseg stavbnih zemljišč za prostorski razvoj je večinoma
izkoriščen, tako da ima občina relativno malo nezazidanih stavbnih
zemljišč, kar vpliva tudi na trg stavbnih zemljišč in možnosti razvoja.
|
Težnje
prostorskega razvoja zadnjega obdobja so gradnja stanovanj za lastne
potrebe in gradnja objektov za trgovino, proizvodne dejavnosti in
storitve. Prav tako je močan interes za gradnjo zidanic, vendar večinoma
kot sekundarno bivališče za preživljanje prostega časa. Interes za nakup
stanovanj v večstanovanjskih objektih je relativno majhen, saj je večina
interesov usmerjena v novogradnje stanovanjskih stavb. Interes za
gradnjo proizvodnih dejavnosti in storitev je prisoten večinoma iz
območja občine in sosednjih območij, razvojni interes iz drugih urbanih
središč je manjši. |
Prostorske
možnosti za razvoj iz vidika prometne dostopnosti in komunalnega
opremljanja imajo naselja ob prometnih koridorjih: ob državni cesti
Mirna-Sevnica, v koridorju vzhod-zahod. Glede na dosedanji razvoj,
infrastrukturne možnosti opremljanja, fizično geografske možnosti in
cilje razporeditve dejavnosti, imajo prednostni položaj za načrten
dolgoročen razvoj naselja: Mokronog, Puščava - Martinja vas, Slepšek -
Beli grič in Trebelno. Območje Puščava ima zaradi dobre infrastrukturne
opremljenosti (cesta in železnica), primerne oddaljenosti od naselij,
neizpostavljene lege ter povezave z gospodarsko cono sosednje občine,
velik razvojni potencial. |
Možnosti
prostorskega razvoja v občini so omejene z varstvom najboljših
kmetijskih zemljišč in z območji ohranjanja narave. Možnosti
prostorskega razvoja naselij omejujejo tudi fizične omejitve, kot so
razgibanost terena in poplavna dolinska območja. |
2.1.2
Razvojne potrebe v občini ter razvojne potrebe države in regije |
7. člen |
Razvojni
interesi države in regije na območju Občine Mokronog - Trebelno so:
urejanje gospodarske cone Puščava, gradnja daljnovoda Beričevo-Krško
2x400 kV, gradnja daljnovoda Sevnica-Trebnje 2x110 kV in regionalne
cestne povezave. |
Medobčinski razvojni interesi so: urejanje Centra za ravnanje z odpadki
(Globoko v Občini Trebnje), skupno reševanje opremljanja z gospodarsko
javno infrastrukturo in načrtovanje skupnih čistilnih naprav.
|
Lokalni
razvojni interesi v urejanju prostora so: |
- nova
razvojna območja za dolgoročno širitev občinskega središča, |
-
zagotovitev novih območij za razvoj gospodarskih dejavnosti in storitev,
|
-
zagotovitev novih območij za bivanje, |
-
določitev novih stavbnih zemljišč za krajevne razvojne potrebe v drugih
naseljih, |
-
izboljšava krajevnega prometnega omrežja in umirjanje prometa v jedrih
naselij, |
-
izboljšava komunalnega in energetskega omrežja. |
2.1.3
Medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin |
8. člen |
Prostorski
razvoj v občini je za naslednje obdobje zasnovan prednostno v občinskem
središču Mokronog. Razvoj drugih naselij je načrtovan pretežno za lastne
krajevne potrebe, tako da večinoma ostaja v okvirih obstoječe poselitve
in ne bo imel vplivov na sosednja območja. V Mokronogu in na Puščavi se
bo še naprej krepila in razvijala gospodarska dejavnost in s tem večale
zaposlitvene možnosti za prebivalstvo širšega gravitacijskega območja.
Prizadevati si bo potrebno za izboljšanje prometnih povezav s sosednjimi
občinami. |
2.1.4
Cilji skladnega prostorskega razvoja občine |
9. člen |
Pomembnejši skupni interesi in cilji prostorskega razvoja Občine
Mokronog - Trebelno so: |
1.
zagotavljanje površin za skladen in trajnostni dolgoročni prostorski
razvoj naselij, za potrebe zaposlitve in bivanja, |
2.
zagotavljanje površin za razvoj občinskega središča z območji zaposlitve
(proizvodne dejavnosti, storitve, dejavnosti prometa, trgovina),
krepitvijo centralnih dejavnosti, površinami za bivanje, |
3.
zagotavljanje površin za razvoj lokalnega središča s krepitvijo
centralnih dejavnosti in površin za bivanje, |
4.
zagotavljanje površin in drugih pogojev za razvoj gospodarskih
dejavnosti in drugih oblik zaposlitve, |
5.
zagotavljanje površin in drugih pogojev za turistični razvoj, športa in
rekreacije ter z njimi povezanih spremljajočih dejavnosti, |
6.
spodbujanje stanovanjske gradnje z istočasnim zagotavljanjem ustreznih
javnih površin in javne infrastrukture za zadovoljevanje lokalnih
stanovanjskih potreb, |
7.
razvijanje ustreznih sistemov mešane rabe prostora v vaških naseljih s
ciljem ohranjanja poselitve na podeželju in spodbujanja razvoja
dopolnilnih dejavnosti, |
8.
varovanje vodnih virov, |
9.
spodbujanje prenove trškega in vaških jeder ter drugih območij skladno z
vrednotami ohranjanja kulturne dediščine, |
10.
razvijanje kolesarskih, peš in drugih daljinskih rekreacijskih povezav
med posameznimi območji aktivnosti (kulturnih, športno-rekreacijskih,
izobraževalnih, upravnih, stanovanjskih itd.), |
11.
omejevanje nakupovalnih središč v vaških naseljih, ki bi neustrezno
vplivala na krajevni razvoj, |
12.
izboljšanje prometnih povezav in umirjanje prometa v jedrih naselij,
|
13.
izboljšanje komunalne urejenosti naselij in celovita infrastrukturna
ureditev novih območij poselitve, |
14.
izboljšanje bivalnih in delovnih razmer, |
15.
izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
|
16.
zagotavljanje ustreznih javnih površin za različno javno rabo.
|
Cilji
občine v urejanju prostora z vidikov varstva pred naravnimi in drugimi
nesrečami, zaščite in reševanja ter obrambe so: |
17.
razmeščanje dejavnosti v prostor izven območij potencialnih žarišč,
|
18.
ustrezno upravljanje primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih
območjih ter nadzorovanje aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in
druge nesreče, |
19.
zagotavljanje ustreznih prostorskih rešitev za zmanjševanje posledic
morebitnih nesreč v naseljih, ki so ogrožena zaradi poplav, plazov,
potresov in požarov. |
2.2
Zasnova prostorskega razvoja občine (grafični prikaz na karti 0-01) |
2.2.1
Omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij |
10. člen |
Omrežje
naselij v Občini Mokronog - Trebelno tvorijo funkcijski tipi naselij:
|
- občinsko
središče z dejavnostmi: upravne funkcije lokalne ravni in nekatere
funkcije upravne enote, oskrbne in storitvene dejavnosti lokalnega
merila, predšolsko varstvo, osnovno izobraževanje, glasbena šola, drugo
izobraževanje, knjižnica, zdravstveni dom, lekarna, dom za starejše
občane, prostori za kulturne dejavnosti. |
Občinsko
središče je naselje Mokronog. Razvijalo se bo kot občinsko središče in
krepilo svojo vlogo v omrežju naselij. Sedanje funkcije se bodo
dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu kakovosti in
turistične ponudbe. |
- lokalno
središče ožjega pomena z dejavnostmi: osnovna oskrba, predšolsko
varstvo, osnovno izobraževanje, prostor za kulturne dejavnosti.
|
Lokalno
središče je naselje Trebelno v Raduljskem hribovju. V naselju se bodo
sedanje funkcije dopolnjevale z novimi dejavnostmi in krepile v smislu
kakovosti. |
- druga
naselja: podeželska, vaška naselja s pretežno kmetijsko oziroma
gozdarsko dejavnostjo v okviru kmečkih gospodarstev. |
Druga
naselja so: Beli Grič, Bitnja vas, Bogneča vas, Brezje pri Trebelnem,
Brezovica pri Trebelnem, Bruna vas, Cerovec pri Trebelnem, Češnjice pri
Trebelnem, Cikava, Čilpah, Čužnja vas, Dolenje Laknice, Dolenje
Zabukovje, Drečji vrh, Gorenja vas pri Mokronogu, Gorenje Laknice,
Gorenje Zabukovje, Gorenji Mokronog, Hrastovica, Jagodnik, Jelševec,
Križni Vrh, Log, Maline, Martinja vas pri Mokronogu, Mirna vas, Most,
Ornuška vas, Ostrožnik, Podturn, Pugled pri Mokronogu, Puščava, Radna
vas, Ribjek, Roje pri Trebelnem, Slepšek, Srednje Laknice, Štatenberk,
Sv. Vrh, Velika Strmica, Vrh pri Trebelnem. |
Druga
naselja v občini se predvsem notranje razvijajo in dopolnjujejo za
potrebe krajevnega prebivalstva. Razvija se predvsem dopolnilne
dejavnosti in storitve ter krepi naselja v smislu kakovosti. |
2.2.2
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti |
11. člen |
Prostorski
razvoj Občine Mokronog - Trebelno je načrtovan relativno zmerno. Večje
razvojne površine so načrtovane v naseljih Mokronog, Puščava in Martinja
vas, vse za potrebe širšega gravitacijskega območja. Načrtovanje
stavbnih zemljišč obsega pretežno dopolnjevanje in zaokroževanje
obstoječih poselitvenih območij za krajevne potrebe ter zmanjševanje
stavbnih zemljišč zaradi neugodnega terena za graditev. |
Prednostna
razvojna območja so: |
- v
naselju Mokronog: površine za razvoj centralnih dejavnosti (osnovno
izobraževanje, komunalne dejavnosti, gasilski dom), površine za
organizirano gradnjo stanovanjskih hiš; |
- v
naseljih Puščava in Martinja vas: površine za razvoj gospodarske cone,
površine za razvoj trgovine in drugih storitev; |
- v
naseljih Slepšek in Beli Gič površine za organizirano gradnjo
stanovanjskih hiš; |
- v
naselju Trebelno površine za organizirano gradnjo stanovanjskih hiš. |
2.2.3
Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji |
12. člen |
Prometne
povezave regionalnega pomena potekajo v severovzhodnem delu občine po
dolinah vodotokov Mirne in Laknice. |
Državne
(regionalne) ceste so Trebnje-Mirna-Mokronog-Sevnica in
Mokronog-Škocjan. Cestne povezave lokalnega pomena so
Mokronog-Trebelno-dolina Radulje in cestna povezava vzhod-zahod po
dolini Radulje. Načrtovane so izboljšave regionalnih prometnih povezav.
|
Železniška
proga poteka po severnem delu občine in povezuje Trebnje in Sevnico.
Železniško nakladališče in postajališče je v naselju Puščava. Občina si
bo prizadevala za povečanje izkoriščenosti železniškega koridorja. |
2.2.4
Druga za občino pomembna območja |
13. člen |
Druga za
občino pomembna območja so območja mineralnih surovin v Gorenjih
Laknicah in na Ostrožniku. |
Pomembna
območja prepoznavnih naravnih vrednot v Občini Mokronog - Trebelno so
doline reke Mirne in rečic Laknice ter Radulje. |
Pomembna
območja prepoznavnih ustvarjenih kvalitet so območja naselbinske
dediščine v naseljih Mokronog in Trebelno. |
2.2.5
Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt |
14. člen |
Naselje
Mokronog je urbano naselje za katerega se pripravi urbanistični načrt. |
2.3
Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
lokalnega pomena (grafični prikaz na karti 0-02) |
2.3.1
Skupne usmeritve za infrastrukturno urejanje |
15. člen |
Infrastrukturna omrežja se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega
in gospodarskega razvoja naselij. Območja z neustrezno ali zastarelo
komunalno in energetsko opremo se postopoma sanira in dopolnjuje,
prednostno pa se izboljšuje v smeri preprečevanja onesnaženja in
zmanjševanja obremenitev okolja in vpliva na zdravje ter vpliva na
naravne vrednote in kulturno dediščino. |
Na
stavbnih zemljiščih, ki so načrtovana za bodoče - novo opremljanje ali
preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne,
komunalne, energetske infrastrukture in telekomunikacij. |
Pri
poseganju v prostor je potrebno upoštevati varstvene pasove in pogoje
upravljalcev gospodarske javne infrastrukture. |
Infrastrukturna omrežja naj se načrtujejo izven varovanih območij narave
ter habitatov ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst ter habitatnih
tipov, ki se prednostno, glede na druge habitatne tipe, prisotne na
območju RS, ohranjajo v ugodnem stanju. |
2.3.2
Zasnova prometne infrastrukture |
16. člen |
Državne
regionalne prometne povezave so Trebnje-Mirna-Mokronog-Sevnica in
Mokronog-Škocjan. Načrtovana je izboljšava prehoda preko železnice
(nadvoz pri Puščavi) in načrtovana je severna obvozna cesta Mokronoga.
|
Železnica
Trebnje-Sevnica poteka po meji z Občino Mokronog - Trebelno in po
severnem delu občine ter predstavlja razvojni potencial občine.
Železniško omrežje ostaja v obstoječem koridorju. |
Lokalno
prometno omrežje je v občini relativno dobro razvejano in večinoma
kakovostno urejeno. V posameznih naseljih se za izboljšanje prometne
dostopnosti in varnosti načrtujejo nove povezave in rekonstrukcije
odsekov. Dosedanji, pogosto parcialni aditivni način širitve naselij je
prerasel prvotno, tradicionalno zasnovo in zmogljivosti prometnega
omrežja, ki ne ustreza več sedanjim potrebam. Zavedajoč se problemov v
prostoru in dosedanjih procesov, se s tem prostorskim aktom nova
poselitev načrtuje s sočasnim načrtovanjem prometnega omrežja, ki
istočasno odpravlja nekatere težave sedanje prometne urejenosti. V
povezavi z urejanjem novih razvojnih območij so zasnovane nove prometne
povezave, ki so osnova za bodoče urejanje teh območij. |
V
Mokronogu, Puščavi - Martinji vasi, Slepšku - Belem Griču in Trebelnem,
kjer so načrtovana večja razvojna območja, se načrtuje celovito prometno
omrežje, ki povezuje obstoječa in nova poselitvena območja v integralno
povezano prometno omrežje. |
Osnovne
usmeritve za prometno urejanje v naseljih so: |
- nove
prometne povezave sočasno s širitvijo poselitve, širitev poselitve se
opremlja s prometno infrastrukturo tako, da se pri tem izboljšuje tudi
prometna dostopnost obstoječe poselitve, na katero se navezuje širitev,
|
-
umirjanje prometa v naseljih, |
-
omejevanje motornega prometa v središčih naselij, |
- urejanje
mirujočega prometa na obrobju naselij oziroma vaških jeder, |
- ureditev
kolesarskih poti in stez. |
V delih
naselij z ohranjeno stavbno kulturno dediščino se bodo prometne ureditve
podrejale varstvenim ciljem in kakovostnim značilnostim kulturne
dediščine. Za izboljšanje medkrajevne povezanosti za vse skupine
prebivalstva si bo občina prizadevala vzpostaviti sodoben in učinkovit
sistem javnega prometa (minibus, sistem na klic ...). |
Občina si
bo prizadevala kakovostno urediti postajališča in površine, ki so
namenjene rekreaciji in turizmu (počivališča, razgledišča). |
2.3.3
Zasnova elektronskih komunikacij |
17. člen |
Občina bo
podpirala izboljšave in nadaljnji razvoj telekomunikacij. S
telekomunikacijskimi in drugimi sodobnimi sistemi elektronskih
komunikacij se bo nadaljevalo opremljanje naselij, s ciljem omogočanja
kakovostnejših in enakovrednejših pogojev za delo ter bivanje. |
2.3.4
Zasnova energetske oskrbe |
18. člen |
Prostor
občine je opremljen z omrežjem in napravami za oskrbo z električno
energijo. Razvoj gospodarstva in deloma tudi širitev poselitve terjajo
posodobitev in izboljšavo elektro omrežja. |
Načrtovana
sta daljnovoda Beričevo-Krško 2x400 kV in Sevnica-Trebnje 2x110 kV, ki
na krajšem odseku prečkata severni del občine. V smeri jug-sever se
planira tudi 2x400 kV - vzankanje Hudo. |
Usmeritve
za energetske vire, omrežje in naprave so: |
- oskrba z
električno energijo se bo dopolnjevala in izboljševala v skladu z
razvojem poselitve, lokalno omrežje se postopno ureja podzemno (v
kabelski kanalizaciji), |
- občina
si bo prizadevala za izkoriščanje obnovljivih virov energije,
geotermalne energije, biomase in drugih oblik energije, |
- v
strnjenih in medsebojno povezanih poselitvenih območjih se bodo
uveljavljali lokalni energetski sistemi, tudi z uporabo obnovljivih
virov energije: sončna energija (kot so: sončni prejemniki za pripravo
tople vode in sončne celice za proizvodnjo električne energije -
fotovoltaika), energija vetra (vetrnice), bioplin, lesna biomasa in
lokalni energetski sistemi daljinskega ogrevanja, prednostno z napravami
za soproizvodnjo toplotne in električne energije, |
- občina
se bo zavzemala za izrabo večjih strešnih površin za zbiralnike sončne
energije, predvsem v območjih gospodarskih dejavnosti in na gospodarskih
poslopjih, razen v območjih varstva kulturne dediščine, |
- na
območjih redkejše poselitve se uveljavljajo lokalni obnovljivi viri
energije, |
- občina
bo spodbujala lokalno energetsko in komunalno samozadostnost naselij. |
2.3.5
Zasnova vodooskrbe |
19. člen |
Vodovodno
omrežje v občini je pretežno dobro urejeno. Obstoječe omrežje se bo
postopno obnavljalo in dograjevalo v celovit sistem vodooskrbe. Za nova
razvojna območja se sočasno s poselitvijo načrtuje tudi vodooskrba.
|
Občina
načrtuje dograditev obstoječega vodovodnega omrežja z novimi povezavami
in zaokrožitvami omrežja. |
Občina bo
nadalje varovala območja varstva obstoječih in potencialnih vodnih virov
ter izboljševala vodovodno omrežje. |
Občina bo
spodbujala izgradnjo kapnic in uporabo deževnice za tehnološko in
sanitarno vodo. |
2.3.6
Zasnova odvajanja in čiščenja odpadnih vod |
20. člen |
Obstoječe
odvajanje odpadnih voda je izvedeno v mešanem sistemu in v relativno
majhnem obsegu. |
Odvajanje
in čiščenje odpadnih voda je zasnovano s čistilno napravo za naselja v
dolinskem delu občine in z več manjšimi lokalnimi sistemi. |
Čiščenje
odpadnih voda za dolinski del poselitve se lahko izvede tudi na več
lokacijah, glede na racionalnost izvedbe omrežja in lokacije čistilne
naprave, tako da se sistem v celoti izvede z več manjšimi lokalnimi
sistemi odvajanja in čiščenja. |
Območja
manjših naselij in zaselkov se lahko opremljajo tudi z biološkimi in
rastlinskimi ČN. |
Usmeritve
za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so: |
-
zagotovitev čiščenja odpadnih voda, prednostno za večja in strnjena
naselja, |
-
dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih
brez urejenega omrežja ter obnova obstoječega omrežja, |
- ureditev
čiščenja odpadnih vod z izgradnjo malih čistilnih naprav (biološke in
rastlinske čistilne naprave) za razpršeno poselitev in poselitvena
območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod, |
- sanacija
obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih vod iz utrjenih
javnih površin, |
- ustrezno
ukrepanje za zmanjševanje odtoka z urbanih površin in ukrepi za
omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih vod, kot npr. zatravitve,
travne plošče, suhi zadrževalniki) za zadrževanje padavinskih vod pred
iztokom v površinske odvodnike. |
2.3.7
Zasnova ravnanja z odpadki |
21. člen |
Usmeritve
za ravnanje z odpadki so: |
-
spodbujalo se bo selektivno zbiranje trajnih odpadkov na izvoru
njihovega nastanka (stanovanjskih objektih, kmetijah, poslovnih in
proizvodnih objektih ...), |
-
vzpostavljen bo sistem zbiranja in odvoza odpadkov po naseljih z
ekološkimi otoki in drugimi oblikami urejenega selektiranja ter zbiranja
odpadkov, |
-
spodbujalo se bo kompostiranje in dispozicija razgradljivih odpadkov
manjših količin na njihovem izvoru s hišnimi kompostniki, |
-
odstranjevala se bodo nelegalna odlagališča odpadkov in izvajali ukrepi
za preprečevanje novih nelegalnih odlagališč, |
-
vzpostavljen bo zbirni center za ločene frakcije komunalnih odpadkov.
|
Občina bo
sodelovala z Občino Trebnje pri skupnem urejanju regijskega Centra za
ravnanje z odpadki (Deponija Globoko). |
2.3.8
Zasnova infrastukturnega opremljanja vinogradniških območij |
22. člen |
Vinogradniška območja so namenjena vinogradništvu oziroma sadjarstvu.
Stalno bivanje in kmetije so v vinogradniških območjih redkost oziroma
izjema. |
Občina bo
vinogradniška območja le delno infrastrukturno opremljala oziroma z
nekoliko nižjim standardom kot to velja za naselja. Infrastrukturno
opremljanje se bo prilagajalo fizični in ekonomski zmožnosti občine. |
2.4
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo (grafični prikaz na
kartah 0-03 in 0-06) |
2.4.1
Okvirna območja naselij in območij razpršene poselitve |
23. člen |
Avtohtoni
poselitveni vzorec v Občini Mokronog - Trebelno je heterogen in ga
sestavljajo gručasta naselja v ravninskem delu, naselja z zaselki v
hribovitem delu in razpršena poselitev v vinogradniških območjih.
|
V območje
z urbanističnim načrtom so zajete površine prostorskega razvoja
vodilnega naselja v občini, Mokronoga. |
Okvirna
območja posameznih naselij tvorijo površine stavbnih zemljišč s
pripadajočim prostorom. |
Za druga
naselja se načrtuje notranji razvoj naselij z dopolnitvami za potrebe
lokalnega prebivalstva. Notranje se razvijajo vaška naselja, ki še
nadalje ohranjajo značilen preplet kmetij, bivanja, storitev in drugih
dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih dejavnosti. Ta
naselja se dopolnjuje glede na lokalne potrebe. |
Novejši/povojni razvoj je začel spreminjati avtohtoni poselitveni
vzorec. Stopnja spreminjanja je v posameznih območjih različna, na kar
so vplivali geografska lega, oblikovanost terena, razvoj prometnega
omrežja in gospodarstva ter možnosti zaposlitve. |
Na
Dolenjskem in tudi v Občini Mokronog - Trebelno je značilna svojevrstna
poselitev v vinogradniških območjih. Nastanek vinogradniške krajine z
zidanicami kot kmetijskimi pomožnimi objekti in manjšimi vinogradi je
preoblikoval krajino z naselji in zaselki v pretežno gozdni krajini.
Posledica je povečanje prebivalstva in stalne naselitve v vinogradniških
območjih, ter neurejenost komunalnega omrežja. |
Okvirna
območja razpršene poselitve so določena z vinogradniškimi območji. |
2.4.2
Usmeritve za razvoj naselij |
24. člen |
Občina bo
pri nadaljnjem razvoju in urejanju v prostoru: |
1.
podpirala strnjenost poselitve, tako da bo: |
-
poselitev usmerjala v obstoječa naselja ter spodbujala prenavljanje in
dopolnjevanje stavb v okviru obstoječih poselitvenih površin,
|
- širitev
naselij izvajala z dopolnjevanjem in zaokroževanjem na njihovem robu,
|
-
preprečevala zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob
komunikacijah, |
-
preprečevala nadaljevanje razpršene gradnje in širitev razpršene
poselitve, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene zazidave
lahko zaokroži v večjo gručo in se s tem dosega racionalnejšo
infrastrukturno ureditev, |
-
omogočala prostorske pogoje za ohranjanje kmetijstva v hribovitih
območjih in na območjih, ki so bolj oddaljena od strnjenih naselij, v
skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine.
|
2.
podpirala ohranjanje kvalitet kulturne krajine, tako da bo: |
- s
prostorskimi izvedbenimi akti določila merila in pogoje za oblikovanja
posegov v prostor iz urbanističnega in arhitekturnega vidika,
|
- varovala
krajinsko zaključena in s posegi še nenačeta območja pred novimi posegi,
|
-
zagotavljala razvoj kmetijstva v vinogradniških območjih za potrebe
razvoja vinogradništva, |
- varovala
obvodni prostor pred neskladnimi posegi in ga namenjala javni rabi
(rekreaciji), |
-
ohranjala kvalitetna kmetijska zemljišča za primarno rabo. |
3.
zagotavljala skladno namensko rabo prostora, tako da se bodo:
|
- s
prostorskimi izvedbenimi akti določila takšna merila in pogoji glede
dopustnih vrst dejavnosti za posamezno rabo površin, da bodo
zagotovljeni preplet bivanja, dela ter turističnega razvoja,
|
-
dejavnosti na primeren nekonflikten način usmerjala v prostor,
|
-
dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjala v
območja, kjer ti vplivi ne bodo negativno vplivali na bivanje in razvoj
drugih dejavnosti, |
- za
dejavnosti z večjimi vplivi na okolje in potrebami infrastrukturnega
opremljanja iskala možnosti na medobčinski ravni. |
4.
izboljševala infrastrukturno opremljenost naselij, tako da bo:
|
-
opremljala načrtovana stavbna zemljišča in izboljševala obstoječo
infrastrukturno opremljenost naselij, |
-
opremljala vinogradniška in nekatera oddaljena območja razpršene
poselitve, kjer so pogoji opremljanja zahtevni, z reducirano stopnjo
infrastrukturne opremljenosti, |
-
zagotovila varovanje prometnih koridorjev za izboljšavo notranjih
prometnih povezav, |
-
spodbujala omejevanje motornega prometa v jedrih naselij ter ureditev
javnih parkirišč na obrobju. |
5.
omejevala posege, ki bi predstavljali povečevanje obremenitev okolja:
|
-
nadaljevanje razpršene poselitve, |
-
povečevanje obremenitev sedanje problematične prometne in druge
infrastrukture, |
-
spreminjanje pomožnih objektov v sekundarna bivališča, |
-
spreminjanje sekundarnih bivališč v stalna bivališča (stanovanja) v
območjih razpršene poselitve, |
-
spreminjanje zidanic in drugih pomožnih objektov za kmetijstvo v
sekundarna ter stalna bivališča v vinogradniških območjih in drugih, od
infrastrukture odmaknjenih območjih. |
2.4.3
Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih |
25. člen |
Dejavnosti
se bodo usmerjale v prostor v skladu z osnovno in podrobno namensko rabo
površin. |
V
Mokronogu se načrtuje razvoj dejavnosti v skladu s funkcijo naselja kot
občinskega središča, predvsem pa razvoj centralnih dejavnosti.
|
Na
Trebelnem se načrtuje razvoj dejavnosti v skladu s funkcijo naselja kot
lokalnega središča, predvsem pa razvoj centralnih dejavnosti.
|
Ob državni
cesti Trebnje-Mirna-Mokronog-Sevnica in železnici Trebnje-Sevnica na
Puščavi se načrtuje razvoj gospodarskih dejavnosti. V medobčinsko
gospodarsko cono Bistrica-Puščava se povežeta območje opuščenega
vojaškega območja Bistrica v Občini Šentrupert in območje gospodarske
cone Puščava v Občini Mokronog - Trebelno. |
Razvoj
turizma se načrtuje s preobrazbo območja opuščene farme v Martinji vasi
pri Mokronogu, z oživitvijo projekta Makronovo, z nadaljnim razvojem
turizam na posestvu Pule na Drečjem vrhu in z razvojem ekonaselja ob
Radni vasi. |
Razvoj
športnih in rekreacijskih dejavnosti se načrtuje v območjih naselij
Mokronog, Trebelno, Drečji vrh in Pugled pri Mokronogu. |
V vaških
naseljih se načrtuje manjše širitve stavbnih zemljišč oziroma
dopolnjevanje poselitve za lokalne potrebe prebivalstva. |
Vaška
naselja še nadalje ohranjajo značilen preplet kmetij, bivanja, storitev
in drugih dejavnosti, dejavnosti turizma in drugih dopolnilnih
dejavnosti. Dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive ali generirajo
prekomeren promet in presegajo skladnost merila posameznega naselja, se
usmerjajo v območja za proizvodne dejavnosti. |
Vinogradniška območja, ki so določena s tem prostorskim aktom, se
namenjajo primarni rabi in spremljajočim oziroma pomožnim objektom za
kmetijstvo (zidanice, kleti). V teh območjih naj se ne bi povečevale
obremenitve okolja in prostora, spreminjanje objektov za občasno bivanje
v objekte za stalno bivanje ni sprejemljivo in ni ustrezno. |
2.4.4
Usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje |
26. člen |
Sanacijo
območij razpršene gradnje bo občina izvajala predvsem na področju
komunalnega opremljanja in izboljševanja prometnega omrežja.
|
Vinogradniška območja so namenjena primarni rabi in spremljajočim
oziroma pomožnim objektom za kmetijstvo (zidanice, vinske kleti) in
turizmu. V teh območjih naj se ne bi povečevale obremenitve okolja in
prostora, nadalje naj se vzdržuje redka poseljenost in velik delež
zelenih površin. |
2.4.5
Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij |
27. člen |
Osnovno
oblikovalsko vodilo je ohranjanje identitete kulturne krajine, trškega
jedra in vaških jeder. |
Urbanistično oblikovanje naselij naj sledi zasnovam gručastih naselij v
ravninskem delu in zasnovam naselij z zaselki v gričevnatem delu.
|
Stanovanjska območja nove stanovanjske zazidave, območja za gostinstvo,
turizem in proizvodne dejavnosti imajo lahko svobodnejše oblikovanje.
|
Pri
urejanju novih poselitvenih območij naj se zagotavljajo zadostne
površine za prometno ureditev vključno s površinami za peš in kolesarski
promet, javnimi zelenimi površinami ter otroškimi igrišči. |
2.4.6
Območja, za katera se bo izvajala celovita prenova |
28. člen |
Občina si
bo skupaj z ministrstvom pristojnim za kulturo, prizadevala za ohranitev
kulturnih spomenikov v občini. Prav tako si bo občina prizadevala za
ohranjanje kakovostnih prvin kulturne dediščine, ki jih bo uveljavljala
s prostorskimi akti in z drugimi spodbujevalnimi ukrepi. |
S
podrobnejšimi prostorskimi izvedbenimi pogoji se bodo urejala območja v
jedru Mokronoga in območja v jedru Trebelnega. |
Občina bo
nadaljevala s kakovostno prenovo osrednjih javnih prostorov naselij in
istočasnim umirjanjem prometa. |
2.4.7
Usmeritve za območja za strateški razvoj naselij (grafični prikaz na
karti 0-07) |
29. člen |
Občina za
dolgoročni - strateški prostorski razvoj načrtuje strateške razvojne
površine v naseljih Mokronog, Martinja vas in Trebelno. Strateško
načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih
obdobjih. Na teh površinah se v nadaljnjem obdobju ne bodo uveljavljale
omejitve zaradi varovanja kmetijskih zemljišč in drugih varstvenih
režimov. |
2.5
Usmeritve za razvoj v krajini (grafični prikaz na karti 0-04) |
2.5.1
Usmeritve za razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na
naravne vire |
30. člen |
Kmetijstvo: Spodbujanje kmetijske dejavnosti, predvsem ekološke
pridelave, sadjarstva in vinogradništva ter spodbujanje lokalne
samooskrbe s hrano s tradicionalnimi načini pridelave in predelave, bo
ohranjalo značilno kulturno krajino Dolenjske. Občina si bo z različnimi
ukrepi prizadevala preprečevati zaraščanje kmetijskih zemljišč. Občina
bo omogočala prostorske širitve kmetij. |
Gozdarstvo: Občina bo spodbujala gozdarstvo, lesno proizvodnjo in lesno
predelavo. |
Turizem:
Za turistične namene se razvijajo tudi vinogradniška območja v občini v
naseljih: Beli Grič, Bogneča vas, Brezje pri Trebelnem, Brezovica pri
Trebelnem, Cikava, Češnjice pri Trebelnem, Čilpah, Čužnja vas, Dolenje
Laknice, Drečji vrh, Gorenji Mokronog, Gorenja vas pri Mokronogu,
Gorenje Laknice, Gorenje Zabukovje, Jagodnik, Križni Vrh, Maline, Mirna
vas, Ostrožnik, Pugled pri Mokronogu, Radna vas, Srednje Laknice, Sv.
Vrh, Velika Strmica in Vrh pri Trebelnem. |
Rekreacija
in šport: Rekreacija se usmerja, poleg območij, določenih za rekreacijo
in šport, tudi v naravno okolje, kjer za te namene niso potrebne
zahtevne prostorske ureditve. |
Mineralne
surovine: Na območju občine je država podelila rudarsko pravico za
gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin na pridobivalnem prostoru
kamnoloma Gorenje Laknice. Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno
na celotnem območju občine. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je
potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt (OPPN). |
2.5.2
Usmeritve za območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
območja zaščite in reševanja |
31. člen |
Občina si
bo prizadevala za oblike poselitve in kakovostne prometne koridorje, ki
zagotavljajo večje možnosti za varnost pred naravnimi in drugimi
nesrečami ter omogočajo intervencijo v izrednih razmerah. |
Občina bo
varovala poplavna območja pred posegi, ki bi zmanjševali sposobnost
retencijskih površin. Prav tako bo občina omejevala poseganje v
erozijska in plazovita območja. |
Na
območjih, ki so ogrožena zaradi dejavnosti (proizvodnja, skladiščenje in
transport), je potrebno upoštevati in izvajati vse varnostne ukrepe za
preprečitev in zmanjšanje morebitnih posledic ter da se omogoči zaščita,
reševanje in pomoč. |
Varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami se izvaja v skladu z načrtom zaščite
in reševanja, izdelanim na podlagi ocene ogroženosti pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
Območje
Občine Mokronog - Trebelno je ogroženo z naslednjimi nesrečami: poplave,
požari, suša, zemeljski plazovi, neurje, potres, prometne nesreče, kužne
bolezni, železniške in letalske nesreče. |
Območje ob
reki Mirni je v ravninskem SZ delu občine občasno poplavljeno, vendar
poplave ne ogrožajo poselitvenih območij. |
Občina
Mokronog - Trebelno je požarno manj ogroženo območje. |
Na območju
Občine Mokronog - Trebelno so možne vse oblike in vrste železniških
nesreč. V železniškem prometu vozijo potniški in tovorni vlaki, med
njimi so tudi prevozi nevarnih snovi. |
Za potrebe
zaščite in reševanja so predvidena naslednja območja: |
- za
evakuacijo prebivalstva so predvidene javne poti in območja varnih in
dostopnih delov naselij kot so športna igrišča in večje javne površine,
trgi in parkirišča, |
- za pokop
ljudi: obstoječa pokopališča z bližnjo okolico, |
- za
deponijo ruševin: pridobivalni prostor kamnolom Ostrožnik, |
- za
kontaminirane odpadke: centralno odlagališče Globoko. |
Območja za
dekontaminacijo ljudi, živali, opreme in tehnike, območja evakuacijskih
zbirališč, območja za urejanje začasnih bivališč, za skladiščenje opreme
in sredstev za zaščito in reševanje se načrtujejo v skladu z načrtom
civilne zaščite. |
2.5.3
Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in
vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in
arhitekturnih značilnosti |
32. člen |
Območje
Občine Mokronog - Trebelno sodi zaradi vrednot kulturne krajine med
posebna območja, kjer se skrbno ravna pri ohranjanju in razvijanju
prepoznavnih kvalitet prostora. Za kulturno krajino Dolenjske je
značilen preplet njivskih, travniških in gozdnih površin, ki se sklada z
gručasto poselitvijo v vasicah z dominantnimi zvoniki in z vinogradi na
pobočjih z značilnimi zidanicami, razporejenimi vzdolžno po slemenih. Za
ohranjanje identitete in kakovostnih značilnosti je pomembno ohranjanje
in razvoj primarnih dejavnosti, ki soustvarjajo kulturno krajino.
|
Posebni
lokaciji, ki sta pomembni z vidika urbanističnih in arhitekturnih
značilnosti naselbinske dediščine, sta trško jedro Mokronoga in vaško
jedro Trebelnega. |
33. člen |
Na podlagi
smernic ZRSVN OE Novo mesto z dne št. 6-III-85/12-O11/AŠP z dne 17. 6.
2013 in št. 6-III-85/14-0-11/AšP z dne 12. 7. 2013 je usmeritev za
območja ohranjanja narave: |
- območja
ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi
predpisi, se varujejo v skladu z določili teh predpisov, ki jih ta odlok
povzema, |
- za
posege na območju ohranjanja narave je potrebno pridobiti
naravovarstvene pogoje in soglasje pristojnega ministrstva. |
Ohranjanje
naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju Občine Mokronog -
Trebelno, predvsem pa na območjih ohranjanja narave: |
- naravne
vrednote različnih zvrsti (površinska geomorfološka, podzemeljska
geomorfološka, geološka, hidrološka, botanična, zoološka, ekosistemska,
drevesna in oblikovana naravna vrednota). Naravne vrednote se varuje v
skladu z varstvenimi usmeritvami za posamezne zvrsti; |
- ekološko
pomembna območja: Mirna (10 st. 65500), Radulja (10 st. 63600);
|
- posebna
varstvena območja (območja Natura 2000): Mirna 13000059) in Radulja s
pritoki (13000192), kjer se ohranja naravna razširjenost habitatnih
tipov in habitatov rastlinskih ter živalskih vrst; |
-
habitatni tipi, pri katerih se ohranja naravna razširjenost, specifična
struktura in ustrezna raba ter ugodno stanje za habitate značilnih
rastlinskih in živalskih vrst; |
Ohranjajo
se tudi prvine biotske raznovrstnosti krajine, kot so: travniški
sadovnjaki, mejice, živice, posamezna drevesa, skupine dreves in gozdni
otoki. |
2.6
Usmeritve za določitev namenske rabe prostora (grafični prikaz na karti
0-05) |
34. člen |
Usmeritve
za razporejanje dejavnosti so določene z načrtovano osnovno in podrobno
namensko rabo prostora. |
Osnovna
namenska raba prostora je določena v grafičnih prikazih in obsega:
|
- stavbna
zemljišča, |
-
kmetijska zemljišča, |
- gozdna
zemljišča, |
- vodna
zemljišča, |
- druga
zemljišča. |
Poselitev
se usmerja v območja in na površine stavbnih zemljišč. V območja in
površine za poselitev se bodo usmerjale dejavnosti v skladu s podrobno
namensko rabo prostora: |
Kmetijska
zemljišča, gozdna zemljišča, vodna zemljišča in druga zemljišča so
površine osnovne rabe prostora in so namenjena primarnim dejavnostim.
|
Na
posameznih površinah primarne rabe prostora se lahko odvija tudi
rekreacija v naravnem okolju. |
Na
območjih drugih zemljišč so območja pridobivanja mineralnih surovin
namenjena izkoriščanju in območja namenjena sanaciji v kmetijska in
gozdna zemljišča. |
Strateško
načrtovane površine so namenjene razvoju naselij v kasnejših razvojnih
obdobjih. |
35. člen |
Za
obstoječe objekte, katerih namembnost odstopa od namembnosti, ki je
določena z OPN za posamezno območje ali površino, OPN določa usmeritev,
da se taki objekti lahko nadalje uporabljajo v okviru pridobljenih
pravic. |
2.7
Koncept prostorskega razvoja naselja Mokronog |
2.7.1
Območje prostorskega razvoja naselja Mokronog |
36. člen |
Koncept
prostorskega razvoja naselja Mokronog podrobneje obravnava naselje
Mokronog. Območje obsega poleg stavbnih zemljišč tudi manjše površine
kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki so funkcionalno povezane z območjem
razvoja občinskega središča. |
2.7.2
Koncept podrobnejše namenske rabe |
37. člen |
Dolgoročni
razvoj naselja Mokronog povezuje Mokronog z zaselki na njegovem obrobju
v funkcionalno povezano urbano celoto, ki ustvarja možnosti za preplet
dejavnosti, krepitev osrednjih dejavnosti, razvoj območij za gospodarske
dejavnosti in za različne oblike bivanja. Dolgoročni razvoj naselja je
zasnovan na prenovi središča naselja, razvoju prometnega omrežja, novih
poselitvenih območij in dopolnjevanju ter zaokroževanju obrobja.
|
Upravne
dejavnosti občinskega središča in druge osrednje dejavnosti se usmerjajo
v središče naselja ter na lokacije, kjer so že obstoječe dejavnosti
osrednjega značaja. Ureditev središča kraja se dopolnjuje tudi z
dejavnostmi gostinstva, turizma in storitev. Za razvoj upravnega
središča se namenja lokacija vzhodno od šole. Na SZ strani ob vstopni
cesti se uredi trg - odprta javna površina iz katere se odpirajo pogledi
na trško cerkev. Gradbena linija novih objektov se umakne v globino
parcele tako, da se ohranijo pogledi na trško jedro. |
Na
površinah za gospodarske dejavnosti na SZ robu trškega jedra se omejuje
širitev gospodarskih dejavnosti, dopušča pa se njihovo prestrukturiranje
v centralne dejavnosti. |
2.7.3
Koncept prometnega omrežja in javnega potniškega prometa |
38. člen |
Cilj
ureditve prometa in bodočega razvoja je omejitev motornega prometa skozi
središče naselja, izboljšanje dostopnosti do obstoječih dejavnosti, ki
generirajo več prometa, ter zagotovitev dostopnosti novim razvojnim
območjem. Prometni tokovi naj se prenesejo na obod naselja in medsebojno
povežejo obstoječe prometne krake. |
Za bodoči
dolgoročni razvoj naselja Mokronog se načrtuje nova obodna cesta po
vzhodnem in severnem obrobju obstoječega naselja tako, da medsebojno
poveže tri primarne prometne smeri: Mokronog-Puščava (smer Mirna in
Trebnje), Mokronog-Sevnica, Mokronog-Škocjan (smer Brežice) oziroma
Mokronog-Šmarješke Toplice (smer Novo mesto). S to obodno povezavo se
ustvari nova primarna povezava, ki medsebojno povezuje obstoječa in nova
razvojna območja. Razporeditev prometa po obodu naselja bo omogočila
omejevanje prometa v središču naselja. Povezava proti Trebelnem se
izboljša z rekonstrukcijo križišča v Mokronogu in dograditvijo
prometnega omrežja v naselju. |
Parkirišča
za skupne potrebe kraja se načrtuje na vseh razvojnih območjih, kjer je
poleg potreb lastnega razvoja potrebno zagotoviti tudi del primanjkljaja
za središče naselja. |
Parkirišča
za potrebe razvojnih območij je potrebno zagotoviti v posameznem
razvojnem območju. Obstoječa parkirišča iz trga se postopno preseli na
obrobje naselja, tako da se osrednje površine namenjajo peš prometu. |
2.7.4
Koncept urbanističnega in arhitekturnega oblikovanja |
39. člen |
Naselje
Mokronog naj se ureja z ohranjanjem kakovostnih značilnosti in kulturne
dediščine. Ohranja naj se kakovostna identiteta dominant zvonikov v in
nad naseljem. V naselju naj se ohranjajo skladni vertikalni gabariti in
stavbni volumni. Posebna pozornost naj se posveča ohranitvi posamičnih
značilnih objektov, ki tvorijo identiteto trškega jedra. |
Zahodno
obrobje trškega jedra, kjer se proizvodne dejavnosti opuščajo ali
prestrukturirajo, naj se ureja tako, da se zagotovi kakovostnejša
prometna povezava območij. Te površine se preuredijo v centralne
dejavnosti, katerih strukture naj ne presegajo vertikalnih gabaritov
trškega jedra. |
Severo-vzhodno razvojno območje naj se ureja tako, da bo možna kasnejša
izvedba obvozne ceste proti JV, to je proti Škocjanu in Brežicam ter
Šmarješkim Toplicam in Novemu mestu. Novo razvojno območje je samostojna
celota in je kot takšno lahko oblikovno neodvisno od drugih območij. Na
severni strani se območje navezuje na rekreacijske in zelene površine.
|
Vzhodno
obrobje Mokronoga ima že sedaj precej heterogeno tipologijo gradnje,
vendar pa skladnost merila še ni presežena. Vzhodno obrobje naj se
dopolnjuje z ohranjanjem skladnih vertikalnih gabaritov, oblikovanje
objektov je lahko svobodnejše. |
Ulični
prostori in trg naj se oblikujejo tako, da se zagotavlja čim večje
površine za peš promet, svobodno gibanje brez ovir. Nove prometnice naj
se oblikujejo tako, da poudarjajo obstoječe prostorske dominante in
ustvarjajo priložnosti za nove kakovostne prostore naselja. |
Kakovostne
poglede na cerkve in trško jedro naj se ohranja, nova zazidava naj v
koridorjih pogledov ne zastira prostorskih dominant. |
2.7.5
Koncept zelenega sistema naselja |
40. člen |
Zahodno od
šole je športni park, ki se navezuje na obstoječa športna igrišča šole.
|
Nad trško
cerkvijo, med ruševinami nekdanjega gradu, so možnosti za ureditev
parkovnih in prireditvenih površin s kakovostnimi pogledi na naselje in
okolico. |
Cerkve na
bližnjih gričih predstavljajo potencial za ureditev sprehajališč,
razgledišč in parkovnih gozdov. |
Obstoječe
parkovne površine v naselju se povežejo in razširijo z novimi zelenimi
površinami oziroma medsebojno povežejo s peš potmi. |
2.8
Usmeritve za prostorske izvedbene pogoje - PIP |
41. člen |
Z OPN se
ureja celotni prostor občine, razen območij, ki se urejajo z veljavnimi
prostorskimi izvedbenimi načrti. |
Z
izvedbenim delom OPN se začasno urejajo tudi območja načrtovanih OPPN do
njihovega sprejetja. |
2.9
Usmeritve za občinske podrobne prostorske načrte - OPPN |
42. člen |
Z OPPN se
urejajo območja, kjer je planirano/pričakovano zahtevnejše
infrastrukturno urejanje, potrebna nova delitev zemljišč (parcelacija)
in je za določitev vrste posegov ter njihovega oblikovanja potreben
načrtovalski proces in sodelovanje javnosti. |
Z OPPN se
lahko urejajo tudi prometna in druga gospodarska javna infrastruktura
ter vodnogospodarske ureditve. Območja infrastrukturnih OPPN niso
določena in niso grafično prikazana. Območja infrastrukturnih OPPN se
določijo na podlagi idejnih projektov posamezne infrastrukture in vseh
spremljajočih ureditev. |
Z OPPN se
lahko urejajo tudi druga območja, ki niso določena v seznamu OPPN, z
namenom: |
- urejanja
infrastrukture, |
-
pridobitve lastništva za celovito in racionalno rešitev ureditve
območja, |
-
uskladitve različnih interesov v prostoru, |
- javnosti
dela. |
3.
IZVEDBENI DEL OPN OBČINE MOKRONOG - TREBELNO |
3.1
Splošne določbe |
43. člen |
S tem
odlokom se ob upoštevanju usmeritev strateškega dela OPN Občine Mokronog
- Trebelno sprejme izvedbeni del Občinskega prostorskega načrta, ki je
prostorski izvedbeni akt lokalne skupnosti in določa prostorske
izvedbene pogoje za graditev objektov in druge posege v prostor. |
44. člen |
Izvedbeni
del OPN določa: |
3.1 Splošne
določbe |
3.2 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo |
prostora in vrste posegov |
3.2.2
Tolerance glede namenske rabe prostora |
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo |
3.2.4
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje |
3.2.6
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno |
infrastrukturo |
3.2.7
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno |
dobro |
3.2.8
Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanja |
narave, varstva kulturne dediščine, varstva |
okolja in varstva naravnih dobrin |
3.2.9
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred |
naravnimi in drugimi nesrečami |
3.2.10
Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje |
zdravja |
3.2.11
Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN |
3.2.12
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih |
predvidenih OPPN |
3.3 Usmeritve
za OPPN |
3.4 Posebni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.5 Posebni
prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja |
- ukrepi za
preprečitev, omilitev in odpravo posledic |
vplivov na
okolje (omilitveni ukrepi). |
45. člen |
Izvedbeni
del OPN vsebuje: |
Besedilo
odloka: |
3.1.
Splošne določbe |
3.2. Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.3
Usmeritve za OPPN |
3.4
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
3.5
Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva |
okolja |
Grafične prikaze
v samostojni mapi 50x70 cm: |
1.01
Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste, |
merilo
1:50.000 |
1.02
Pregledna karta naselij Občine Mokronog - Trebelno z |
okrajšavami imen naselij v oznakah EUP, merilo |
1:50.000 |
2.01
Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske |
rabe
in ključnih omrežij gospodarske javne |
infrastrukture, merilo 1:50.000 |
3.01 do Prikaz
območij urejanja prostora, osnovne oziroma |
3.21
podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih |
izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000 |
4.01 do Prikaz
enot urejanja prostora in gospodarske javne |
4.21
infrastrukture, merilo 1:5.000 |
5.01
Pregledna karta občine s prikazom območij OPPN, |
merilo
1:50.000 |
6.01
Posebni prostorski izvedbeni pogoji za jedro |
Mokronoga, merilo 1:5.000 |
Legenda |
46. člen |
V odloku
so uporabljeni pojmi, ki imajo naslednji pomen: |
(1)
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in
ribolov ter rudarstvo. |
(2)
Sekundarne dejavnosti po tem odloku so proizvodne in predelovalne
dejavnosti ter gradbeništvo. |
(3)
Terciarne dejavnosti po tem odloku so: trgovina, gostinstvo in storitve,
prometne in komunalne dejavnosti, finančno posredništvo, poslovanje z
nepremičninami. Za gostinstvo po tem odloku se ne šteje bivanje v
počitniških hišah in počitniških stanovanjih. |
(4)
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so: zdravstvo, socialno in otroško
varstvo, izobraževanje, šport in rekreacija, kultura, javna uprava,
društva, cerkev in svobodni poklici. |
(5)
Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti
osnoven, glaven, prevladujoč; osnovni objekt je na gradbeni parceli
lahko samostojen ali skupaj s spremljajočimi, enostavnimi in
nezahtevnimi objekti. |
(6)
Spremljajoči objekt je objekt s pomožnim značajem k osnovnemu objektu.
Postavljen je na gradbeni parceli skupaj z osnovnim objektom, po načinu
dovoljevanja posega v prostor pa ne sodi med enostavne in nezahtevne
objekte. Spremljajoči objekt je lahko postavljen samostojno ali prizidan
k osnovnemu objektu na funkcionalnem zemljišču osnovnega objekta (npr.
garaža, ki presega merila za enostaven ali nezahteven objekt).
Spremljajoči objekti ne smejo presegati 60% zazidane površine osnovnega
objekta. |
(7)
Nezahtevni objekti so konstrukcijsko manj zahtevni objekti, za katere je
potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega
objekta. |
(8)
Enostavni objekti so konstrukcijsko nezahtevni objekti, ki ne
potrebujejo posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, niso
namenjeni bivanju, niso objekti z vplivi na okolje in ne potrebujejo
gradbenega dovoljenja. |
(9) Javno
dostopne površine so površine, na katere ima oziroma mora imeti javnost
prost dostop, ne glede na lastništvo. |
(10)
Zemljišče namenjeno gradnji oziroma gradbena parcela po tem odloku je
zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali
njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in
na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu ali je
predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. Za
zemljišče, namenjeno gradnji se v tem odloku uporablja tudi pojem
gradbena parcela. |
(11)
Višina objektov je določena s številom etaž, pri čemer se za
stanovanjske objekte upošteva max. kalkulativna etažna višina 3 m.
Razporeditev etaž je lahko tudi drugačna, vendar skupna višina objekta
ne sme presegati kalkulativne višine objekta. |
(12)
Ureditve infrastrukture so gradnja gradbeno-inženirskih objektov
prometnega, energetskega, komunalnega, telekomunikacijskega omrežja in
tudi izvedba priključkov. |
(13)
Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno-inženirskih objektov za
urejanje voda. |
(14)
Nadomestitev objekta je pojem, ki ga določa OPN. Pojem »novogradnja kot
nadomestitev obstoječega objekta« ni enak pojmu »nadomestna gradnja«.
Nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja na isti
lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ali namembnostjo.
|
(15)
Prekomerno pomeni preko dopustnih meja, ki jih določajo veljavni
predpisi na področju varstva okolja, varstva pred hrupom, onesnaženjem
in drugi sorodni predpisi. |
47. člen |
meja
območja urejanja |
(1)
Območje urejanja z izvedbenim delom OPN obsega celotno območje Občine
Mokronog - Trebelno, razen območij veljavnih prostorskih izvedbenih
načrtov. |
(2)
Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov so navedena v tabeli
2-1, ki je sestavni del tega odloka. |
(3) Meja
območja, ki se ureja z izvedbenim delom OPN, meje površin, meje EUP in
meje ureditvenih enot so določene v grafičnem prikazu 3.01 do 3.21
Prikaz območij urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske
rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev, merilo 1:5.000. |
48. člen |
členitev
prostora |
(1)
Prostorski izvedbeni pogoji so prostorsko določeni za celotno območje
občine, za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, za enote
urejanja prostora, za ureditvene enote, ponekod pa tudi za posamično
parcelo ali lokaliteto. |
(2)
Namenska raba površin je členitev prostora na zaokrožena območja s
pretežno enotno načrtovano namembnostjo površin in objektov. Namenska
raba prostora je usklajena v postopku načrtovanja med občino in nosilci
urejanja prostora. |
(3)
Grafične podloge so uradni podatki GURS (ZKP, REST), uradni podatki MKGP
(RABA - gozd 2000). Iz dosedanjega prostorskega plana občine so privzete
površine stavbnih zemljišč (sz-stavbna zemljišča). Površine voda (V) so
prikazane na podlagi ZKP 2012 in DOF 5. |
(4)
Podrobnejša namenska raba površin je podrobnejša členitev namenske rabe
prostora. |
(5) Enote
urejanja prostora poselitve so prostorsko in funkcionalno zaokrožena
območja stavbnih zemljišč, namenjena poselitvi in s pretežno enotno
namembnostjo površin in objektov. Enote urejanja prostora
(EUP-poselitev) so navedene v tabeli 1-1, ki je sestavni del tega
odloka. |
(6) Enote
urejanja prostora odprtega prostora (EUP-odprti prostor) so prostorsko
in funkcionalno zaokrožena območja odprtega prostora - krajine in
vključujejo površine primarne rabe prostora (K, G, V in oo). EUP-OP
določajo tudi območja za rekreacijo v odprtem prostoru in vinogradniška
območja. EUP OP so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni del tega
odloka. |
(7) Enota
urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru (EUP-rek) je
prostorsko zaokroženo območje, ki je ob primarni rabi namenjeno tudi
rekreaciji v odprtem prostoru. EUP-rek prekriva več vrst primarne
namenske rabe prostora, ki pa se s tem ukrepom ne spreminja. Za EUP-rek
so dodatno določeni pogoji glede namembnosti, vrste posegov in za
nekatere vrste objektov. EUP-rek so podlaga za upravljanje rekreacijskih
ali varovanih območij. EUP-rek so navedene v tabeli 1-2, ki je sestavni
del tega odloka. |
(8) Enote
urejanja prostora za vinogradniška območja (EUP-vin) so prostorsko
zaokrožena območja primarne rabe in razpršene vinogradniške poselitve,
namenjena vinogradništvu in sadjarstvu. EUP-vin so navedene v tabeli
1-2, ki je sestavni del tega odloka. |
(9) V
tabeli 2-1 so navedene enote urejanja prostora, za katere OPN določa
način urejanja z Občinskim podrobnim prostorskim načrtom (EUP-OPPN).
|
(10) Enote
urejanja prostora državnih prostorskih aktov (EUP-DPA) so prostorsko
zaokrožena območja infrastrukturnih objektov, ki se urejajo z državnimi
uredbami. EUP-DPA so navedene v tabeli 2-2, ki je sestavni del tega
odloka. |
(11)
Ureditvena enota je prostorsko zaokroženo območje, ki je enako ali
manjše od EUP in vsebuje določbe za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje objektov. |
49. člen |
skupni in
posebni PIP |
(1) Skupni
prostorski izvedbeni pogoji - PIP veljajo za vse istovrstne namembnosti
prostora in ureditvene enote, razen če v posebnih pogojih ni določeno
drugače. |
(2)
Posebni PIP so določeni za posamezne enote urejanja prostora, območja
ali lokacije v posebnih določbah tega odloka. Veljavnost skupnih pogojev
na teh območjih je posebej navedena. |
3.2 Skupni
prostorski izvedbeni pogoji |
3.2.1
Prostorski izvedbeni pogoji za namensko rabo prostora in vrste posegov |
50. člen |
Prostorski
izvedbeni pogoji glede namenske rabe prostora in vrste posegov so
določeni za posamezne vrste podrobne namenske rabe prostora, ki so: |
(a)
območja in površine za poselitev: |
1010 območja
stanovanj (S) |
1011
stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi |
(SS) |
1013
površine podeželskega naselja (SK) |
1014
površine počitniških hiš (SP) |
1015
stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti |
(SSa) |
1016
površine samostojne kmetije (SKk) |
|
1020 območja
za centralne dejavnosti (C) |
1021
površine za centralne dejavnosti (CU) |
1023
površine za izobraževanje (CDi) |
1024
površine za verske dejavnosti (CDc) |
|
1030 območja
proizvodih dejavnosti (I) |
1032
gospodarska cona (IG) |
|
1040 posebna
območja (B) |
1041
površine za turizem (BT) |
1042
površine za trgovino in storitve (BD) |
|
1050 zelene
površine (Z) |
1051
površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS) |
1052
površine parkov (ZP) |
1055
površine pokopališča (ZK) |
|
1060 območja
prometne infrastrukture (P) |
1061
površine cest (PC) |
1062
površine železnice (PŽ) |
1066
površine prometnega terminala (PO) |
|
1070
površine komunikacijske infrastrukture (T) |
|
1080 območja
energetske infrastrukture (E) |
1081 območja
energetske infrastrukture (Ee) |
|
1090 območja
okoljske infrastrukture (O) |
1091
površine za oskrbo z vodo (Ov) |
1093
površine čistilne naprave (Oc) |
1095
površine za komunalne dejavnosti in gasilce (Ok) |
|
1110 območja
razpršene poselitve (A) |
1111
površine razpršene poselitve za zidanice in vinske |
kleti
(Av) |
1112
površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja |
(Ask) |
1113
površine razpršene poselitve za samostojne kmetije |
(Askk) |
|
(b) površine, ki
niso namenjene poselitvi: |
2010
kmetijska zemljišča (K1) |
2020
kmetijska zemljišča (K2) |
3010 gozdna
zemljišča (G) |
3012 gozdna
zemljišča - varovalni gozd (Gv) |
4010 območja
površinskih voda (V) |
4011
celinske vode (Vc) |
5010 območja
mineralnih surovin (L) |
5011
površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN) |
5013
površine nadzemnega pridobivalnega prostora za |
sanacijo v kmetijska zemljišča (LNk) |
5014
površine nadzemnega pridobivalnega prostora za |
sanacijo v gozdna zemljišča (LNg) |
5040 ostala
območja (oo). |
51. člen |
1010
območja stanovanj (S) |
Na
površinah stanovanj so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti
in vrste posegov: |
(1011)
stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi (SS) |
(1011a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
- bivanje
- stanovanja, |
- delo na
domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo
večjih vplivov kot bivanje samo), |
-
terciarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe
stanovanjskega območja, brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje,
|
-
kvartarne dejavnosti kot dopolnilne dejavnosti za krajevne potrebe
stanovanjskega območja. |
(1011b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1013)
površine podeželskega naselja (SK) |
(1013a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
stanovanja, |
- kmetije
(stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), |
-
terciarne in kvartarne dejavnosti, |
-
proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 300 m2 in prekomerno
ne vplivajo na okolje, |
- šport in
rekreacija. |
(1013b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1014)
površine počitniških hiš (SP) |
(1014a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
sekundarno bivanje v počitniških objektih, |
- šport in
rekreacija. |
(1014b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
odstranitve objektov; v posameznem objektu je dopustna ureditev največ
enega počitniškega stanovanja, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, v posameznem objektu je dopustna ureditev največ
enega počitniškega stanovanja, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1015)
stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa) |
(1015a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
stanovanja, |
-
sekundarno bivanje, vendar le v obstoječih sekundarnih bivališčih,
|
- delo na
domu brez prekomernih vplivov na stanovanjsko okolje (ne povzročajo
večjih vplivov kot bivanje samo, se odvijajo v zaprtih prostorih, npr.
prevajanje, biro ..., ni delo s strankami). |
(1015b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
- ureditve
javnih površin. |
(1016)
površine samostojne kmetije (SKk) |
(1016a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
- kmetije
(stanovanjski in gospodarski objekti), |
-
dopolnilne dejavnosti na kmetiji. |
(1016b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
52. člen |
1020
območja centralnih dejavnosti (C) |
Na
površinah centralnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti in vrste posegov: |
(1021)
površine za centralne dejavnosti (CU) |
(1021a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
terciarne dejavnosti, |
-
kvartarne dejavnosti, |
- poslovni
prostori (pisarne), |
-
bivanje/stanovanja, |
-
proizvodne dejavnosti brez prekomernih vplivov na okolje in zunanjih
deponij (npr. založništvo, knjigoveštvo in sorodne dejavnosti ...).
|
(1021b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1023)
površine za izobraževanje (CDi) |
(1023a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
predšolsko varstvo oziroma vzgoja, |
- vse
vrste izobraževanja, znanstveno in raziskovalno delo, |
-
dejavnosti društev, |
-
rekreacija, |
- socialno
varstvo. |
(1023b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1024)
površine za verske dejavnosti (CDc) |
(1024a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
dejavnosti cerkve, |
- versko
izobraževanje, |
-
dejavnosti kulture. |
(1024b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
53. člen |
1030
območja proizvodnih dejavnosti (I) |
Na
območjih proizvodnih dejavnosti so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti in vrste posegov: |
(1032)
gospodarska cona (IG) |
(1032a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
proizvodne dejavnosti, |
-
trgovina, storitve, gostinstvo, |
-
gradbeništvo, |
- poslovni
prostori (pisarne), |
-
kvartarne dejavnosti, |
- šport in
rekreacija, |
- v
območju bivanje ni dopustno. |
(1032b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
54. člen |
1040
posebna območja (B) |
V posebnih
območjih so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste
posegov: |
(1041)
površine za turizem (BT) |
(1041a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
gostinstvo, |
- trgovina
in storitve, kot dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski)
namembnosti, locirane so lahko v kletni in/ali pritlični etaži, vendar
ne smejo preseči 1/2 zazidane površine objekta v posamezni etaži,
|
-
rekreacija in kulturne dejavnosti, ter prostori za izobraževanje, kot
dopolnilna dejavnost osnovni turistični (gostinski) namembnosti,
locirane so lahko v vsaki etaži, vendar ne smejo preseči 1/2 zazidane
površine objekta v posamezni etaži, |
-
zdravstvene dejavnosti, |
-
stanovanje za lastnika oziroma upravljavca objekta, vendar največ eno
stanovanje na objekt. |
(1041b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1042)
površine za trgovino in storitve (BD) |
(1042a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
- trgovina
in storitve (nakupovalna središča), gostinstvo, |
- poslovni
prostori raznih dejavnosti (pisarne), |
-
dejavnosti rekreacije, zabave, sprostitve, |
- v
območju niso dopustna stanovanja/bivanje razen stanovanje za lastnika
oziroma upravljavca obstoječega gostinskega objekta. |
(1042b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
55. člen |
1050
zelene površine (Z) |
Na zelenih
površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti in vrste
posegov: |
(1051)
površine za oddih, šport in rekreacijo na prostem (ZS) |
(1051a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
- območja
za rekreacijo in šport na prostem so namenjena športu, rekreaciji in
oddihu na prostem in obsegajo le površine igrišč (brez objektov
visokogradnje) in zelene površine, kot so: igrišča, igralni parki,
kopališča, plaže, golf, kamp, dopolnilne dejavnosti le kot
začasni/sezonski objekti. |
(1051b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- ureditve
športnih, rekreacijskih in zelenih površin, ureditve otroških igrišč,
postavitve športne, rekreacijske in parkovne opreme (kot so klopi in
lope za počitek ...), |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, pomožni objekti so dopustni za shranjevanje
opreme, garderobe, sanitarije ... |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
- gradnja
objektov visokogradnje ni dopustna (razen objektov, določenih v alinejah
3 in 4). |
(1052)
površine parkov (ZP) |
(1052a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
rekreacija in oddih na parkovnih površinah. |
(1052b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- parkovne
ureditve in ureditve zelenih površin, ureditve otroških igrišč,
postavitve parkovne opreme (kot so klopi in lope za počitek ...),
|
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1055)
površine pokopališča (ZK) |
(1055a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
pokopališka in pogrebna dejavnost, |
-
dejavnosti cerkve, |
- trgovina
in storitve kot dopolnilna dejavnost pokopališki in pogrebni dejavnosti
(npr. cvetličarna, prodaja kamnoseških izdelkov in sorodne dejavnosti
povezane z osnovno namembnostjo območja), |
- parkovne
površine. |
(1055b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
56. člen |
1060
območja prometne infrastrukture (P) |
Na
prometnih površinah so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti
in vrste posegov: |
(1061)
površine cest (PC) |
(1061a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
dejavnosti cestnega prometa. |
(1061b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1062)
površine železnice (PŽ) |
(1062a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
dejavnosti železniškega prometa. |
(10612b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1066)
ostale prometne površine (PO) |
(1066a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
- prometne
površine in parkirišča. |
(1066b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
57. člen |
1070
območja komunikacijske infrastrukture (T) |
Na
površinah komunikacijske infrastrukture so dopustne naslednje
namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov: |
(1070)
območja komunikacijske infrastrukture (T) |
(1070a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
dejavnosti telekomunikacij. |
(1070b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
58. člen |
1080
območja energetske infrastrukture (E) |
V območjih
energetske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti oziroma
dejavnosti in vrste posegov: |
(1081)
oskrba z električno energijo (Ee) |
(1081a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
proizvodnja električne energije (hidro-, solarne elektrarne,
bioplinarne, soproizvodnja na plin in lesno biomaso ter druge oblike),
|
- prenos
električne energije (razdelilne transformatorske postaje). |
(1081b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
59. člen |
1090
območja okoljske infrastrukture (O) |
Na
površinah okoljske infrastrukture so dopustne naslednje namembnosti
oziroma dejavnosti in vrste posegov: |
(1091)
površine za oskrbo z vodo (Ov) |
(1091a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
površine/območja za naprave vodovodnega omrežja (zajetja, rezervoarji
...) |
(1091b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1092)
površine čistilne naprave (Oc) |
(1092a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
dejavnosti povezane s čiščenjem odplak (čistilna naprava, črpališče,
druga infrastruktura za odvajanje in čiščenje odplak), |
-
spremljajoči poslovni prostori osnovne dejavnosti območja, |
- storitve
v zvezi z okoljsko infrastrukturo, |
-
stanovanja niso dopustna. |
(1092b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(1095)
površine za komunalne dejavnosti in gasilce (Ok) |
(1095a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
zbiranje, sortiranje odpadkov, |
-
komunalne dejavnosti, |
- gasilska
dejavnost. |
(1095b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
60. člen |
1110
območja razpršene poselitve (A) |
Na
površinah razpršene poselitve so dopustne naslednje namembnosti oziroma
dejavnosti in vrste posegov: |
1111
površine razpršene poselitve za zidanice in vinske kleti (Av)
|
(1111a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
kmetijstvo - samo gospodarski objekti za vinogradništvo in druge trajne
nasade. |
(1111b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
postavitve/novogradnje gospodarskih objektov za vinogradništvo
(zidanice, vinske kleti), |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
1112
površine razpršene poselitve za kmetije in stanovanja (Ask) |
(1112a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
- kmetije
(stanovanje kmetije in kmetijska gospodarska poslopja), |
-
stanovanja/bivanje, |
-
gostinstvo, storitvene dejavnosti brez prekomernih vplivov. |
(1112b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- za
obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije,
dozidave, nadzidave, odstranitve objektov, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov v okviru dopustnih dejavnosti,
|
-
novogradnje objektov, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
1113
površine razpršene poselitve za kmetijska gospodarstva (Askk)
|
- Za Askk
glede namembnosti oziroma dejavnosti in vrste posegov veljajo določbe za
namensko rabo SKk. |
61. člen |
(2010 in
2020) Kmetijska zemljišča (1) in (2): |
(2010a in
2020a) dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti:
|
-
kmetijstvo. |
(2010b in
2020b) dopustne so naslednje vrste posegov: |
- ureditve
kmetijskih zemljišč (vse agrarne operacije), |
- ureditve
infrastrukture, od tega le: |
-
rekonstrukcije obstoječih lokalnih cest, |
-
cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (objekti
klasifikacije CC - SI šifra 22), |
-
vodnogospodarske ureditve, kot so vodni zadrževalniki za potrebe
namakanja kmetijskih zemljišč, sistemi za namakanje in osuševanje,
akvadukti; |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka. |
62. člen |
(3010)
Gozdna zemljišča (G) |
(3010a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
gozdarstvo in kmetijstvo, |
- šport in
rekreacija, če omogočata ohranjanje prvotne funkcije zemljišča,
|
- lov in
ribolov. |
(3010b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- ureditve
gozdnih zemljišč, |
- ureditve
za rekreacijo, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
63. člen |
(3011)
Gozdna zemljišča - varovalni gozd (Gv) |
(3010a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
gozdarstvo. |
(3010b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- ureditve
gozdnih zemljišč, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
64. člen |
Poleg
grafično prikazanih površin celinskih voda, so vodna zemljišča celinskih
voda po ZV-1 vsa zemljišča, kjer je voda trajno ali občasno prisotna in
se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke
razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Za vse površine
celinskih voda velja: |
(4011)
Celinske vode (Vc): |
(4011a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
vodnogospodarske dejavnosti. |
(4011b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
-
vodnogospodarske ureditve, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka. |
65. člen |
5010
območja mineralnih surovin (L) |
V območjih
mineralnih surovin so dopustne naslednje namembnosti oziroma dejavnosti
in vrste posegov: |
(5011)
površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN): |
(5011a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
izkoriščanje mineralnih surovin, |
-
proizvodne dejavnosti, povezane z mineralnimi surovinami, gradbeništvo.
|
(5011b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
-
raziskovanje, izkoriščanje, sanacija, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
(5013)
površine nadzemnega pridobivalnega prostora - sanacija v kmetijska
zemljišča (LNk): |
(5013a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
kmetijstvo. |
(5013b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- sanacija
v kmetijska zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
(5014)
površine nadzemnega pridobivalnega prostora - sanacija v gozdna
zemljišča (LNg): |
(5014a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
-
gozdarstvo. |
(5014b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- sanacija
v gozdna zemljišča brez izkoriščanja mineralnih surovin. |
66. člen |
5040
ostala območja (oo) |
(5040)
ostala območja (oo): |
(5040a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
- ni
dejavnosti. |
(5040b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- sanacija
zemljišča, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, energetsko, komunalno, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
67. člen |
EUP - rek
- enote urejanja prostora za rekreacijo v odprtem prostoru |
(a)
dopustne so naslednje namembnosti oziroma dejavnosti: |
- na
površinah primarne rabe prostora še športna in rekreacijska raba, ki
trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin, |
- na
stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste namembnosti
oziroma dejavnosti, ki so dopustne za posamezno podrobnejšo namensko
rabo površin, |
-
spremembe namembnosti objektov ali delov objektov za šport in
rekreacijo, ter gostinstvo brez nastanitvenih kapacitet, |
-
spremembe namembnosti objektov za kmetijstvo, enostavnih in nezahtevnih
objektov niso dopustne. |
(b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- na
površinah primarne rabe prostora: |
- ureditev
sprehajalnih poti, rekreacijskih izhodišč in sorodne rekreacijske
infrastrukture, |
- krčitev
gozda za potrebe rekreacije, |
- na
stavbnih zemljiščih znotraj EUP za rekreacijo vse vrste posegov, ki so
dopustni za posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu s tabelo 3, ki
je sestavni del tega odloka, |
-
postavitve objektov visokogradnje in rekreacijskih površin, ki imajo
značaj graditve in trajno spreminjajo namensko rabo (npr. tenis igrišča
ipd.) niso dopustne. |
68. člen |
EUP - vin
- enote urejanja prostora vinogradniških območij |
(a)
dopustna so naslednje namembnosti: |
- na
primarni rabi prostora vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so
dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, |
- na
stavbnih zemljiščih vse vrste namembnosti oziroma dejavnosti, ki so
dopustne za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. |
(b)
dopustne so naslednje vrste posegov: |
- na
površinah primarne rabe prostora: |
- krčitev
gozda za potrebe trajnih nasadov, |
- na
stavbnih zemljiščih v EUP vin vse vrste posegov, ki so dopustni za
posamezno podrobnejšo namensko rabo površin, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov za posamezno namensko rabo
prostora v vinogradniškem območju, v skladu s tabelo 3, ki je sestavni
del tega odloka, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve. |
69. člen |
dopustne
vrste objektov glede na namen |
Na
površinah posameznih podrobnejših namenskih rab prostora so dopustne
gradnje tistih vrst objektov glede na namen, ki so skladne z dopustnimi
namembnostmi, izrabo, oblikovanjem in drugimi prostorskimi izvedbenimi
pogoji po tem odloku. |
70. člen |
Na
zemljiščih z grafičnim prikazom stavbe izven območij stavbnih zemljišč
(prikaz stavbe po REST - GURS v grafičnem prikazu namenske rabe prostora
in GJI v merilu 1:5.000) gradnja ni dopustna, razen infrastrukture,
nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu s tabelo 3. |
71. člen |
Na
območjih in površinah za poselitev, ki so degradirane ali je gradnja
zastala, je dopustna začasna raba. Dopustne so začasne ureditve in
začasni objekti, s tem, da se ne povečuje vrednost zemljišč in da te
ureditve ne onemogočajo kasnejše celovite izvedbe načrtovanega objekta
ali ureditve. |
3.2.2
Tolerance glede namenske rabe prostora |
72. člen |
(1) Za
obstoječe objekte z namembnostjo, ki ni v skladu z OPN, je dopustna
nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in v okviru
veljavnih okoljskih predpisov (hrup, varstvo okolja ...). Dopustna je
sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN,
za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je potrebno
zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. |
(2) Za
obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje po OPN (npr. objekt nima funkcionalnega zemljišča ali nima
zadostnih odmikov od parcelne meje, nima zadostne velikosti
zemljiške/gradbene parcele …) je dopustna nadaljnja raba objekta, v
skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v okviru dopustnih dejavnosti.
Dopustna je sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti, ki jih
določa OPN, za obseg novih ali povečanih dejavnosti (kapacitet) je
potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb OPN. Dopustne vrste
posegov so: |
-
rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje,
|
- dozidave
in nadzidave niso dopustne, |
-
podkletitev v gabaritu obstoječega tlorisa, |
-
nadomestitev objekta - v enakih ali manjših gabaritih. |
(3) Za
obstoječe objekte, ki presegajo merila za urbanistično in arhitekturno
oblikovanje po OPN (tj. obstoječi objekt ima manjše odmike od
predpisanih, ima pa zadostno velikost zemljiške/gradbene parcele,
velikost parcele omogoča dozidave ali tudi novogradnje) je dopustna
nadaljnja raba objekta, v skladu s pridobljenim dovoljenjem in raba v
okviru dopustnih dejavnosti. Dopustna je sprememba namembnosti v okviru
dopustnih dejavnosti, ki jih določa OPN, za obseg novih ali povečanih
dejavnosti (kapacitet) je potrebno zagotoviti parkirišča v okviru določb
OPN. Dopustne vrste posegov so: |
-
rekonstrukcija ob pogojih za arhitekturno oblikovanje za novogradnje
objektov, |
-
dozidave, nadzidave so dopustne pod pogoji za novogradnje objektov,
|
- dopustna
je podkletitev objekta, |
- izjemoma
so v območju kulturne dediščine (naselbinska, stavbna dediščina)
dopustne dozidave, nadzidave in podkletitev z manjšimi odmiki od
dopustnih za novogradnje, vendar le s soglasjem soseda, |
-
nadomestitev objekta - v enakih ali manjših gabaritih; v večjih
gabaritih pa v skladu z zgornjimi alinejami. |
3.2.3
Prostorski izvedbeni pogoji za izrabo |
73. člen |
Pogoji
glede izrabe so določeni v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah. |
3.2.4
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje |
74. člen |
Prostorski
izvedbeni pogoji za oblikovanje objektov in drugih posegov v prostor so:
|
- PIP za
urbanistično oblikovanje, |
- PIP za
arhitekturno oblikovanje, |
- PIP za
oblikovanje v ureditvenih enotah, |
- PIP za
oblikovanje drugih posegov v prostor. |
3.2.4.1
Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje |
75. člen |
faktor
zazidanosti (FZ) |
(1) Faktor
zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbiščem) in
površino gradbene parcele. Faktor zazidanosti izraža delež stavbišča na
gradbeni parceli. |
(2)
Zazidana površina objekta (stavbišče) je površina, ki jo tvori zunanji
obod objekta v ravnini pritličja. |
(3) V
zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se štejejo:
|
- površina
navpične projekcije pritlične etaže na vodoravno ravnino (sem sodijo vsi
zaprti prostori objekta, letni vrtovi, zastekljeni prostori, arkade ipd.
stavbni deli), |
- previsni
deli stavbe (površine stavbe, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh
strani) nad zazidano površino osnovnega stavbnega volumna in prav tako
tvorijo volumen stavbe, |
- površina
kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo
urejenega terena. |
(4) V
zazidano površino za izračun faktorja zazidanosti se ne štejejo vkopane
kletne etaže, zunanja stopnišča, zunanje klančine, balkoni, nadstreški,
sončni zasloni, enostavni in nezahtevni objekti. |
76. člen |
faktor
izrabe (FI) |
(1) Faktor
izrabe je razmerje med bruto etažno površino objekta (brez
kletnih/podzemnih površin) in gradbeno parcelo. Faktor izrabe izraža
delež bruto etažne površine na gradbeni parceli. |
(2) V
bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se štejejo:
|
- bruto
površine vseh nadzemnih etaž, ki so pokrite in zaprte najmanj s treh
strani (loggia), upoštevajoč tudi previsne dele etaže (op.: v primeru
nagnjene fasade), sem sodijo tudi tlorisne površine, ki niso zaprte z
vseh strani do polne višine, so pa pokrite - računa se površine do
navpične projekcije zunanjega roba krova, |
- površina
kleti oziroma drugih podzemnih delov objekta, ki segajo nad nivo
urejenega terena. |
(3) V
bruto etažno površino objekta za izračun faktorja izrabe se ne štejejo:
vkopane kletne etaže, prostor znotraj prezračevanih streh, pohodne
strehe za potrebe vzdrževanja, enostavni in nezahtevni objekti ter drugi
lahko odstranljivi objekti (točkovni temelji - lahka konstrukcija).
|
(4) Izraba
prostora se določa tudi s številom stanovanj. Podrobnejši pogoji so
določeni v pogojih za oblikovanje v ureditvenih enotah ali podrobnih
PIP. |
77. člen |
odmiki
osnovnih in spremljajočih objektov |
(1) Odmiki
objektov od gradbene parcele ali regulacijske linije so praviloma min. 4
m. Odmiki so določeni v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah. Odmik
se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade (za
izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe in sorodni okrasni
elementi fasade). |
(2) Manjši
odmiki od 4 m so dopustni s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca
javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje
objekta. |
(3) Večje
odmike od 4 m je treba zagotoviti v naslednjih primerih: |
- objekti,
katerih kap ali zgornji rob strešnega venca je višji od 8 m, morajo biti
odmaknjeni od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije min. 6
m, |
- večje
odmike od parcelne meje ob ulici oziroma od regulacijske linije morajo
biti večji od predpisanih v primeru rekonstrukcije ceste in nadomestne
gradnje objekta, ko je treba zagotoviti razširitev uličnega profila za
izboljšavo varnosti. |
(4) Za
balkone, ganke in napušče je dopusten odmik 2 m, razen ob javnih
prometnih površinah in objektih, kjer gradbena linija sovpada z
regulacijsko linijo, v teh primerih lahko balkoni, ganki in napušči
segajo preko regulacijske linije. |
(5)
Dopustna je postavitev dveh stavb v niz (dvojček) tako, da se objekta na
eni stranici stikata, pri čemer veljajo ista merila izrabe in
zazidanosti. |
(6)
Objekti na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah
se lahko medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč
pismeno sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi
pogoji za varnost, rabo in vzdrževanje objekta. |
(7)
Spremljajoči objekt (kot npr. garaža, ki presega velikost enostavnega
ali nezahtevnega objekta) se lahko stika z osnovnim objektom. Za odmike
spremljajočih objektov veljajo določbe za odmike osnovnih objektov.
|
(8)
Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske
infrastrukture je dopustna do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in
do regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine.
|
(9)
Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za nejavne potrebe je dopustna
z odmikom min. 60 cm do meje gradbene oziroma zemljiške parcele in min.
60 cm od regulacijske linije oziroma meje javne prometne površine s
pisnim soglasjem soseda in upravljavca javne površine. Podporni zidovi
ob regulacijski liniji oziroma ob javni cesti morajo biti postavljeni
izven pregledne berme (polja preglednosti). |
(10)
Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna
drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem
sporazumejo. |
(11)
Gradnja osnovnih in spremljajočih objektov, kjer je dopustna lega do
regulacijske linije ali do meje javne površine, je dopustna, če na tem
odseku ni planirana rekonstrukcija oziroma širitev ceste ali druge
gospodarske javne infrastrukture. Odmike presodi upravljavec javne
površine glede na načrtovane ureditve in dejanske razmere na terenu.
|
(12)
Stavbe morajo biti odmaknjene od gozdnega roba vsaj 20 m, ostali objekti
in ureditve, ki so na nivoju zemljišča, pa morajo biti odmaknjeni od
meje gozda vsaj 1 m. S soglasjem javne gozdarske službe je možna tudi
gradnja bliže gozdnemu robu. |
3.2.4.2
Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje enostavnih in
nezahtevnih objektov |
78. člen |
lega
nezahtevnih in enostavnih objektov |
(1)
Gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov je določena v tabeli 3, ki je
sestavni del odloka. |
(2)
Začasni objekti za turistično ponudbo (kot npr. kiosk, gostinski vrt,
pokriti prostor, oder z nadstreškom, cirkus, tribuna) morajo biti
postavljeni tako, da ne ovirajo osnovnega toka peš prometa in
funkcionalno oviranih ljudi, da ne ovirajo prometa interventnih vozil in
vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. |
(3)
Nezahtevnih in enostavnih pomožnih infrastrukturnih objektov (kot npr.
bazna postaja, kiosk za meritev stanja okolja, energetski in
telekomunikacijski objekti) ni dopustno postavljati v območjih ali v
neposredni bližini objektov naravnih vrednot in kulturne dediščine. |
79. člen |
odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov |
(1) Odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr.: objekt za rejo živali,
pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, objekti za kmetijske proizvode in
dopolnilno dejavnost, pomožni objekti namenjeni obrambi in varstvu pred
naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja
okolja in naravnih pojavov in sorodni) morajo biti: |
- 4 m od
meje gradbene parcele ali regulacijske linije, |
- manjši
odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne
površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje
objekta, |
- večje
odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje
ceste in jih določi upravljavec javne površine. |
(2) Odmiki
nezahtevnih in enostavnih objektov (kot npr.: majhna stavb, majhna
stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave, mala komunalna čistilna
naprava, nepretočna greznic, rezervoar, vodnjak, vodomet, samostojno
parkirišče, športno igrišče na prostem, vodno zajetje in objekti za
akumulacijo vode in namakanje, pomožni letališki, pristaniški objekt in
pomožni objekt na smučišču in sorodni objekti) morajo biti: |
- 2 m od
meje gradbene parcele ali regulacijske linije, |
- manjši
odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda oziroma upravljavca javne
površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in vzdrževanje
objekta, |
- večje
odmike je treba zagotoviti v primeru rekonstrukcije ali novogradnje
ceste in jih določi upravljavec javne površine. |
(3)
Nezahtevni in enostavni objekti (kot npr.: pomožni objekt v javni rabi,
podporni zid, pomožni komunalni objekt, priključek na objekte
gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja, kolesarska
pot, pešpot, gozdna pot, pomol, objekt za oglaševanje in sorodni) so
lahko postavljeni do parcelne meje s pisnim soglasjem soseda oziroma
upravljavca javne površine ob zagotovljenih pogojih za varnost, rabo in
vzdrževanje objekta. Ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške
parcele brez soglasja soseda, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na
sosednje zemljišče. |
80. člen |
namestitev
naprav kot investicijska vzdrževalna dela |
Enostavne
naprave za proizvodnjo električne energije je dopustno namestiti:
|
- na ali v
zgradbo ali gradbeno-inženirski objekt, v tem primeru enostavna naprava
ne sme presegati višine zgradbe, |
- na
gradbeno parcelo, v tem primeru naprava ne sme presegati višine zgradbe,
odmik enostavne narave od zgradbe pa ne sme biti večji od višine
zgradbe. |
Klima
naprave, vetrnice za proizvodnjo električne energije in sorodnih naprav
ni dopustno nameščati na fasade, ki so ob ulici. |
3.2.4.3
Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje |
81. člen |
višina
objektov |
(1) Višina
in etažnost objektov sta določeni za posamezne vrste objektov v pogojih
za oblikovanje v ureditvenih enotah oziroma v posebnih PIP. |
(2) Pri
določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za
posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja
oziroma zaselka, tako da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne
podobe naselja oziroma zaselka. |
82. člen |
klet |
(1)
Osnovni in spremljajoči objekti so lahko podkleteni. Kletnih etaž je
lahko več, razen v primeru omejitev zaradi varstva podtalnice ali drugih
varstvenih razlogov. |
(2)
Površina kleti je lahko večja od tlorisa pritličja, če se s tem ne
onemogoča ohranitev ali zasaditev dreves in grmovnic v skladu z
varovanimi vrednotami in določbami za zagotovitev deleža zelenih površin
na gradbeni parceli. |
(3) Odmik
kleti od parcelne meje mora biti min. 4 m, manjši odmik je dopusten s
pisnim soglasjem soseda mejaša. |
(4)
Površina kletne etaže, ki je v celoti vkopana in ne sega nad koto novo
urejenega terena, se ne šteje v površino objekta za izračun faktorja
zazidanosti in faktorja izrabe. |
(5) Kletna
etaža, ki sega nad koto urejenega terena, se šteje v zazidano in bruto
etažno površino v naslednjih primerih: |
- če
podzemne etaže segajo nad nivo urejenega terena in so prostori kletne
etaže osvetljeni (na fasadi kletne etaže okna ali vrata), v tem primeru
se upošteva površina osvetljenih prostorov oziroma najmanj površina, ki
jo tvorijo širina dela fasade z odprtinami in polovica globine kletne
etaže |
- v
zazidano površino se štejejo tudi tisti deli podzemnih etaž objekta, ki
pretirano segajo iz raščenega terena in so bili kasneje zasuti; za
pretirano izstopajoče dele se štejejo tisti deli stavbe, ki segajo nad
linijo terena, ki povezuje zgornjo in spodnjo koto gradbene parcele,
dopustna toleranca je nagib terena 2:1, ki se ga prikaže od spodnje kote
gradbene parcele. |
(6) Pri
rekonstrukciji, nadomestni gradnji objekta in pri nadomestitvi
obstoječega objekta je dopustna gradnja kleti v okviru tlorisa (zazidane
površine) objekta. |
83. člen |
mansarda
in podstrešni prostori |
Mansarda
je lahko izvedena v dveh etažah pri enakih/nespremenjenih pogojih za
višino objekta, oblikovanje strehe in strešnih elementov. |
Površine
mansarde se štejejo v bruto etažno površino objekta in faktor izrabe. |
84. člen |
kolenčni
zid |
(1) Višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena s skupno višino
kolenčnega zida, kapne lege in strešne konstrukcije. Višino se meri na
zunanji strani zunanjega zida (nosilne konstrukcije). Višino strešne
konstrukcije pri kolenčnem zidu se meri v vertikalni smeri od zgornje
kote nosilne konstrukcije stropa zadnje polne etaže (od betonske plošče
ali stropnika, brez tlaka) do zgornje linije nosilne konstrukcije strehe
(kot npr. špirovca ali strešne plošče). |
(2) Višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je določena za posamezne vrste
objektov v določbah za oblikovanje v ureditvenih enotah. |
(3)
Navedene višine strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu se uporabijo kot
merilo tudi v primerih, ko streha nima običajne izvedbe s kolenčnim
zidom in kapno lego (kot npr. streha brez kapne lege ali masivna izvedba
v betonu ali izvedba z večetažnimi prostori). |
(4) Mera
oziroma višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je razvidna v
grafičnih prikazih, ki so sestavni del obrazložitve odloka. |
85. člen |
streha |
Oblika in
naklon strehe sta določena v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah
oziroma v posebnih PIP. |
86. člen |
odpiranje
strešin |
(1) Vrste
odpiranja strešin so določene v PIP za oblikovanje v ureditvenih enotah.
|
(2)
Odpiranje strešin stanovanjskih stavb je dopustno s strešnimi okni in v
obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti prečno dvokapnico z enakim
naklonom kot osnovna streha (toleranca 10°) ali enokapnico (na fertah) z
nižjim naklonom od osnovne strehe. Strešine frčad ne smejo segati nad
sleme osnovne strehe. Razmerje frčad na stanovanjskih objektih mora biti
usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi ne
sme presegati ene tretjine dolžine strehe (širina frčad in strešine se
meri v osi okna frčade). V primeru dveh etaž v mansardi so v spodnji
etaži dopustne frčade, zgornja etaža ima lahko le strešna okna.
|
(3)
Odpiranje strešin gospodarskih poslopij kmetij in objektov gospodarskih
dejavnosti za potrebe prezračevanja, osvetlitve in drugih funkcionalnih
potreb, je dopustno s strešnimi okni in pultnimi frčadami (frčadami na
fertah), katerih naklon je manjši do 10° od naklona osnovne strehe,
skupna dolžina frčad ne sme presegati polovice dolžine strešine
gospodarskega poslopja. Dopustne so tudi prezračevalne odprtine v
slemenu strehe in druge oblike odpiranja strešin. |
(4)
Oblikovanje odpiranja strešin drugih vrst objektov ni predpisano. |
87. člen |
kritina |
(1) Strehe
s strešinami v nagibu morajo biti krite s kritino opečne ali sive barve,
dopustni so tudi odtenki temnejše sive in rjave barve. |
(2) Strehe
v območjih varstva kulturne dediščine in vplivnih območjih varstva
kulturne dediščine morajo biti krite s kritino, značilno in prevladujočo
za to območje. Dopustne so kritine z majhnimi strešniki oziroma kritino,
ki ima teksturo drobnih strešnikov. |
(3)
Pločevinasta kritina, ki ne oksidira in/ali ima odsev, ni dopustna.
Pločevinasta kritina v polmat sijaju je dopustna. |
(4)
Kritine z odsevom niso dopustne, razen za manjše površine arhitekturnih
elementov. |
88. člen |
odstranitev objekta |
V primeru,
da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta ohrani, del pa
odstrani, je potrebno ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v
enotno in skladno oblikovano stavbno maso; nakloni strešin in kritina
morajo biti enaki. |
89. člen |
podporni
zidovi višine nad 1,5 m |
(1)
Gradnja podpornih zidov, višjih od 1,5 m, za potrebe javne gospodarske
infrastrukture se v naseljih priporoča v terasah/kaskadah. |
(2) Pri
gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, za nejavne potrebe in ob javni
površini, zgornji rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine
v nagibu 1:1, katere slednica je regulacijska linija na višini 2,2 m nad
koto urejene javne površine. Prekomerni negativni vplivi (kot npr.
preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz
višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni. |
(3) Pri
gradnji podpornih zidov, višjih od 2,2 m, ob medsosedski meji, zgornji
rob podpornega zida ne sme presegati navidezne ravnine v nagibu 1:1,
katere slednica je parcelna meja na višini 2,2 m nad koto urejene
površine spodaj ležeče parcele. Prekomerni negativni vplivi (kot npr.
preliv meteorne vode, spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz
višjeležečih zemljišč morajo biti preprečeni. |
3.2.4.4
Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje nezahtevnih in
enostavnih objektov |
90. člen |
nezahtevni
in enostavni objekti |
Nezahtevni
in enostavni objekti morajo biti izvedeni tako, da so lahko odstranljivi
in je po njihovi odstranitvi možna enostavna vzpostavitev prejšnjega
stanja v prostoru. |
91. člen |
ograje do
višine 3 m |
(1) Višina
ograje ob javni površini je dopustna do višine 1,2 m; višje ograje so ob
javni površini dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Višina
medsosedske ograje je dopustna do višine 2 m. |
(2)
Oblikovanje ograj ob javnih površinah v ureditvenih enotah »v« - vas naj
se zgleduje po tradicionalnih primerih ograjevanja parcel. |
(3)
Protihrupne ograje v vaških naseljih in zunaj naselij naj bodo pretežno
lesene ali ozelenjene. |
92. člen |
škarpe in
podporni zidovi do 1,5 m |
(1)
Gradnja podpornih zidov je dopustna na nagnjenem terenu, ko je potrebna
trdnejša ureditev brežin in druge rešitve niso izvedljive oziroma ne
zagotavljajo varnosti. |
(2)
Gradnja podpornih zidov za potrebe izravnave vrta okrog objekta ni
sprejemljiva. Nasipavanje površin za zasebne potrebe (vrtovi ipd.) na
gradbenih parcelah je dopustno do nagibov naravnega posipa. |
(3)
Gradnja podpornega zida ob medsosedski meji je dopustna, če ni možna
drugačna ureditev višinskih razlik na meji in se lastniki zemljišč o tem
sporazumejo. Prekomerni negativni vplivi (kot npr. preliv meteorne vode,
spiranje zemlje ali kamenja ipd. vplivi) iz višjeležečih zemljišč morajo
biti preprečeni. |
93. člen |
objekti za
oglaševanje |
(1)
Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na objektih in/ali na
funkcionalnih zemljiščih teh objektov, v katerih se izvaja oglaševana
dejavnost ali na drugem stavbnem zemljišču naselja. Postavitev oglasnega
panoja ali drugega sorodnega objekta/konstrukcije za oglaševanje nad
sleme objekta ni dopustna. |
(2)
Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje je dopustno
postavljati v skladu z odlokom o plakatiranju in oglaševanju v občini.
|
(3)
Oglasne panoje ali druge sorodne objekte za oglaševanje ni dopustno
postavljati na: |
- na
površinah naravnih vrednot in površinah s kulturno dediščino,
|
- na
kmetijskih in gozdarskih objektih na površinah primarne namenske rabe.
|
(4)
Izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti nameščeni
najmanj 2,3 m nad pločnikom. |
3.2.4.5
Prostorski izvedbeni pogoji za oblikovanje v ureditvenih enotah |
94. člen |
(1) Z
ureditvenimi enotami so določeni prostorski izvedbeni pogoji za
urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov in drugih posegov v
prostor. Naziv ureditvene enote je lastno ime tipa ureditvene enote in
ne pomeni dopustne dejavnosti. |
(2) OPN
določa PIP za naslednje ureditvene enote: |
v vas
(strnjena zazidava prostostoječih objektov |
srednjega merila) |
e
enodružinska zazidava (zazidava prostostoječih |
objektov
manjšega merila) |
vv vaška
zazidava v vinogradniških območjih |
vz zidanice |
w
počitniške hišice |
x
svojstveno oblikovanje |
b bloki
(zazidava prostostoječih objektov ali objektov v |
nizu
srednjega merila) |
d
dvoranski objekti (prostostoječi ploščati objekti |
srednjega do velikega merila) |
n
infrastrukturni objekti in naprave |
p prometne
površine (brez objektov) |
zi igrišča,
igralne površine, zelenice |
zp parkovne
površine |
zk
pokopališče |
0 ni
predpisan tip oblikovanja. |
95. člen |
UREDITVENA
ENOTA VAS (v) |
(1) V
ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov
zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Objekti morajo biti oblikovani v takšnih razmerjih in velikosti, da so
skladni s sosednjimi objekti v naselju ali gruči. Tloris, višina in
razmerja novega stavbnega volumna ne smejo bistveno odstopati od
razmerij in velikosti sosednjih objektov. Bistveno preseganje skladnega
merila ni dopustno. |
(2) merila
in pogoji za stanovanjske stavbe: |
- faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do
0,4 za vse EUP naselja Mokronog - MOK z ureditveno enoto (v).
|
- faktor
izrabe(FI) do 0,75, |
- zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2, |
- odmiki:
poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju
veljajo še: |
- odmiki
med objekti: stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje na isti
gradbeni oziroma lastniški parceli se lahko stikata, |
-
večstanovanjskih objektov na isti gradbeni oziroma lastniški parceli se
lahko medsebojno stika, pri tem je treba zagotoviti možnost, da se
posamezni objekt lahko uporablja samostojno (npr. v primeru spremembe
lastništva), da je zagotovljena varnost, raba in vzdrževanje posamičnega
objekta, |
- tloris:
podolgovat z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25,
|
- višina:
|
- do
K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- ali do
K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad terenom, razen na
pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 180 cm,
|
- za
objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta
K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ
160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
|
- v
primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti
sega nad urejen teren, |
- streha:
|
- naklon
30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru
rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta
pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta, drugačen naklon
je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40% ploskve
vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min.
60% strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), |
- širina
napušča min. 60 cm, |
- sleme v
smeri daljše stranice objekta, |
-
odpiranje strešin: dopustne so frčade in strešna okna. |
(3) merila
in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: |
- faktor
zazidanosti (FZ) do 0,5, |
- odmiki:
poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju
veljajo še: |
- odmiki
med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo
gospodarska poslopja ter stanovanjski objekt in gospodarsko poslopje,
|
- tloris:
podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25,
|
- višina
gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do
30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega
terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
|
- streha:
|
- naklon
30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v primeru
rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija
objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon
je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40% ploskve
vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min.
60% strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), |
-
odpiranje strešin: dopustne so frčade, strešna okna in druge oblike.
|
(4) merila
in pogoji za gospodarske objekte: |
- faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3 |
- zazidana
površina stavbe je lahko največ 300 m2, |
- odmiki:
poleg skupnih PIP glede odmikov v poglavju o urbanističnem oblikovanju
veljajo še: |
- odmiki
med objekti: medsebojno se na isti gradbeni parceli lahko stikajo
gospodarski objekti ter stanovanjski objekt z gospodarskim objektom,
|
- tloris:
podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 1:1,25,
|
- višina
gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do
30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega
terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
|
- streha:
naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v
primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe ali če
funkcija objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m,
drugačen naklon je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do
40% ploskve vseh strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom,
sleme v smeri daljše stranice objekta, ki obsega min. 60% strešnih
ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), |
(5)
objekti terciarnih in kvartarnih dejavnosti: |
- faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3, |
- faktor
izrabe(FI) do 0,5 |
- zazidana
površina stavbe je lahko največ 300 m2, |
- odmiki:
veljajo skupni PIP, |
- tloris:
podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, |
- višina
stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim
terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za
poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike
etažne višine, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne
etaže v celoti sega nad urejen teren, |
- streha:
naklon 30° do 45°, drugačen naklon na osnovni strehi je dopusten v
primeru rekonstrukcije obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je ta
pogojena s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta ali če funkcija
objekta zahteva večjo širino objekta, ki presega 11,5 m, drugačen naklon
je dopusten na sekundarnih strehah, ki lahko obsegajo do 40% vseh
strešnih ploskev, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, ki obsega min. 60%
strešnih ploskev (merjeno v horizontalni ravnini), |
- širina
napušča min. 60 cm, |
- sleme v
smeri daljše stranice objekta. |
-
odpiranje strešin: ni pogojev. |
96. člen |
UREDITVENA
ENOTA ENODRUŽINSKA ZAZIDAVA (e) (1) merila in pogoji za stanovanjske
objekte: |
- faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3. Izjemoma velja dopustni faktor zazidanosti do
0,4 za vse EUP naselja Mokronog - MOK z ureditveno enoto (e).
|
- faktor
izrabe (FI) do 0,75, |
- faktor
zelenih površin (FP) do 0,3 ali večji, |
- v
posamezni stanovanjski stavbi so dopustna največ štiri stanovanja,
|
- zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2, |
- odmiki:
veljajo skupni PIP, |
- višina:
|
- do
K+P+1+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ
80 cm, |
- ali do
K+VP+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ
180 cm, kota pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom,
|
- za
objekte, katerih širina je 8 m ali manj, je dopustna max. višina objekta
K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ
160 cm, pritličje objekta je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
|
- v
primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti
sega nad urejen teren. |
(2) merila
in pogoji za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti |
- faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3, |
- faktor
izrabe(FI) do 0,5, |
- zazidana
površina stavbe je lahko največ 300 m2, |
- odmiki:
veljajo skupni PIP, |
- višina
stavbe: do K+P+1+M, pritličje do 30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim
terenom, na delu površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za
poslovne prostore, garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike
etažne višine, v primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne
etaže v celoti sega nad urejen teren. |
97. člen |
UREDITVENA
ENOTA VAŠKA ZAZIDAVA V VINOGRADNIŠKIH OBMOČJIH (vv) |
(1) V
ureditveni enoti vaška zazidava v vinogradniških območjih (vv) se mora
arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah
krajevno značilne arhitekture. Bistveno preseganje skladnega merila ni
dopustno. |
(2) merila
in pogoji za stanovanjske stavbe: |
- v
posamezni stavbi sta dopustni največ dve stanovanji, |
- zazidana
površina stavbe je lahko največ 150 m2, |
- odmiki:
2,5 m od meje gradbene oziroma zemljiške parcele (brez soglasja soseda,
razen za odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne
površine), manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda,
|
- višina:
|
- do
K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 30 cm nad urejenim terenom,
razen na pobočju, kjer je vhod lahko največ 100 cm nad urejenim terenom,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko do 180 cm,
|
- v
primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti
sega nad urejen teren, |
- streha:
naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta,
|
-
odpiranje strešin: dopustna so strešna okna. |
(3) merila
in pogoji za kmetijska gospodarska poslopja: |
- zazidana
površina stavbe je lahko največ 280 m2, |
- odmiki:
|
- 2,5 m od
meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za odmik od ceste,
kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine), manjši odmik je
dopusten s pisnim soglasjem soseda, |
- manjši
odmik do 2,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda |
- višina
gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do
30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega
terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti sega nad urejen teren,
|
- streha:
naklon 30° do 45°, dvokapnica, sleme v smeri daljše stranice objekta,
drugačen naklon je dopusten v primeru rekonstrukcije obstoječe
položnejše ali strmejše strehe ali če funkcija objekta zahteva večjo
širino objekta, ki presega 11,5 m. |
-
odpiranje strešin: dopustna so strešna okna. |
98. člen |
UREDITVENA
ENOTA ZIDANICE (vz) |
merila in
pogoji za oblikovanje so: |
zidanice:
|
- gradnja
zidanice je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada na
kmetijskih zemljiščih K1 v velikosti nad 3000 m2, na kmetijskih
zemljiščih K2 pa v velikosti nad 1000 m2; omejitev glede velikosti
vinograda velja samo za novogradnjo - ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo
in legalizacijo obstoječih objektov. |
- v
zidanicah je dopustno samo občasno bivanje, |
- odmiki:
min. 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za
odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine),
manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, |
- tloris:
zazidana površina zidanice je lahko največ 60 m2, kletna etaža je lahko
večja od pritlične etaže, če je kletni del vkopan in se s tem ne poveča
zazidana površina parcele (povečan tloris je razširjen na vkopanem
delu), razmerje stranic tlorisa v pritlični etaži najmanj 1:1,25;
|
- višina:
|
- do K+P+M
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 80 cm, |
- ali do
K+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je do 180 cm, kota
pritličja pri vhodu do 100 cm nad urejenim terenom, |
- v
primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti
sega nad urejen teren, |
- streha:
naklon 300 do 450, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta,
|
-
odpiranje strešin: dopustna so strešna okna, |
- dopustna
je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2,
streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno
streho, ločne in druge neortogonalne oblike konstrukcije in oblike
nadstrešnice niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne
konstrukcije, razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov ...).
|
vinske
kleti: |
- gradnja
vinske kleti je dopustna v okviru vinograda ali drugega trajnega nasada
velikosti nad 5000 m2; omejitev glede velikosti vinograda velja samo za
novogradnjo - ne pa za rekonstrukcijo, dozidavo in legalizacijo
obstoječih objektov, |
- v vinski
kleti je dopustno samo občasno bivanje, |
- odmiki:
min. 2,5 m od meje gradbene parcele (brez soglasja soseda, razen za
odmik od ceste, kjer je potrebno soglasje upravljavca javne površine),
manjši odmik je dopusten s pisnim soglasjem soseda, tloris: zazidana
površina vinske kleti je lahko do 120 m2, |
- višina:
do K+P+M, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu do 80 cm,
|
- dopustna
je postavitev nadstrešnice na nivoju dostopne ceste do velikosti 30 m2,
streha nadstrešnice ima lahko enak nagib kot zidanica ali ima ravno
streho, ločne in druge ne-ortogonalne oblike konstrukcije nadstrešnice
niso dopustne (kot. npr. ločne predfabricirane podporne konstrukcije,
razne oblike konzolnih predfabriciranih izdelkov ...), |
- v
primeru nagnjenega terena lahko prednja fasada kletne etaže v celoti
sega nad urejen teren, |
- streha:
naklon 300 do 450, dvokapnica sleme v smeri daljše stranice objekta,
|
-
odpiranje strešin: dopustna so strešna okna, |
- vinska
klet mora biti samostojen objekt, kombinacija objekta vinske kleti z
zidanico ni dopustna. |
99. člen |
UREDITVENA
ENOTA POČITNIŠKE HIŠE (w) |
merila in
pogoji za oblikovanje so: |
- indeks
zazidanosti ne sme preseči 0,2. Najmanj 40% zemljišča mora biti
ozelenjeno, |
- na
posamični parceli je dopusten le po en objekt, |
- odmiki:
veljajo skupni PIP, |
- tloris:
podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,25, velikost največ 60 m2
zazidane površine, |
- višina:
največ K+P+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 50 cm nad
terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ
80 cm, |
- streha:
300-450, enak naklon strešin, |
-
odpiranje strešin: dopustna so strešna okna. |
100. člen |
UREDITVENA
ENOTA POSAMIČNI OBJEKTI S SVOJSTVENIM OBLIKOVANJEM (x) |
(1)
Oblikovanje v ureditveni enoti s svojstvenim oblikovanjem je svobodno -
svojstveno. |
(2)
Odmiki: min. 6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (4 m) je
dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba
venca do 8 m nad urejenim terenom. Manjši odmik je dopusten v območjih
ohranjanja kulturne dediščine, kjer so objekti lahko z eno ali več
stranicami postavljeni na parcelno mejo. |
(3) Posegi
na obstoječih objektih z elementi kulturne dediščine morajo upoštevati
oblikovne značilnosti in kvalitete obstoječih objektov s svojstvenim
oblikovanjem ter jih dopolnjevati. |
(4)
Oblikovanje novih objektov je lahko svojstveno (posebno) vendar naj se
pri tem vzdržuje skladno razmerje z okolico, z merili, s stavbnimi
razmerji ter z načeli sestavljanja stavbnih volumnov značilnih in
kakovostnih prvin arhitekture širšega območja. |
101. člen |
UREDITVENA
ENOTA BLOKI (b) |
(1) V
ureditveni enoti stanovanjski bloki (b) za oblikovanje blokov velja:
|
- faktor
zazidanosti (FZ) 0,3, |
- faktor
izrabe (FI) 1,0, |
- odmiki:
6 m od meje gradbene parcele oziroma regulacijske linije, manjši odmik
(4 m) je dopusten za nižje dele stavbe, ki imajo višino kapne lege
oziroma roba venca do 8 m nad urejenim terenom, manjši odmiki niso
dopustni, |
- višina:
največ K+P+2+M, pritličje pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom,
|
- dozidave
stanovanjskih blokov oziroma stolpičev morajo biti oblikovane in
izvedene enotno za cel objekt, |
- dozidave
vhodov so dopustne za skupne potrebe stanovalcev (vetrolov, vhodni
prostor z nabiralniki, prostor za smeti ali kolesarnica ipd.); dopustne
so tudi razširitve bivalnih prostorov za zimske vrtove, |
- v sklopu
rekonstrukcije strehe je dopustno mansardne prostore urediti v bivalne
površine, rekonstrukcija mora biti izvedena tako, da je streha
oblikovana in izvedena enotno za celoten objekt, |
-
zasteklitve balkonov morajo biti izvedene enotno za cel objekt. |
102. člen |
UREDITVENA
ENOTA DVORANSKI OBJEKTI (d) |
merila in
pogoji za dvoranske objekte (d): |
- odmiki:
|
- min. 6 m
od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4 m) je dopusten za nižje
dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad
urejenim terenom, razen za rastlinjake, kjer je dopustna postavitev do
parcelne meje s pisnim soglasjem soseda, |
- objekti
na dveh sosednjih lastniških zemljiščih ali gradbenih parcelah se lahko
medsebojno stikajo v primeru, ko se lastnika sosednjih zemljišč
sporazumeta za takšno ureditev in so pri tem zagotovljeni vsi pogoji za
varnost, rabo in vzdrževanje objektam |
- višina:
max. vertikalni gabarit znaša: K+P+1, pri čemer je lahko višina
strešnega venca oziroma kapa največ 12 m nad urejenim terenom, večja
višina je dopustna v primeru tehnoloških zahtev, ki terjajo večjo višino
od 12 m, |
- na delu
površine objekta so dopustne tudi vmesne etaže za poslovne prostore,
garderobe in podobne namene, ki ne potrebujejo velike etažne višine,
|
- dozidave
in nadzidave obstoječih objektov so dopustne na tak način, da se s tem
doseže enotno in celovito oblikovanje zaključene stavbne mase,
|
- poslovne
stavbe (pisarne) naj se postavijo bližje ulici ali odprtim javnim
površinam, |
-
parkirišča za dejavnosti je treba v celoti zagotoviti na gradbeni
parceli, |
- za
poslovne objekte je dopustno oblikovanje v skladu s PIP za ureditveno
enoto »b« - bloki. |
103. člen |
UREDITVENA
ENOTA INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE (n) |
Ureditvena
enota »n - infrastrukturni objekti in naprave« ureja območja z objekti
in napravami za infrastrukturo (RTP, HE, ČN ...), ki imajo svojstven
izgled. |
- odmiki:
6 m od meje gradbene parcele, manjši odmik (do 4 m) je dopusten za nižje
dele stavbe, ki imajo višino kapne lege oziroma roba venca do 8 m nad
urejenim terenom. |
104. člen |
UREDITVENA
ENOTA PROMETNE POVRŠINE (p) |
Ureditvena
enota »p - prometne površine« ureja prometne površine izven cest,
večinoma parkirišča, kjer ni dopustno postavljanje objektov; v
ureditveni enoti veljajo naslednja merila in pogoji: |
- dopustne
so samo prometne ureditve, ureditve infrastrukture, gradnje enostavnih
in nezahtevnih objektov za potrebe prometne in druge infrastrukture,
zasaditve vegetacije, postavitve urbane opreme, obeležij, oglasnih
tabel, prometne signalizacije in začasnih objektov za prireditve,
|
-
postavitve ekootokov in javnih sanitarij. |
105. člen |
UREDITVENA
ENOTA IGRIŠČA (zi) |
Merila in
pogoji za igrišča: |
- dopustne
so ureditve igrišč ter zelenih površin, |
-
postavitve enostavnih objektov za potrebe igrišč in rekreacije,
|
- ureditve
rekreacijskih in športnih igrišč, |
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
- gradnja
objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj
graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne. |
106. člen |
UREDITVENA
ENOTA PARKOVNE POVRŠINE (zp) |
Merila in
pogoji za parkovne površine: |
- dopustne
so parkovne ureditve, ureditve otroških igrišč, postavitve urbane
opreme, |
-
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe parka,
sprostitve, pasivne rekreacije in kulture, |
-
odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna kot sanitarna sečnja
ali v primeru javnih ureditev, v primeru odstranitve dreves je potrebna
njihova nadomestitev, |
-
vodnogospodarske ureditve, |
- gradnja
objektov ni dopustna, postavitve objektov visokogradnje, ki imajo značaj
graditve in trajno spreminjajo namensko rabo niso dopustne. |
107. člen |
UREDITVENA
ENOTA POKOPALIŠČA (zk) |
Merila in
pogoji za pokopališča: |
- dopustne
so ureditve grobov ter zelenih površin, |
-
postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov za potrebe pokopališča,
|
- ureditve
infrastrukture (prometno, komunalno, energetsko, telekomunikacijsko
omrežje in naprave), |
-
vodnogospodarske ureditve, |
- dopustna
je gradnja objektov za pokopališko dejavnost in spremljajočih dejavnosti
pokopališča, |
-
oblikovanje objektov in ureditev naj se zgleduje po kakovostnih prvinah
lokacije. |
3.2.4.6
PIP za oblikovanje drugih posegov |
108. člen |
(1)
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s
tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na
ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe
peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce
(najmanj 60 cm) vsaj na eni strani vozišča, vozišče pa naj se zoža.
|
(2) Pri
urejanju javnih površin in pri prometnih ureditvah niso dopustne
odstranitve varovanih dreves, ki so naravna znamenitost ali sestavni del
kulturne dediščine. V primeru potrebne sanitarne sečnje varovanega
drevesa je potrebna nadomestitev odstranjenega drevesa na isti ali
sorodni lokaciji v bližini v soglasju s pristojno varstveno službo.
|
(3) Pri
urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del
med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter
urediti okolico. |
109. člen |
Ureditve
kampov in šotorišč so dopustne na površinah primarne rabe prostora,
objekti kampa (recepcija, sanitarije ...) pa morajo biti urejeni na
stavbnih zemljiščih. Dopustne so spremembe namembnosti obstoječih
objektov za potrebe kampov. |
110. člen |
urejanje
zemljišč |
(1) Po
zaključenih gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je za ozelenjevanje potrebno
praviloma uporabljati samonikle vrste. |
(2)
Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno
zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zavarovati
pred erozijo in ozeleniti. V primeru strmejših brežin, kjer naravna
zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take
elemente, ki omogočajo kasnejšo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami.
|
(3) Višina
zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču,
ureditve zemljišč na posamezni parceli morajo biti izvedene tako, da
bodo višinske razlike na parcelnih mejah čim manjše, večje višinske
razlike se lahko izvedejo tudi z utrjenimi brežinami in izjemoma s
podpornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. |
(4)
Graditev objektov, ureditve površin in drugi posegi na višje ležečih
parcelah morajo biti izvedeni tako, da se preprečijo negativni vplivi na
nižje ležeče parcele. |
111. člen |
Ureditve
vodotokov in hudournikov morajo biti izvedene predvsem iz naravnih
materialov. Drevesno in grmiščno vegetacijo ob vodotokih je potrebno v
čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem
površine sanirati ali renaturirati. |
112. člen |
(1) Z
urejanjem kmetijskih zemljišč ter z gradnjo kmetijskih in gozdnih
prometnic se ne sme sprožiti nevarnih erozijskih procesov, porušiti
ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda in
hudournikov. Urejanje je treba izvajati pravočasno, da se površine
zarastejo do jesenskega deževja. |
(2) Pri
urejanju kmetijskih zemljišč je treba: |
-
ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine
dreves, kjer razmere to dopuščajo, |
-
ohranjati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti,
|
-
ohranjati površinske geomorfološke značilnosti in posebnosti. |
3.2.5
Prostorski izvedbeni pogoji za parcelacijo in gradbene parcele |
113. člen |
(1)
Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego
sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje.
Velikost gradbene parcele mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje
objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s
parkiranjem, razen v primeru, da je del teh potreb s pogodbo zagotovljen
na drugem zemljišču. Na območjih, kjer je določena regulacijska linija,
gradbena parcela lahko sega do regulacijske linije. Gradbena parcela
lahko sega preko regulacijske linije v primeru gradnje gospodarske javne
infrastrukture, priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo ali v
primeru gradnje delov objekta preko regulacijske linije (npr. balkon ali
podhod). Na gradbeni parceli je lahko postavljen en ali več osnovnih
objektov, spremljajoči objekti, enostavni in nezahtevni objekti.
|
(2) Širina
dovoza za stanovanjske objekte mora biti najmanj 3 m, širina dovoza za
kmetije in kmetijske objekte mora biti najmanj 3,5 m. Širina dovoza do
objektov, ki imajo javen dostop, mora biti najmanj 5,5 m. |
(3) Za
obstoječe stavbe, ki nimajo funkcionalnega zemljišča, se upošteva
dejanska velikost zemljišča - stavbišča. |
3.2.6
Prostorski izvedbeni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo |
3.2.6.1
Prostorski izvedbeni pogoji za prometno urejanje |
114. člen |
(1)
Varovana površina za ceste in prometne povezave, ki je določena v
grafičnem prikazu, je površina, ki se varuje za ureditev novih prometnih
povezav, na njej niso dovoljeni posegi, ki bi onemogočali kasnejšo
ureditev prometne povezave. |
(2) V
primeru odstopanja površine za ceste-PC, določene v podrobnejši namenski
rabi prostora, od dejanskega stanja v prostoru, se površina ceste določi
na podlagi geodetske izmere, upošteva se podatek o dejanskem stanju.
|
(3) Pri
planiranih površinah za novogradnje cest so dopustna odstopanja od
grafično določene trase ceste glede trase/poteka ceste ali širine
površine ceste. Odstopanja so dopustna v primeru ustreznejših
prostorskih, okoljskih, prometno-tehničnih in ekonomskih rešitev. |
115. člen |
(1) Ulični
prostor oziroma javna prometna površina je določena z regulacijskimi
linijami. Širina javne prometne površine se lahko razširi v primeru
rekonstrukcije ceste in s tem povezane ureditve uličnega prostora. Poleg
regulacijske linije je treba pri posegih upoštevati min. pogoje za
ureditev prometnih površin, ki so: |
- v
naseljih v območjih obstoječe strnjene zazidave je min. širina ulice 6
m, razen v območjih varstva kulturne dediščine, kjer se lahko ohranja
značilna gradbena linija obstoječe zazidave, min. širina ulice se
upošteva pri določitvi odmikov objektov od javne površine (op: če je
obstoječa širina ulice manjša od navedene širine 6 m, se upošteva
navedena širina za možno razširitev ulice tako, da se na vsaki strani
ulice upošteva polovica razlike v širini ulice), odmike presoja
upravljavec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor,
|
- v
naseljih na območjih novogradenj je min. širina ulice 10 m (to je 5 m na
vsako stran od osi ceste), kar pomeni planirano RL, ki jo pri
dovoljevanju posegov v prostor presoja upravljavec javnih površin,
|
- v
območjih razpršene poselitve je min. širina ulice 6 m, odmike presoja
upravljavec javnih površin pri dovoljevanju posegov v prostor.
|
(2) Odmike
presoja upravljavec javne površine. |
(3) Ob
javnih površinah (po ZKP ali stanju v prostoru), kjer RL ni določena
(grafično prikazana), se prav tako upoštevajo določbe za RL. V primeru
odstopanja ZKP in dejanskega stanja v prostoru se meja med javno in
zasebno površino določi na podlagi geodetske izmere, načrtovanih
ureditev in pogojev upravljavca ceste. |
116. člen |
Pri
rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in
površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri
tem dostopnost v objekte izboljša in ne poslabša, razen če to ni
izvedljivo zaradi prometno tehničnih zahtev za izvedbo javne ceste
oziroma javne površine. |
117. člen |
priključki
na ceste |
(1)
Priključki na državne in lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se
pri tem zagotavlja prometna varnost. |
(2) Dovoz
na gradbeno parcelo naj se prvenstveno zagotavlja iz lokalnih cest.
Območja urejanja naj se na državne ceste priključujejo preko združenih
prometnih priključkov - križišč, ki morajo zagotavljati predpisano
varnost in tehnične zahteve. |
(3)
Priključki na državne in lokalne ceste iz parcel, ki so ograjene, morajo
biti izvedeni tako, da je možna zaustavitev vozila izven površine
državne oziroma lokalne ceste. |
(4)
Priključevanje lokalnih cest na državne ter izvajanje posegov ob
državnih cestah ne sme ogrožati varnosti prometa in stabilnosti državnih
cest. |
(5)
Meteorne vode iz dovozov morajo biti zajete na parcelni meji pred
priključkom na državno ali lokalno cesto, tako da meteorne vode ne
vplivajo na odvodnjavanje na cesti. Meteorne vode iz lokalnih cest ali
iz gradbenih parcel ne smejo biti odvajane v meteorno kanalizacijo
državne ceste in ne smejo negativno vplivati na odtočne razmere na
državni cesti. |
118. člen |
projektni
pogoji in soglasja |
(1) Za
vsak poseg v varovalni pas državnih cest je treba v skladu z zakonom o
javnih cestah ter zakonom o graditvi objektov pridobiti projektne pogoje
in projektna soglasja Direkcije RS za ceste. |
(2) Za
vsak poseg v varovalni pas lokalnih cest in javnih poti je potrebno
pridobiti projektne pogoje in soglasje občinske službe za komunalne
zadeve. |
119. člen |
parkirišča |
(1)
Parkirišča za dejavnosti je potrebno zagotoviti na lastnem zemljišču.
Zlasti to velja za novogradnje stanovanj, gospodarskih dejavnosti,
trgovine, gostinstva. Odstopanja so možna za obstoječe dejavnosti
centralnega značaja v strnjenih delih naselij v okviru določbe tega
člena. Odstopanja niso dopustna za gospodarske dejavnosti in stanovanja.
|
(2) Pri
objektih z dejavnostmi, ki so vezane na individualni motorni promet
(trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravila
avtomobilov, banke, pošte ipd.) ali pa so potrebne manjše deponije in
skladišča, je treba zagotoviti parkirne prostore oziroma deponije in
skladišča na funkcionalnem zemljišču pri objektu, na skupnem
funkcionalnem zemljišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem
zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah
je dopuščena le izjemoma, in sicer na podlagi soglasja upravljavca.
Zagotavljanje parkirišč na javnih površinah ali na drugih (bližnjih)
zemljiščih so možne za že obstoječe dejavnosti v gosteje zazidanih delih
naselij, kjer ni možno zagotoviti novih površin za parkiranje, dejavnost
pa ima mestotvoren oziroma centralen značaj. |
(3)
Občinska uprava oziroma upravljavec soglasje izda v primeru, da javne
parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti
zagotovi sofinanciranje izgradnje novih javnih parkirnih površin.
|
(4) Za
izračun potrebnega števila parkirišč glede na dejavnosti oziroma
namembnosti objekta veljajo naslednja merila: |
-
stanovanjske 1,5 PM/ stanovanje do 50 m2 neto površine |
stavbe
2 PM/stanovanje nad 50 m2 neto površine |
3 PM/stanovanje nad 100 m2 neto površine |
-
počitniška 2 PM/stanovanje oziroma počitniški objekt |
stanovanja |
-
poslovni 1 PM/30 m2 neto površine |
prostori, uprava |
(pisarne) |
-
poslovni 1 PM/20 m2 neto površine |
prostori, uprava |
delo s strankami |
-
trgovina 1 PM/30 m2 koristne/prodajne površine |
oziroma min. 2PM na posamezen |
lokal/trgovino v primeru posamične |
lokacije |
-
gostinstvo najmanj 5 PM na posamezen lokal oziroma |
1 PM/4 sedeže in |
1PM na eno nastanitveno enoto oziroma na 4 |
ležišča v gostinskem-nastanitvenem objektu |
z zmogljivostjo do 20 nastanitvenih enot |
oziroma 0,8 PM na eno nastanitveno enoto v |
gostinskem-nastanitvenem objektu z |
zmogljivostjo nad 20 nastanitvenih enot |
- kino,
kulturni 1 PM/10 sedežev |
dom, gledališče |
-
cerkev 1 PM/15 sedežev |
-
športno 1 PM/250 m2 igralne površine in 1 PM/10 |
rekreacijska obiskovalcev |
igrišča |
- obrt,
storitve, 1 PM/70 m2 neto površine ali 1 PM/3 |
proizvodnja zaposlene. |
(5) Pri
objektih oziroma prostorih z javno funkcijo je treba vsaj 5% parkirišč
urediti za potrebe funkcionalno oviranih oseb oziroma min. 1 PM v
primeru posamične lokacije parkirišča. |
(6)
Parkirna mesta je treba zagotoviti na lastnem zemljišču, izjemoma se
parkirišča lahko zagotovijo na javnih površinah v dogovoru z občino, če
objekt oziroma gradbena parcela leži v območju ohranjanja značilne vaške
zazidave (naselbinske dediščine) in potrebnih parkirišč ni možno
zagotoviti na gradbeni parceli ali lastnem zemljišču. |
(7)
Parkirišča se oblikujejo tako, da se ob robovih in v vmesnih pasovih
zasadijo žive meje in druge oblike visoke vegetacije. Parkirišča za
osebna vozila na površinah z namensko rabo S, C, B in Z, ki po površini
presegajo 24 PM ali 500 m2, je treba členiti v več manjših enot in jih
ločiti z zasaditvami ali zasaditi po 1 drevo na 6 PM in jih členiti s
spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi; zahteva ne velja
za začasna parkirišča v času prireditev |
(8)
Parkirišča izven ureditvenih območij naselij naj se fizično omejijo,
tako da se prepreči neurejeno parkiranje preko meje parkirišča. |
3.2.6.2
PIP za železniško infrastrukturo |
120. člen |
varovalni
pas železnice |
(1) Za
vsak poseg v 100 m varovalni pas železniške proge je potrebno pridobiti
projektne pogoje in soglasje upravljavca železniške proge. |
(2) V
varovalnem progovnem pasu niso dopustni posegi, ki bi lahko ogrozili
stabilnost terena železniške proge. |
(3) V
varovalnem pasu niso dopustne naprave oziroma objekti, ki bi lahko z
barvo, obliko, svetlobo ali čem drugim ovirali vidnost železniških
signalnih naprav in signalov ali bi glede na pomen signalov lahko
spravljali v zmoto železniške delavce. |
3.2.6.3
Prostorski izvedbeni pogoji za komunalno in energetsko opremljanje |
121. člen |
(1) Vse
objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti
na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za
njeno čiščenje. |
(2) Do
izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so
obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža
pooblaščena organizacija na čistilno napravo. Na območjih, kjer gradnja
javne kanalizacije ni racionalna, je dopustna gradnja manjših bioloških
in rastlinskih čistilnih naprav. |
(3)
Meteorne vode iz streh in čistih utrjenih površin se odvajajo v meteorno
kanalizacijo, ponikovalnice in/ali v zadrževalne bazene na gradbeni
parceli objekta. Čiste padavinske vode se lahko uporabi za sanitarne,
tehnološke potrebe in za vzdrževanje površin gradbene parcele. Meteorne
vode s parkirišč je potrebno odvajati preko lovilcev olj. Ponikovalnice
je dopustno urejati na območjih, ki niso plazljiva ali erozijsko
ogrožena. Pogoje priključevanja na meteorno kanalizacijo ali način in
območja, na katerih se izvajajo ukrepi zadrževanja meteorne vode, določi
pristojni upravljavec komunalnih storitev. |
(4)
Začasni objekti za prireditve, namenjeni gostinskim storitvam prehrane
in pijače, ki imajo urejen začasni priključek na vodovod ali pri svoji
dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen
priključek na kanalizacijo. |
(5)
Komunalne in energetske ureditve morajo biti izvedene na način, ki
zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
|
(6)
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras
podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi napeljave
sanirati tako, da se odstrani odvečni material, teren pa zatravi oziroma
zasadi z avtohtono vegetacijo. |
(7)
Nadzemne komunalne in energetske objekte je treba postavljati
nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in
glavnih ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Postavitve
teh objektov v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine
niso dopustne oziroma morajo biti izvedeni na način, ki zagotavlja
skladnost z varstvenimi cilji. |
(8) Trase
in objekti obstoječe ter planirane infrastrukture so varovane površine.
Potrebne odmike za posege v prostor v bližini obstoječe ali planirane
infrastrukture določajo posamezni upravljalci infrastrukture. |
122. člen |
Odstranjevanje odpadkov |
(1)
Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti urejena
na vizualno neizpostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino,
tako da je omogočen enostaven dostop. |
(2) Pri
umeščanju objektov v prostor je potrebno upoštevati sistem javnega
odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za odvoz s smetarskimi vozili). |
123. člen |
Energetska
oskrba |
(1)
Energetske ureditve (električno omrežje in naprave) morajo biti izvedene
na način, ki zagotavlja varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in
zaščite. |
(2)
Nadzemne energetske objekte je treba postavljati nevpadljivo, predvsem
ne na osrednjih prostorih naselja (trgih in glavnih ulicah). Objekti
morajo biti arhitekturno oblikovani.. Prostozračni elektrovodi ne smejo
potekati v smereh pogledov na kakovostne prostorske dominante.
|
(3) Trase
in objekti obstoječe ter načrtovane energetske infrastrukture so
varovane površine. Potrebne odmike za posege v prostor v bližini
obstoječe ali načrtovane infrastrukture določajo posamezni upravljalci
infrastrukture. |
124. člen |
Telekomunikacijsko omrežje in naprave |
(1) Pri
načrtovanju objektov in naprav telekomunikacijskih omrežij je potrebno
upoštevati predpise s področja elektronskih komunikacij in predpise o
elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. |
(2)
Objekte in naprave mobilne brezžične telefonije kot nezahtevne ali
enostavne objekte je dopustno postavljati ob izpolnjevanju pogojev in
meril tega odloka ter pogojev uredbe o vrstah objektov glede na
zahtevnost. |
3.2.7
Prostorski izvedbeni pogoji za grajeno javno dobro |
125. člen |
(1)
Grajeno javno dobro državnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture državnega pomena in javna
površina na njih. |
(2)
Grajeno javno dobro lokalnega pomena je grajeno javno dobro, ki sodi v
omrežje gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in javna
površina na njih, kakor tudi objekti ali deli objektov, katerih uporaba
je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so cesta, ulica, trg, pasaža
in druga javna prometna površina lokalnega pomena, tržnica, igrišče,
parkirišče, pokopališče, park, zelenica, športna oziroma rekreacijska
površina in podobno. |
(3) Na
območjih grajenega javnega dobra so posegi v prostor dopustni pod pogoji
in s soglasjem upravljavca teh površin ali objektov. |
(4)
Občinski interes za grajeno javno dobro so površine za načrtovano
gospodarsko javno infrastrukturo, za javne površine, ki so v grafičnih
prikazih določene z regulacijsko linijo in površine v rezervatih
načrtovane prometne infrastrukture (rezervati cest in parkirišč).
Občinski interes za grajeno javno dobro so tudi površine za načrtovano
javno družbeno infrastrukturo in za rekreacijska območja, ki so določena
z OPN. |
3.2.8
Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanja narave, varstva kulturne
dediščine, varstva okolja in varstva naravnih dobrin |
3.2.8.1
Prostorski izvedbeni pogoji za ohranjanje narave |
126. člen |
ohranjanje
narave |
Na podlagi
smernic ZVN OE Novo mesto št. ZRSVN, št. 6-III-499/4-O-09/AH z dne 2. 2.
2010, št. 6-III-85/12-O11/AŠP z dne 17. 6. 2013 velja: |
(1)
Ohranjanje naravnih kakovosti se zagotavlja na celotnem območju občine.
Na območjih ohranjanja narave (naravne vrednote, ekološko pomembna
območja in območja Natura 2000) je za vse posege potrebno pridobiti
naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda pristojno
ministrstvo. |
(2) Z
naravnimi vrednotami se ravna tako, da se ne ogrozi njihov obstoj.
Posegi in dejavnosti se izvajajo na naravni vrednoti, če ni drugih
prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanje
dejavnosti. Če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, se posegi
in dejavnosti: |
- na
površinski in podzemeljski geomorfološki, hidrološki in geološki naravni
vrednoti izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo
ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave
opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, da se v
čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske,
vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote; |
- na
drevesni naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in
ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo
življenjske razmere na rastišču; |
- na
botanični in zoološki naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne
poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del
narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je
onemogočeno dolgoročno preživetje; |
- na
ekosistemski naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne spremenijo
kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se
poruši naravno ravnovesje; |
- na
krajinski vrednoti izvajajo tako, da se ne zmanjšuje krajinska pestrost
ter da se ne uniči, poškoduje ali bistveno spremeni lastnosti krajinskih
elementov ter njihove razporeditve v prostoru; |
- na
oblikovani naravni vrednoti izvajajo tako, da se ne poslabšajo
življenjske razmere za rastline, ki so bistveni sestavni del naravne
vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se bistveno ne
spremenijo oblikovne lastnosti naravne vrednote, pri čemer se na
območjih vrtno arhitekturne dediščine posegi in dejavnosti izvajajo v
skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
(3) Na
posebnih varstvenih območjih (območja Natura 2000): Mirna (SI3000059) in
Radulja s pritoki (SI3000192) se posegi in dejavnosti načrtujejo tako,
da se v čim večji možni meri: |
- ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in
živalskih vrst; |
- ohranja
ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov,
njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo;
|
- ohranja
ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti
tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske
faze, kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje,
prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali; |
- ohranja
se povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in
omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena. |
(4) Pri
izvajanju posegov in dejavnosti na posebnih varstvenih območjih se
izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na
habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas
izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar
najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
|
- živalim
prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne, ali v
čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se
ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja
mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter
prezimovanja; |
-
rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje
ali druge oblike razmnoževanja; |
- na
posebna varstvena območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst
ter gensko spremenjenih organizmov. |
(5) Na
območjih habitatnih tipov se posegi in dejavnosti načrtujejo na način in
v obsegu: |
- da se v
kar največji možni meri ohranja ali veča naravna razširjenost habitatnih
tipov in območij, ki jih posamezni habitatni tip znotraj te
razširjenosti pokriva; |
- da se v
kar največji možni meri ohranjajo specifična struktura habitatnega tipa
in naravni procesi ali ustrezna raba v skladu z varstvenimi cilji iz
priloge 2 Uredbe o habitatnih tipih; |
- da se
ohranja ugodno stanje za te habitatne tipe značilnih rastlinskih in
živalskih vrst v skladu z varstvenimi cilji iz predpisov, ki urejajo
varstvo zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. |
(6) Zaradi
varstva netopirjev se je potrebno pred prenovo ali drugimi deli v
ostrešjih in zvonikih cerkva in drugih objektih z evidentiranimi
kolonijami netopirjev posvetovati z OE ZRSVN. |
3.2.8.2
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo kulturne dediščine |
127. člen |
varstvo
kulturne dediščine |
(1)
Varstvo kulturne dediščine se izvaja na podlagi predpisov o varstvu
kulturne dediščine. Varstvo kulturne dediščine v Občini Mokronog -
Trebelno je opredeljeno v Strokovnih zasnovah varstva kulturne dediščine
za območje Občine Mokronog - Trebelno (Min. za kulturo, 3501-69/2009/8 z
dne 30. 4. 2010). Območja varstva kulturne dediščine so razvidna v
Prikazu stanja prostora, ki je priloga k OPN. |
(2)
Objekti in območja varovanja po predpisih s področja varstva kulturne
dediščine (v nadaljevanju: objekti in območja kulturne dediščine) so
kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena
območja dediščine, registrirana kulturna dediščina ter vplivna območja
dediščine. V primeru neskladja drugih določb tega odloka s pogoji za
varstvo kulturne dediščine v tem členu PIP se upoštevajo merila in
pogoji za varstvo kulturne dediščine. |
(3) Za vse
posege v kulturni spomenik ali vplivno območje spomenika, za posege v
varstveno območje dediščine ter za posege v registrirano nepremično
dediščino in njeno vplivno območje je potrebno pri pristojni službi za
varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstvene pogoje in
kulturnovarstveno soglasje. |
(4)
Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili kulturno dediščino,
niso dopustni. Na objektih in območjih kulturne dediščine so dopustni
posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene
vrednosti ter dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
Na objektih in območjih kulturne dediščine niso dopustni posegi
(dozidave in nadzidave ter drugi posegi, ki bi bistveno spremenili
zunanji izgled objekta, novogradnje objektov in rekonstrukcija objekta),
ki bi prizadeli varovane vrednote objekta ali območja kulturne dediščine
in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh
vrednot. Izvedba toplotne izolacije na zunanji strani stavb je dopustna
v primerih, če se pri tem ohranijo štukature in druge kakovostne
sestavine oblikovanja fasad in s tem ne ogroža ohranitev varovanih
elementov. |
(5) V
primeru raziskav in odstranitve arheološke ostaline ter v primeru
raziskav in odstranitve spomenika ali registrirane nepremične dediščine
je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje ministra. |
(6) Pri
vseh posegih v zemeljske plasti, tudi izven registriranih arheoloških
najdišč, je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki
najditelja/lastnika zemljišča/ investitorja/odgovornega vodjo del ob
odkritju arheološke dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano
na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS.
|
(7) Pri
urejanju infrastrukture se je treba izogibati območjem registriranih
arheoloških najdišč in s tem zagotavljati ustrezno varstvo arheoloških
ostalin. Izjemoma so dopustni posegi v najdišča na stavbnih zemljiščih
in v prostor robnih delov najdišč, če ni možno najti drugih rešitev in
če se na podlagi rezultatov predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da
je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Obseg in čas izvedbe
predhodnih arheoloških raziskav se določi v okviru postopka priprave
občinskega podrobnega prostorskega načrta oziroma s projektnimi pogoji
za graditev. |
(8) Na
območjih OPPN ali drugih posegov, za katere je potrebno pripraviti PVO
(v skladu z okoljskimi predpisi), je potrebno pred pripravo OPPN izvesti
predhodne arheološke raziskave in njih ugotovitve upoštevati v OPPN.
|
(9) Za
registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni varstveno
območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini izvajanja
dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote, prepoznavne značilnosti
in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso dopustni.
Posege v prostor ali način izvajanja dejavnosti bo organ, pristojen za
varstvo kulturne dediščine, presojal po naslednjih kriterijih:
|
9.1 Za
registrirano stavbno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote kot so:
|
- tlorisna
in višinska zasnova (gabariti), |
- gradivo
(gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
-
oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli), |
-
funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora,
|
-
sestavine in pritikline, |
- stavbno
pohištvo in notranja oprema, |
-
komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), |
-
pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah),
|
-
celovitost dediščine v prostoru in |
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
9.2 Za
registrirano naselbinsko dediščino velja, da se ohranjajo vrednote, kot
so: |
-
naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev
odprtih prostorov naselja), |
- odnosi
med posameznimi stavbami in odnos med stavbami ter odprtim prostorom
(lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim
prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote), |
-
prostorsko pomembnejše naravne sestavine znotraj naselja ali njegovega
dela (drevesa, vodotoki), |
-
prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne
značilnosti, poti), |
- naravne
in druge meje rasti ter robovi naselja ali njegovega dela, |
- podoba
naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike
strešin, kritina), |
- odnosi
med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in
pogledi iz njega), |
- stavbno
tkivo (prevladujoč stavbni tip, namembnost in kapaciteta objektov,
ulične fasade), |
- oprema
in uporaba javnih odprtih prostorov in |
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
9.3 Za
območja registrirane kulturne krajine velja, da se ohranjajo vrednote,
kot so: |
-
krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene
ali oblikovane sestavine), |
- značilna
obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve
(živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa), |
-
tradicionalna raba zemljišč (sonaravno gospodarjenje v kulturni
krajini), |
-
tipologija krajinskih sestavin in tradicionalnega stavbarstva (kozolci,
znamenja, zidanice), |
- odnos
med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbo oziroma
naseljem, |
-
avtentičnost lokacije pomembnih zgodovinskih dogodkov, |
-
preoblikovanost reliefa in spremljajoči objekti, grajene strukture,
gradiva in konstrukcije ter likovni elementi in |
-
zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
9.4 Za
registrirano memorialno dediščino velja, da se ohranjajo vrednote, kot
so: |
-
avtentičnost lokacije, |
- fizična
pojavnost objekta in |
-
vsebinski, simbolni in prostorski odnos med dediščino in okolico ter
vedutami. |
9.5 Za
registrirana arheološka najdišča velja, da ni dopustno posegati v
prostor na način, ki lahko poškoduje arheološke ostaline. Registrirana
arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi
najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali
arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski
kontekst. Posegi v posamezna najdišča na stavbnih zemljiščih so izjemoma
dopustni ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
- če ni
možno najti drugih rešitev ali |
- če se na
podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže,
da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Posegi in
dejavnosti v prostoru se morajo načrtovati in izvajati tako, da se
arheološka najdišča ohranjajo. |
9.6 V
območjih druge dediščine velja, da se ohranjajo vrednote, kot so:
|
-
avtentičnost lokacije, |
- fizična
pojavnost dediščine in gradivo, |
- osnovna
namembnost oziroma primarna raba (način delovanja), |
-
vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico. |
9.7 V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določeno. |
3.2.8.3
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo okolja in naravnih dobrin |
128. člen |
Varstvo
tal |
(1)
Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi
in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje.
|
(2)
Rodovitno prst z območja gradnje je potrebno deponirati za rekultivacijo
in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je potrebno urediti tako, da
se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena
pred onesnaženjem in erozijo. |
(3) Pri
krčitvah gozda, umeščanju objektov in naprav je potrebno izvesti
protierozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin in
odvodnjavanje padavinskih vod. |
129. člen |
Varstvo
podtalnice |
(1) V
vodovarstvenih pasovih vodnih virov je potrebno ravnati v skladu s
predpisom o zavarovanju vodnega vira. Za posege v prostor na
vodovarstvenem območju je potrebno pridobiti vodno soglasje organa,
pristojnega za vode. |
(2) Vse
objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti
na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za
njeno čiščenje. |
(3) Do
izgradnje omrežja in naprav za odvod in čiščenje odpadnih voda so
obvezne dvoprekatne nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža
na čistilno napravo pooblaščena organizacija. |
(4) Na
območjih, kjer gradnja javne kanalizacija ni predvidena, je dopustna
tudi gradnja malih bioloških čistilnih naprav. |
130. člen |
Odlaganje
gradbenih odpadkov |
Odlaganje
gradbenih odpadkov je dopustno na površinah oziroma lokacijah, ki jih v
ta namen določi Občina Mokronog - Trebelno oziroma pooblaščeni
upravljavec komunalnih storitev. |
3.2.8.4
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo voda |
131. člen |
Za vsak
poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje
voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje. |
132. člen |
(1) Pri
urejanju prostora je potrebno upoštevati, da zunanja meja priobalnih
zemljišč sega na vodah 1. reda (reka Mirna) v naseljih 15 m, zunaj
naselij pa 40 m od vodnega zemljišča, na vodah 2. reda (potoki,
hudourniki, suhe hudouniške struge, drenažni jarki...) pa 5 m od vodnega
zemljišča. |
(2) Vsaka
gradnja ali ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala
na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega
soglasja. Skladno z zakonom, ki ureja področje voda, je treba pridobiti
vodno soglasje ali vodno dovoljenje za vsako spremembo vodnega režima,
ki lahko nastane s posegom: |
- na
vodnem ali priobalnem zemljišču, |
- ki je
potreben za izvajanje javnih služb po tem zakonu, |
- ki je
potreben za izvajanje vodne pravice (raba vode), |
- na
varstvenih in ogroženih območjih, |
- zaradi
odvajanja odpadnih voda in gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda
pred onesnaženjem, |
- kjer
lahko pride do vpliva na podzemne vode, zlasti bogatenje vodonosnika ali
vračanje vode v vodonosnik, |
-
hidromelioracija in druga kmetijska operacija, gozdarsko delo, rudarsko
delo ali drug poseg, zaradi katerega lahko pride do vpliva na vodni
režim. |
(3) Na
vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za
izjeme: |
- gradnjo
objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter
komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, |
- gradnjo
objektov grajenega javnega dobra, |
- za
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških
lastnosti površinskih voda, |
- za
ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, |
- gradnjo
objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice
nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za
zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev
varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, |
- gradnjo
objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, |
- gradnjo
objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali
in premoženja ter izvajanju nalog policije. |
-
poseganje v prostor je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15
metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča
na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljeno tudi za gradnjo
pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov na podlagi vodnega soglasja.
Gradnjo objektov in izvajanje dejavnosti, ki ni vezana na vodo, je treba
umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v
ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata
nepozidanost in javna dostopnost. |
(4) Vodna
zemljišča celinskih voda so vsa zemljišča, kjer je voda trajno ali
občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke
in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. |
3.2.9
Prostorski izvedbeni pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami |
133. člen |
Varstvo
pred požarom |
Pri
urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati prostorske,
gradbene in tehnične ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa
zagotavljati: |
- pogoje
za varen umik ljudi, živali in premoženja, |
- potrebne
odmike med objekti ali potrebno protipožarno ločitev, |
- prometne
in delovne površine za intervencijska vozila, |
- vire za
zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
134. člen |
Poplavna
območja |
(1) Na
poplavnih območjih niso dopustne dejavnosti in posegi, ki imajo lahko ob
poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali
povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni
varstvu pred škodljivim delovanjem voda. |
(2) Za
zagotavljanje poplavne varnosti in ohranjanje poplavnega režima so
posegi na poplavnih območjih v skladu z določili 86. člena ZV-1
prepovedani. Izjemoma je na poplavnih območjih mogoče načrtovati posege
v prostor skladno z določili Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje
dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav in z
njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št.
89/08, 77/11 - Odl. US: U-I-81/09-15, U-I-174/09-14). |
(3) Za
vsak poseg na poplavnih območjih je potrebno pridobiti vodno soglasje.
|
(4)
Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni in so del
državnega karte. |
(5) Na
poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in
določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih
ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis,
ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti
na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se
ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven
njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov
v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z
načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene
ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati
pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.
|
(6) Na
poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili
določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na
obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov,
če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in
stanje voda. |
(7) Na
poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so
namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in
dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih
določajo ti predpisi. |
(8)
Strokovne podlage za zmanjševanje poplavne ogroženosti se lahko izdelajo
za posamezna hidrografska območja v okviru priprave občinskega
podrobnega prostorskega načrta. Občinski podrobni prostorski načrt se
pripravi za hidrografsko območje na tretji ravni v skladu s predpisi o
vodah. Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo fazno v skladu s potrjeno
strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena
njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja
prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter
karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe/novo stanje. |
135. člen |
Plazljiva
območja |
(1) Pri
urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati nestabilnost tal
in plazovitost terena ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi
ukrepi pri gradnji zavarovati zemljišče in objekte pred zdrsom zemljine
oziroma pred plazovi. |
(2) Na
plazljivem območju ni dopustno: |
-
zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras in drugi posegi, ki bi lahko
pospešili zamakanje zemljišč, |
-
poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig
podzemne vode, |
- izvajati
zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo
podnožje zemljišča, |
- krčenje
in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje
plazenje zemljišč. |
(3) Če iz
opozorilne karte verjetnosti pojava plazov izhaja, da na širšem območju
posega obstaja nevarnost pojava plazov oziroma zaradi naklona terena,
geološke sestave in strukture zemljišča ter prisotnosti podzemnih voda
lahko zaradi neustrezne gradnje pride do povečane nevarnosti pojava
zemeljskega plazu ali druge oblike pobočnega masnega premikanja (podori,
drobirski tokovi), je potrebno v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za
pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o
vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09) v
projektno dokumentacijo predložiti tudi geološko poročilo in projektne
rešitve omilitvenih ukrepov, tako kot to izhaja iz 7. člena pravilnika.
Opozorilna karta verjetnosti pojava plazov je objavljena na spletni
strani ministrstva pristojnega za vode in je del vodnega katastra. |
136. člen |
Erozijska
območja |
(1) Pri
urejanju in poseganju v prostor je potrebno upoštevati erozivnost
kamenin ter s prostorskimi, gradbenimi in tehničnimi ukrepi pri gradnji
zavarovati zemljišče in objekte pred erozijo. |
(2) Na
erozijskem območju je prepovedano: |
-
poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
-
ogoljevanje površin, |
- krčenje
tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne
odeje, ki uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje
ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
-
zasipavanje izvirov, |
-
nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali
plazljivih zemljiščih, |
-
omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda
in slabšanje ravnovesnih razmer, |
-
odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
-
zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
-
odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne
sposobnosti hudourniške struge, |
- vlačenje
lesa. |
(3) Če iz
opozorilne karte verjetnosti pojava erozije izhaja, da na širšem območju
načrtovanega posega obstaja nevarnost pojava erozije oziroma zaradi
preperelosti, tektonske zdrobljenosti ali plastovitosti kamnin, nagiba
in površinske oblikovanosti terena lahko zaradi neustreznega posega
pride do povečane nevarnosti pojava erozije, je potrebno v skladu s
Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev
za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja
(Uradni list RS, št. 25/09) v projektno dokumentacijo predložiti tudi
geološko poročilo in projektne rešitve omilitvenih ukrepov, tako kot to
izhaja iz 7. člena tega pravilnika. Opozorilna karta verjetnosti pojava
erozije je objavljena na spletni strani ministrstva pristojnega za vode
in je del vodnega katastra. |
137. člen |
Potresna
varnost |
Objekte je
potrebno projektirati potresno varno. Upoštevati je potrebno podatke iz
karte potresne nevarnosti Slovenije - projektnih pospeškov tal za
povratno periodo 500 let in trdna tla Agencije RS za okolje. Večina
ozemlja občine je v VII. in VIII. stopnjo po MSK. |
3.2.10
Prostorski izvedbeni pogoji za varovanje zdravja |
138. člen |
Varstvo
vodnih virov in podtalja |
(1) V
varstvenih pasovih vodnih virov so dopustni posegi v skladu z odloki o
varstvenih pasovih vodnih virov (Odlok o varstvu virov pitne vode v
Občini Trebnje in ukrepih za zavarovanje kakovosti in količin vode
(Uradni list RS, št. 75/96 in 28/00) in ob upoštevanju usmeritev iz
pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja (Uradni
list RS, št. 64/04, 5/06, 58/11). |
(2) Ob
izvajanju dejavnosti v območjih vodnih virov je potrebno upoštevati
uredbo o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tal (Uradni list
RS, št. 84/05). |
(3) Pri
umeščanju objektov v prostor in dovoljevanju graditve je potrebno
upoštevati sistem javnega odvoza odpadkov (dostopnost zabojnikov za
odvoz s smetarskimi vozili). Obvezno je soglasje upravljavca gospodarske
javne infrastrukture za odvoz odpadkov. |
(4)
Objekte, ki povzročajo odpadne vode, je potrebno obvezno priključiti na
sistem javne kanalizacije odpadnih voda. Če javna kanalizacija še ni
izgrajena, so obvezne male čistilne naprave oziroma greznice z
zagotovljenim odvozom odpadnih voda na ČN. Obvezno je soglasje
upravljavca gospodarske javne infrastrukture za komunalne odpadne vode.
|
(5) Občina
si bo v skrbi za podtalje in vodne vire prizadevala sanirati vsa divja
odlagališča odpadkov. |
139. člen |
Osvetlitev
in osončenje |
(1) Pri
umeščanju novih stavb je potrebno zagotovljati ustrezne medsebojne
odmike in osvetlitev bivalnih ter delovnih prostorov, vse v skladu s
predpisi in s tem odlokom. |
(2)
Prostori ali deli prostorov namenjeni bivanju, pripravi hrane ter spanju
morajo biti osvetljeni z dnevno svetlobo v skladu s predpisi o
minimalnih tehničnih standardih za graditev stanovanjskih stavb in
stanovanj. V teh prostorih je potrebno zagotoviti naravno osončenje v
času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda: |
- na dan
21.12. - najmanj 1 uro |
- na dan
21.3. in na dan 21.9. - najmanj 3 ure, razen v 20% stanovanj v
večstanovanjskih stavbah, za stavbe na severnih pobočjih ali v ozkih
dolinah, za stavbe v stavbnem bloku in za stavbe v vrzelih. |
140. člen |
Varstvo
pred svetlobnim onesnaženjem |
(1) Pri
osvetljevanju objektov ali površin je potrebno upoštevati ukrepe za
zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s
področja svetlobnega onesnaževanja okolja (Uredba o mejnih vrednostih
svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07,
62/10)). |
(2)
Svetilke zunanje razsvetljave morajo biti razporejene tako, da bosta
jakost osvetlitve in način osvetljevanja ustrezala veljavnim tehničnim
normam in standardom ter predpisom s področja svetlobnega onesnaževanja.
Obstoječe svetilke se preoblikuje tako, da je delež svetlobnega toka, ki
seva navzgor enak 0%, obstoječe sijalke je potrebno zamenjati z
varčnimi. Na javno manj obremenjenih območjih javnih površin je potrebno
uvesti časovne intervale osvetlitve oziroma izklopiti posamezne
svetilke. Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba
prilagoditi določbam Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega
onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10)
najpozneje do 31. decembra 2016. Na novih površinah mora občina kot
obvezen ukrep k zmanjšanju porabe električne energije poskrbeti za
vgraditev varčnih sijalk v svetilke. |
(3)
Razsvetljava cest, javnih površin, železnice, proizvodnih objektov,
poslovnih stavb, ustanov, fasad, kulturnih spomenikov, objektov za
oglaševanje, športnih igrišč in gradbišč mora biti nameščena tako, da
osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov, ne presega
mejnih vrednosti iz Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja
okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10), kar je potrebno
preveriti z meritvami. |
141. člen |
Varovanje
kakovosti zraka |
(1) Pri
graditvi objektov in urejanju površin je potrebno upoštevati predpise s
področja varstva zraka. |
(2)
Objekte je obvezno priključevati na skupne kotlovnice tam, kjer je to
mogoče. |
(3)
Proizvodne objekte in naprave, ki so potencialni onesnaževalci, se
obvezno umešča v območja IG. |
142. člen |
Varstvo
pred hrupom |
(1) Na
območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne
preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z
Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št.
105/05, 34/08, 109/09, 62/10) za posamezne podrobnejše namenske rabe
prostora. |
(2) I.
stopnja varstva pred hrupom se določa za mirna območja na prostem, ki
obsegajo zavarovana območja po predpisih s področja ohranjanja narave,
razen za zavarovana območja v območju naselij, za območja cest in
železniških prog v širini 1000 m od sredine pomembne ceste oziroma
pomembne železniške proge, območja prometne infrastrukture, za območja
gozdov za izvajanje gozdarske dejavnosti, za območja za potrebe obrambe
in izvajanje nalog policije ter za območja varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami. |
(3) II.
stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten poseg v okolje, ki je
moteč zaradi povzročanja hrupa (II. območje varstva pred hrupom):
|
- na
območju stanovanj: za stanovanjske površine s spremljajočimi dejavnostmi
(SS), za stanovanjske površine brez spremljajočih dejavnosti (SSa),
površine počitniških hiš (SP), |
- na
posebnem območju: površine za turizem (BT). |
(4) III.
stopnja varstva pred hrupom se določa za naslednje površine podrobnejše
namenske rabe prostora, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je
manj moteč zaradi povzročanja hrupa (III. območje varstva pred hrupom):
|
- na
območju stanovanj: stanovanjske površine s kmetijskimi gospodarstvi
(SK), površine za samostojne kmetije (SKk) in za površine razpršene
poselitve (A), |
- na
območju centralnih dejavnosti: površine za centralne dejavnosti (CU),
površine za izobraževanje (CDi), površine za verske dejavnosti (CDc),
|
- na
območju zelenih površin: površine za oddih, rekreacijo in šport na
prostem (ZS), površine parkov (ZP), površine pokopališča (ZK),
|
- na
površinah razpršene poselitve: površine razpršene poselitve za zidanice
in vinske kleti (Av), površine razpršene poselitve za kmetije in
stanovanja (Ask) in kmetije (Askk), |
- na
območju voda: VC, razen površin na mirnem območju na prostem,
|
(5) IV.
stopnja varstva pred hrupom se določa na naslednjih površinah
podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovanimi
prostori in je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi
povzročanja hrupa (IV. območje varstva pred hrupom): |
- na
območju proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona (IG), - na posebnem
območju: površine za trgovino in storitve (BD), |
- na
območju prometne infrastrukture: površine cest (PC), površine železnice
(PŽ), ostale prometne površine (PO), |
- na
območju komunikacijske infrastrukture: območja komunikacijske
infrastrukture (T), |
- na
območju okoljske infrastrukture: površine za oskrbo z vodo (Ov),
površine za komunalne dejavnosti in gasilsko dejavnost (Ok),
|
- na
območju mineralnih surovin: površine nadzemnega pridobivalnega prostora
(LN), površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LNk), površine
nadzemnega pridobivalnega prostora (LNg), |
- na
območju kmetijskih zemljišč: kmetijska zemljišča (K1) in (K2), razen na
mirnem območju na prostem, |
- na
območju gozdnih zemljišč: gozdna zemljišča (G) in gozd varovalni (Gv),
razen na mirnem območju na prostem. |
(6) Ne
glede na določila predhodnih odstavkov tega člena mora biti na meji med
I. in IV. ter na meji med II. in IV. pas, ki obkroža IV. območje v
širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji
varstva pred hrupom za III. območje. Širina tega območja je lahko tudi
manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov
varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma II. območju
varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa,
določene za to območje. |
(7) Meja
med III. in IV. območjem varstva pred hrupom poteka med območji namenske
rabe prostora (EUP-ji), na katerih je določena III. stopnja in območji
za katera je določena IV: stopnja varstva pred hrupom. |
143. člen |
Varstvo
pred elektromagnetnim sevanjem (EMS) |
(1)
Gradnja objektov ali naprav ter razmestitev dejavnosti, ki so vir
elektromagnetnega sevanja, ne sme presegati obremenitev okolja, ki jih
določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju, Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 - ZVO-1)). |
(2) Z
uredbo (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem
okolju - Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 ZVO-1) so določene stopnje
varstva pred sevanjem, glede na občutljivost posameznega območja
naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki
jih povzročajo viri sevanja, in sicer: |
- I.
stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano
varstvo pred sevanjem. I. območje je: območje bolnišnic, zdravilišč,
okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji,
čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in
izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva,
območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih
površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno
bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče,
kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske
dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti,
ki so hkrati namenjeni bivanju, |
- II.
stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten
poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje so zlasti:
območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi
podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni
dejavnosti ter vsa druga območja, |
- II.
stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I.
območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
|
(3) Viri
EMS so lahko: visokonapetostni transformator, razdelilna
transformatorska postaja, nadzemni ali podzemni vod za prenos električne
energije, odprt oddajni sistem za brezžično komunikacijo, radijski ali
televizijski oddajnik, radar ali druga naprava ali objekt, katerega
uporaba ali obratovanje obremenjuje okolje. |
(4)
Novogradnja objekta, ki je vir EMS ali rekonstrukcija obstoječega
objekta ali naprave, ki je vir sevanja, ne sme povzročiti čezmerne
obremenitve okolja, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v
naravnem in življenjskem okolju. |
(5) Za
gradnjo objektov, ki so viri EMS, je potrebno izdelati oceno vplivov na
okolje in pridobiti soglasje pristojne službe. |
(6)
Minimalni potrebni odmiki od virov EMS, v katera ni dovoljeno umeščanje
objektov z varovanimi prostori in pri umeščanju novih virov EMS je
potrebno upoštevati oddaljenost od objektov z varovanimi prostori.
Minimalni potrebni odmiki se merijo od sredine osi daljnovoda na višini
1m od tal v odvisnosti od vrste oziroma tipa daljnovoda in nazivne
napetosti in so: |
- za
daljnovod 400kV je odmik min. 42 do 46 m od osi daljnovoda na vsako
stran |
- za
daljnovod 220kV je odmik min. 18 do 24 m od osi daljnovoda na vsako
stran |
- za
daljnovod 110kV je odmik min. 11 do 14 m od osi daljnovoda na vsako
stran. |
3.2.11
Prostorski izvedbeni pogoji v območjih DLN |
144. člen |
EUP Ee1 -
DPA |
V
koridorju daljnovoda, razen na območjih stojnih mest stebrov, je raba
omejena. V koridorju daljnovoda je dovoljeno izvajati gradbena in druga
dela v zvezi z objekti gospodarske javne infrastrukture in pomožnimi
infrastrukturnimi objekti (gradnja novih objektov, rekonstrukcije in
odstranitve objektov ali njihovih delov, vzdrževanje objektov),
kmetijske in gozdnogospodarske dejavnosti, prostorsko ureditvene
operacije (komasacije) ter ureditve za urejanje vodnega režima. Dopustni
sta gradnja parkirišč in postavitev montažnih ograj in urbane opreme v
skladu s predpisi in tehničnimi normativi, ki urejajo obvezne odmike
grajenih in naravnih objektov od daljnovoda. Posegi v koridorju
daljnovoda ne smejo ovirati gradnje, obratovanja in vzdrževanja
daljnovoda. V koridorju daljnovoda je prepovedana gradnja nadzemnih
objektov, v katerih je lahko vnetljiv material, na parkiriščih pod
daljnovodi pa je prepovedano parkiranje vozil, ki prevažajo vnetljive,
gorljive in eksplozivne snovi. |
3.2.12
Prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN |
145. člen |
(1) Na
območjih, za katera je določena izdelava OPPN, so do sprejetja OPPN
dopustne le naslednje vrste posegov: |
-
vzdrževalna dela, rekonstrukcije in odstranitve obstoječih objektov in
naprav, |
-
spremembe namembnosti obstoječih objektov ali delov objektov v
dejavnosti, ki so dopustne v posamezni vrsti podrobne namenske rabe
prostora, |
-
postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov v okviru dopustnih
dejavnosti namenske rabe območja, |
-
rekonstrukcije in gradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
|
(2) Posegi
so dopustni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega načrtovanja in
izvedbe OPPN, da se s tem ne povečuje vrednost objektov in da so skladni
s predvidenimi ureditvami. |
146. člen |
OPPN se
lahko sprejme za del območja urejanja z OPPN v primerih, ko sprejem
celotnega OPPN ni možen zaradi neurejenih lastniških ali drugih razmer,
ki onemogočajo sprejem celotnega OPPN v razumnem roku. V takem primeru
je predhodno potrebno preučiti racionalno rabo in ureditev celotnega
območja ter določiti prometno ureditev za celotno območje OPPN, s katero
se zagotovi povezanost posameznih delov območja OPPN. Delež za ureditev
javnih površin v območju urejanja morajo zagotoviti enakovredno vsi
udeleženci/investitorji. |
3.3
Usmeritve za OPPN |
147. člen |
Za OPPN
veljajo dodatne - posebne usmeritve za urejanje in so navedene v
nadaljevanju za posamezne EUP. |
Usmeritve
za oblikovanje oziroma PIP za posamezne EUP z OPPN so določene v tabeli
2-1. Z oznako ureditvene enote je določena tipologija zazidave.
|
Za
pripravo in načrtovanje OPPN se iz PIP za ureditvene enote upoštevata le
faktor zazidanosti in faktor izrabe. |
148. člen |
Dolenje
Laknice: EUP DLA-039 LN (OPPN) in DLA-041 LN (OPPN) |
Z
načrtovanjem in urejanjem EUP DLA-039 LN in EUP DLA-041 LN je potrebno
zagotoviti neoviran dostop do ruševin gradu in stolpa Čretež. |
149. člen |
Martinja
vas pri Mokronogu: EUP MVM-001 BT |
Z OPN se
načrtuje sprememba namembnosti območja farme v površine za turizem. Do
sprejetja OPPN za to območje ni dopustno povečevanje kapacitet obstoječe
dejavnosti in sprememba namembnosti objektov oziroma dejavnosti. Do
sprejetja OPPN so dopustne postavitve enostavnih in nezahtevnih
objektov. |
150. člen |
Mokronog:
EUP MOK-001 BD, MOK-003 BD in MOK-004 BD |
Določajo
se naslednje usmeritve: |
Do
sprejetja OPPN je na območju navedenih EUP-jev dopustna gradnja objektov
in ureditev za razširitev žage. Pri urejanju je potrebno zagotoviti
zadostne odmike od ceste Puščava-Mokronog za ureditev zvezne peš
površine in kolesarske steze. Parkirišča za lastne potrebe in
obiskovalce je potrebno zagotoviti v območju navedenih EUP-jev.
|
V območju
naj objekti na nižje ležečem območju ob bencinskem servisu ne presegajo
10 m (merjeno od nivoja bencinskega servisa do zgornjega roba venca ali
kapi objekta). Na višjeležečih delih navedenih EUP-jev naj vertikalni
gabariti ne presegajo višine 6 m (merjeno od novo urejenega terena do
zgornjega roba venca ali kapi objekta), dokončen vertikalni gabarit se
določi z OPPN. |
Ob SZ robu
MOK-003 BD naj se izvede zeleni pas z drevesi in grmovno vegetacijo v
min. širini 5 m. |
151. člen |
Mokronog:
OPPN »Del območja bivše usnjarne«: EUP MOK 140 CU |
Usmeritve
za urbanistično oblikovanje: |
Gradbena
meja zazidave naj bo 12 m odmaknjena od jugovzhodnega roba EUP.
|
Na območju
je zagotoviti delež javnih parkirnih mest za potrebe oživljanja trgovine
in ostalih funkcij v trškem jedru. |
152. člen |
Mokronog:
OPPN »Med Florijansko in državno cesto«: EUP MOK 014 CU in EUP MOK 030
SS |
Zazidava v
pasu ob cesti Puščava-Mokronog naj ima mestotvorne dejavnosti (oskrba,
storitve in sorodne dejavnosti), dopustna so tudi stanovanja v
nadstropnih etažah. |
Usmeritve
za urbanistično oblikovanje: |
Zazidava
ob cesti Puščava-Mokronog (podaljšek Starega trga) naj ima mestotvorno
(trško) oblikovanje s sklenjeno (neprekinjeno) gradbeno linijo
(prekinitev je možna za prečne ulice) in vertikalnim gabaritom do
K+P+2+M. |
Oblikovanje uličnega prostora: |
Ob južnem
robu EUP je potrebno zagotoviti zadostne odmike zazidave od ceste
Puščava-Mokronog za ureditev zvezne peš površine in kolesarske steze,
peš površina naj bo š min. 3 m. Vzdolž ulice naj poteka drevored.
|
Zagotoviti
je potrebno parkirišča za lastne potrebe in obiskovalce. |
Usmeritve
za zaporednost urejanja: EUP MOK-014 CU in EUP MOK-030 SS se lahko
urejata istočasno ali v ločenih OPPN-ih. |
153. člen |
Mokronog:
OPPN«Ob obvozni cesti«: EUP MOK 012 CU in EUP MOK 013 SS |
Usmeritve
za načrtovanje v EUP MOK 012 CU: |
Zazidava v
pasu ob cesti Puščava-Mokronog naj ima mestotvorne dejavnosti (oskrba,
storitve in sorodne dejavnosti), dopustna so tudi stanovanja v
nadstropnih etažah. |
Usmeritve
za urbanistično oblikovanje: |
Zazidava
ob cesti Puščava-Mokronog (podaljšek Starega trga) naj ima mestotvorno
(trško) oblikovanje s sklenjeno (neprekinjeno) gradbeno linijo
(prekinitev je možna za prečne ulice) in vertikalnim gabaritom do
K+P+2+M. |
Oblikovanje uličnega prostora: |
Ob južnem
robu EUP je potrebno zagotoviti zadostne odmike zazidave od ceste
Puščava-Mokronog za ureditev zvezne peš površine in kolesarske steze,
peš površina naj bo š min. 3 m. Vzdolž ulice naj poteka drevored.
|
Zagotoviti
je potrebno parkirišča za lastne potrebe in obiskovalce. |
Usmeritve
za zaporednost urejanja: EUP MOK-012 CU in EUP MOK-013 SS se lahko
urejata istočasno ali v ločenih OPPN-ih. |
Usmeritve
za zaporednost gradnje: |
Zaradi
varstva kulturne dediščine in prostorske integritete naselja je treba
zagotoviti postopnost pozidave prostora med trškim jedrom in obvoznico.
K OPPN »Ob obvozni cesti«, ki ga sestavljata EUP MOK 012 CU in MOK 013
SS, je možno pristopiti šele po izvedbi OPPN »Med Florijansko in državno
cesto« in zapolnitvi vseh prostih zemljišč v območju MOK 014 CU in MOK
030 SS namenjenim gradnji. Zapolnitev pomeni, da morajo biti objekti v
območju zgrajeni vsaj do III. gradbene faze. |
154. člen |
Mokronog:
EUP MOK-124 SS |
V EUP
MOK-124 SS naj se z OPPN zagotovi prečna prometna povezava (cesta) po
parcelah 97/4, 125/1 in 125/9, vse k.o. Mokronog. Površina za izvedbo
javne prometne površine se določi z OPPN. |
155. člen |
Puščava:
EUP PUŠ-004 IG Gospodarska cona Puščava |
V območju
je potrebno zagotoviti prometno ureditev, ki bo omogočala enostaven
promet in pretočnost s tovornimi vozili, priporočljiva sta dva
priključka na cesto Puščava-Mokronog. |
3.4
Posebni prostorski izvedbeni pogoji |
156. člen |
Poleg
skupnih prostorskih izvedbenih pogojev za urejanje veljajo v nekaterih
enotah urejanja prostora še posebni prostorski izvedbeni pogoji in za
nekatere posege in območja še dodatne usmeritve nosilcev urejanja
prostora. V primeru, da so posebni PIP drugačni od skupnih PIP, veljajo
posebni PIP. |
157. člen |
Gorenji
Mokronog: EUP GMO-015 ZS - Makronovo in MOK-037 ZS |
EUP se
variantno namenja programu Makronovo, ki vključuje dejavnosti
izobraževanja rekreacije in turizma. |
V območju
so dodatno dopustne ureditve in postavitve objektov, ki povzemajo
tradicionalne in pravljične tipe objektov kot so kozolci, toplarji,
kašče, stanovi, zidanice, ogljarske kope, sorodni pomožni objekti za
kmetijstvo in gozdarstvo ter postavitve objektov za interpretacijo
programa, sanitarni objekti in informacijsko izobraževalni objekt.
|
Za EUP
MOK-037 ZS še: Pri načrtovanju OPPN v EUP MOK-037 ZS naj se zagotovi
trasa za prometno povezavo JV-SZ v skupni širini 24 m. |
158. člen |
EUP
HRA-001 CDc - Hrastovica in JEL-001 CDc - Jelševec |
V območju
EUP HRA-001 CDc in EUP JEL-001 CDc ni dopustno umeščanje novih objektov,
razen tistih, ki so potrebni za delovanje cerkve. |
159. člen |
Posebni
PIP za naselbinsko jedro Mokronoga |
Na območju
naselbinske dediščine Mokronoga so naslednje EUP: |
MOK-011 CU
(v) z obstoječimi objekti: Stari trg h. št. 3 in 5 ter Florijanska ulica
1, 3 in 5; |
MOK-015 CU
(v) z obstoječimi objekti: Stari trg h. št. 2, 7, 17, 19 in 21 ter
Florijanska ulica 2; |
MOK-016 CU
(v) z obstoječimi objekti: Stari trg 11, 13 in 15; |
MOK-020 CU
(v) z obstoječimi objekti: Stari trg 10, 14, 16, 23, 25, 27, 29, 31, 33,
35, 37, 39 in Paradiž 1 in 3; |
MOK-031 CU
(v) z obstoječimi objekti: Stari trg 3gp (gospodarska poslopja);
|
MOK-017 CU
(v) z obstoječimi objekti: z obstoječimi objekti: Stari trg 32, 34, 36,
126 (grajski hlevi), Strelov turn; |
MOK-018 CU
(vj) z obstoječimi objekti: Stari trg 8, 20, 22, 24, 26, 28, 30;
|
MOK-022 CU
(v) z obstoječimi objekti: Stari trg 4, 6; |
MOK-024 CU
(v) z obstoječimi objekti: Pod gradom 2, 4, 6, 8; |
MOK-006
CDc (x) z obstoječimi objekti: z obstoječimi objekti: cerkev in zvonik;
|
MOK-131 ZP
(zp) z obstoječimi objekti: grajski hrib. |
Za
navedene EUP veljajo glede namembnosti in vrste dopustnih posegov skupne
določbe PIP, razen za odstranitev objektov, ki je dopustna le izjemoma v
skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine. |
V zgoraj
navedenih EUP veljajo posebne določbe PIP glede urbanističnega in
arhitekturnega oblikovanja in so določene za posamezne objekte.
|
Za gradnjo
drugih objektov, ki niso navedeni v spodaj navedenih posebnih PIP, na
površinah teh EUP, veljajo skupne določbe odloka. |
Stari trg
3, 5, 6, 8, 11, 23, 24, 26, 32, 33 (GL ni sklenjena) |
Pogoji
glede oblikovanja |
Osnovni
objekti ob trgu: |
- gradbena
linija ni sklenjena, |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno
gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
- odmiki:
objekt se lahko dotika parcelne meje ob trgu (gradbena/regulacijska
linija) in z eno čelno fasado, v vzdolžni smeri mora biti zagotovljen
odmik od sosednjih objektov, |
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči in balkoni, |
- tloris
podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
|
- višina:
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
razen pri objektih 3 in 5, kjer se ohranja obstoječa oblika in višina
strehe, |
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
- število
odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in
nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih
odprtin, toleranca: v primeru dejavnosti v pritličju (nrp. trgovina ali
gostinstvo), je lahko število odprtin v pritličju drugačno od števila
odprtin v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko drugačne od
predpisane pokončne oblike, frčade na strešini proti trgu morajo biti
enako razporejene kot okna na fasadi, |
-
odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na
trg ni dopustna, |
- okna:
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
- manjši
balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in
pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- na
fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta
mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
|
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Gradnje
osnovnih objektov so dopustne tudi na vzhodni (dvoriščni) strani
gradbenih parcel objektov h. št. 24 in 26, dopustna je postavitev tudi
na linijo nekdanjega obzidja. |
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih
določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji: |
- odmiki:
stavbe so lahko postavljene na parcelno mejo. |
Stari trg
27, 28, 30, 31, 34, 37 (ena čelna fasada se stika z drugo) |
Pogoji
glede oblikovanja |
Osnovni
objekti ob trgu: |
- gradbena
linija je na eni strani sklenjena (objekt se z eno čelno fasado stika z
drugo stavbo), |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno
gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
- odmiki:
na drugi čelni fasadi mora biti zagotovljen odmik od sosednjega objekta,
|
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči in balkoni, |
- tloris
podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
|
- višina:
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
- število
odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in
nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih
odprtin, toleranca: v primeru dejavnosti v pritličju (nrp. trgovina ali
gostinstvo), je lahko število odprtin v pritličju drugačno od števila
odprtin v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko drugačne od
predpisane pokončne oblike, frčade na strešini proti trgu morajo biti
enako razporejene kot okna na fasadi, |
-
odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na
trg ni dopustna, |
- okna:
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
- manjši
balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in
pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- na
fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta
mora skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
|
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Gradnje
osnovnih objektov so dopustne tudi na vzhodni (dvoriščni) strani
gradbenih parcel objektov h. št. 28 in 30, dopustna je postavitev tudi
na linijo nekdanjega obzidja. |
Spremljajoči objekti (gospodarska poslopja) na dvorišču: |
- odmiki:
stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
|
- tloris s
podolgovatim razmerjem, |
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Stari trg
29 (dve čelni fasadi se stika z drugimi) |
Pogoji
glede oblikovanja |
Osnovni
objekti ob trgu: |
- gradbena
linija je sklenjena (objekt se z dvema čelnima fasadama stika s
sosednjima stavbama), |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno
gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči in balkoni, |
- odmiki:
objekt se mora s čelnima fasadama stikati s sosednjima objektoma,
|
- tloris
podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
|
- višina:
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
- število
odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in
nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih
odprtin, toleranca: v primeru dejavnosti v pritličju (nrp. trgovina ali
gostinstvo), je lahko število odprtin v pritličju drugačno od števila
odprtin v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko drugačne od
predpisane pokončne oblike, frčade na strešini proti trgu morajo biti
enako razporejene kot okna na fasadi, |
-
odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na
trg ni dopustna, |
- okna:
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
- manjši
balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in
pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- na
fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
in frčade so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje
dozidanega objekta mora skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi
pogoji, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Spremljajoči objekti (gospodarska poslopja) na dvorišču: |
- odmiki:
stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
|
- tloris s
podolgovatim razmerjem, |
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne
uporabljajo. |
Stari trg
25 |
Osnovni
objekt - stanovanjski blok: |
- dozidava
objekta je dopustna do regulacijske linije, dozidave v druge smeri niso
dopustne, |
- odmiki:
v vzdolžni smeri trga morajo ostati enaki obstoječim, |
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči, |
- višina
dozidave max. do vertikalnih gabaritov objekta 23, |
- streha:
enak nagib kot objekt 23, |
-
oblikovanje dozidave: dozidava se lahko izvede kot paviljonski objekt,
ki lahko služi kot funkcionalni prostor stanovanjskega bloka ali
posameznih stanovanj. |
Stari trg
35 (samo rekonstrukcija) |
Pogoji
glede oblikovanja |
Osnovni
objekti ob trgu: |
- gradbena
linija je na eni strani sklenjena (objekt se z eno čelno fasado stika z
drugo stavbo), |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno
gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
- odmiki:
na drugi čelni fasadi mora biti zagotovljen odmik od sosednjega objekta,
|
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči, |
- tloris
podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
|
- višina:
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
ohranja naj se obstoječa višina in oblika strehe, |
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, na severni strani je dopustna strešina s kapom
na severni strani stavbe, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
- število
odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in
nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih
odprtin, toleranca: v primeru dejavnosti v pritličju (nrp. trgovina ali
gostinstvo), je lahko število odprtin v pritličju drugačno od števila
odprtin v nadstropju, odprtine v pritličju so lahko drugačne od
predpisane pokončne oblike, frčade na strešini proti trgu morajo biti
enako razporejene kot okna na fasadi, |
-
odstranitev kakovostnih portalov vhodnih vrat iz fasade, orientirane na
trg ni dopustna, |
- okna:
pokončen pravokotnik z zaokrožitvijo na zgornji strani pravokotnika,
|
-
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
- previsi
in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- na
fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
in frčade so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje
dozidanega objekta mora skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi
pogoji, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Spremljajoči objekti (gospodarska poslopja) na dvorišču: |
- odmiki:
stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
|
- tloris s
podolgovatim razmerjem, |
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne
uporabljajo. |
Stari trg
36 (brez grajske konjušnice) |
Pogoji
glede oblikovanja |
Osnovni
objekti ob ulici: |
- gradbena
linija je na eni strani sklenjena (objekt se z eno - severno čelno
fasado stika z drugo stavbo), |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno
gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
- v
primeru rekonstrukcije objekta ali nadomestitve objekta se zaradi
razširitve ulice V-Z (na južni strani objekta 36) pogojuje postavitev
objekta na novo gradbeno linijo oziroma gradbeno mejo, ki je pomaknjena
v notranjost parcele in je določena v grafičnem prikazu, širina novega
uličnega profila znaša min. 10 m od roba obstoječega parka, |
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči in nadstreški, |
- odmiki:
objekti so lahko z do tremi fasadami postavljeni na parcelno mejo,
|
- višina:
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
ulice, |
-
oblikovanje na trg (na vzhod) orientirane fasade: |
- okna
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti ulici niso dopustni, |
- balkoni
niso dopustni, |
- na
fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- previsi
in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- dozidave
in frčade so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje
dozidanega objekta mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje z
osnovnim objektom, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Gospodarska poslopja na dvorišču: |
- odmiki:
objekti so lahko z do tremi fasadami postavljeni na parcelno mejo,
|
- tloris s
podolgovatim razmerjem, |
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Stari trg
36 (grajske konjušnice) |
Pogoji
glede oblikovanja |
Osnovni
objekti ob ulici: |
- gradbena
linija je sklenjena (objekt se dvema stranskima fasadama stika s
sosednjima stavbama), |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno
gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči in nadstreški, |
- odmiki:
objekt je lahko s tremi fasadami postavljeni na parcelno mejo,
|
- višina:
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme prečno na
smer trga, |
-
oblikovanje na trg (na vzhod) orientirane fasade: |
- okna
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti ulici niso dopustni, |
- balkoni
niso dopustni, |
- previsi
in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- na
fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
in frčade so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje
dozidanega objekta mora imeti enoten videz in skladno oblikovanje z
osnovnim objektom, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Stari trg
39, Paradiž 1 in 3 |
Pogoji
glede oblikovanja |
Osnovni
objekti ob trgu/ulici: |
- faktor
zazidanosti (FZ) do 0,3, |
-
postavitev fasade ob ulici: gradbena linija ni sklenjena, postavitev ob
ulico je določena v grafičnem prikazu z gradbeno mejo, odmik objekta od
gradbene meje je lahko max. 2 m, preko gradbene meje lahko segajo
nadstreški in napušči, |
- odmiki:
objekti so lahko z eno čelno fasado postavljeni na parcelno mejo, v
vzdolžni smeri morajo biti zagotovljeni presledki med objekti, ki naj
omogočajo dostop/dovoz na dvorišče, |
- tloris
podolgovat z razmerjem stranic min. 2:3, daljša stranica tlorisa mora
biti postavljena ob trgu/ulici, max. velikost zazidane površine
posamičnega objekta ne sme presegati 200 m2, |
- višina:
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto peš
površine trga/ulice, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je
lahko največ 80 cm, |
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade in strehe: |
- okna
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi niso dopustni, |
- balkoni
niso dopustni, |
- na
strešini so dopustni čopi, |
- na
fasadi in strešini proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- previsi
in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, dozidave v vzdolžni smeri so
dopustne v okviru določb za oblikovanje objektov tega člena, oblikovanje
dozidanega objekta in fasad ob trgu mora imeti enoten videz in skladno
oblikovanje, |
-
nadzidave so dopustne na dvoriščni strani, vendar tako da nadzidava ne
presega slemena osnovne strehe, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Spremljajoči objekti na parceli: |
- odmiki:
objekt je lahko z eno fasado postavljen na parcelno mejo, stanovanjski
objekt in gospodarsko poslopje se lahko medsebojno stikata, pri tem pa
mora biti zagotovljen dovoz, manipulacija in požarna varnost,
|
- tloris:
podolgovat, z razmerjem osnovnih stranic tlorisa vsaj 2:3, |
- višina
gospodarskega poslopja: do K+P+M oziroma max. 7 m do kapi, pritličje do
30 cm nad dvoriščem oziroma urejenim terenom, v primeru nagnjenega
terena je največja višina objekta, ki sega nad urejen teren, lahko
največ dve etaži, |
- streha:
naklon 30° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
- kritina:
odtenki rdeče barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne
uporabljajo. |
Za objekte
Stari trg 10, 15, Pod gradom 4, 6, 8, Florijanska cesta 2 veljajo skupne
določbe za ureditveno enoto (v). |
160. člen |
Mokronog:
EUP MOK-035 IG |
V EUP MOK
035 IG na JV robu območja niso dopustne dozidave obstoječih objektov v
smeri proti JV, to je proti ulici in nekdanjemu obzidju. Za obstoječi
prizidek osnovnemu proizvodnemu - dvoranskemu objektu na JV robu območja
so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev. |
Za MOK-035
IG velja z OPN določena namenska raba IG za čas delovanja sedanjih
proizvodnih dejavnosti. V primeru prenehanja obstoječih dejavnosti velja
za nove dejavnosti, da morajo ustrezati določbam za namensko rabo CU. |
161. člen |
Trebelno:
EUP TRE-016 SK (v) |
V tem EUP
so obstoječi objekti h. št. 10, 11, 12, 13 14, 15, 42 za katere so v
nadaljevanju določeni posebni PIP. |
Za gradnjo
objektov na drugih površinah tega EUP veljajo skupne določbe odloka.
|
h. št. 10
|
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
|
- lega
objekta: pri rekonstrukciji ali nadomestitvi objekta lahko objekt sega v
smeri vzhoda do obstoječe linije vzhodne fasade, dozidave v smeri vzhoda
niso dopustne |
-
orientacija objekta mora biti vzdolžno s cesto (pribl. S-J), daljša
stranica objekta mora potekati vzporedno s cesto. |
h. št. 11
in 12 (ena čelna fasada se stika z drugo) |
Za osnovni
objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja,
skupni PIP v tem primeru ne veljajo. |
- gradbena
linija je sklenjena (objekt se z eno čelno fasado stika z drugo stavbo),
|
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno
gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
- odmiki:
na drugi čelni fasadi mora biti zagotovljen odmik od sosednjega objekta,
|
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči in balkoni, pri objektu h. št. 11
pa tudi zunanje stopnice, |
- tloris
podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
|
- višina:
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
pri objektu h. št. 11 mora kota pritličja ostati enaka obstoječi, višina
strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
- število
odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in
nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih
odprtin, odprtine v pritličju so v primeru dejavnosti lahko drugačne od
predpisane pokončne oblike, |
-
odstranitev vhoda (portala vhodnih vrat) iz fasade, orientirane na trg
ni dopustna, |
- okna:
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
- manjši
balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in
pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- na
strešini in fasadi proti trgu niso dopustne: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta
mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
|
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih
določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji: |
- odmiki:
stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
|
- tloris s
podolgovatim razmerjem, |
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom razen na
nagnjenem terenu, kjer je višina pritličja lahko do 100 cm nad urejenim
terenom, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ
80 cm, |
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s
smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami, |
-
arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi, |
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne
uporabljajo. |
h. št. 13
in 14 (GL ni sklenjena) |
Za osnovni
objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja
(skupni PIP v tem primeru ne veljajo): |
- gradbena
linija ni sklenjena (objekti so medsebojno odmaknjeni), |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po
liniji severne fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino
toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade
obstoječega objekta), |
- odmiki:
objekt se lahko dotika parcelne meje z eno čelno fasado, v vzdolžni
smeri mora biti zagotovljen odmik od sosednjih objektov, |
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči, |
- tloris
podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
|
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
-
odstranitev vhoda (portala vhodnih vrat) iz fasade, orientirane na trg
ni dopustna, |
- okna:
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
- na
strešini in fasadi proti trgu niso dopustne: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta
mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
|
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih
določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji: |
-
orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s
smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami, |
-
arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi, |
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo. |
h. št. 15
in 42 |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
|
-
orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s
smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami. |
h. št. 16
|
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
|
- lega
objekta v primeru nadomestitve objekta lahko odstopa od lege obstoječega
objekta (gradbene linije), dopusten je odmik južne GL proti severu in
vzhodne GL proti zahodu, dopusten je tudi odklon smeri GL južne in
vzhodne fasade, tako da se JV vogal objekta pomakne proti severu,
|
-
orientacija objekta mora biti vzdolžno s cesto (pribl. S-J), daljša
stranica objekta mora potekati vzporedno s cesto. |
162. člen |
Trebelno:
EUP TRE-006 CU (v) |
V tem EUP
so obstoječi objekti h. št. 16, 17, 18 za katere so v nadaljevanju
določeni posebni PIP. |
Za gradnjo
objektov na drugih površinah tega EUP veljajo skupne določbe odloka.
|
h. št. 16
(ena čelna fasada se stika z drugo) |
Za osnovni
objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede
oblikovanja(skupni PIP v tem primeru ne veljajo): |
- faktor
zazidanosti Fz do 0,5, |
- gradbena
linija je sklenjena (objekt se z zahodno čelno fasado stika z drugo
stavbo), |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno
gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči in zunanje stopnice preko ulice,
|
- tloris
podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
|
- višina:
do K+P+1+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, šotorasta streha nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
- število
odprtin in njih razporeditev na fasadi (vhod in okna) naj se zgleduje po
obstoječem stanju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege
obstoječih odprtin, odprtine v pritličju so v primeru dejavnosti lahko
drugačne od predpisane pokončne oblike, |
- okna:
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
- previsi
in pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- na
strešini in fasadi proti trgu niso dopustni: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta
mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
|
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih
določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji: |
- odmiki:
stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
|
- tloris s
podolgovatim razmerjem, |
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom razen na
nagnjenem terenu, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je
lahko največ 80 cm, |
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s
smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami, |
-
arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi, |
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne
uporabljajo. |
h. št. 17
(ena čelna fasada se stika z drugo) |
Za osnovni
objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja
(skupni PIP v tem primeru ne veljajo): |
- faktor
zazidanosti Fz do 0,5, |
- gradbena
linija je sklenjena (objekt se z vzhodno čelno fasado stika z drugo
stavbo), |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na regulacijsko linijo (istočasno
gradbena linija), ki poteka po liniji fasade obstoječih objektov
(toleranca je za debelino toplotne izolacije na zunanji strani fasade v
primeru obnove fasade obstoječega objekta), |
- odmiki:
na drugi čelni fasadi mora biti zagotovljen odmik od sosednjega objekta,
|
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči, |
- tloris
podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
|
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
- število
odprtin na fasadi (vhod in okna) mora biti enako v pritličju in
nadstropju, razporeditev odprtin lahko deloma odstopa od lege obstoječih
odprtin, odprtine v pritličju so v primeru dejavnosti lahko drugačne od
predpisane pokončne oblike |
- okna:
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
- manjši
balkoni (sorodni tradicionalnim) so dopustni nad vhodom, previsi in
pomoli nad pritličjem na fasadah, ki so vidne iz javnih površin, niso
dopustni, |
- na
strešini in fasadi proti trgu niso dopustne: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta
mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
|
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih
določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji: |
- odmiki:
stavbe so lahko s tremi fasadami postavljene na parcelno mejo,
|
- tloris s
podolgovatim razmerjem, |
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad terenom razen na
nagnjenem terenu, višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je
lahko največ 80 cm, |
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s
smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami, |
-
arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi, |
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, žive in kričeče barve fasad naj se ne
uporabljajo. |
h. št. 18
|
Za osnovni
objekt ob krožni ulici veljajo naslednji posebni PIP glede oblikovanja
(skupni PIP v tem primeru ne veljajo): |
- faktor
zazidanosti Fz do 0,5, |
- gradbena
linija ni sklenjena (objekti so medsebojno odmaknjeni), |
-
obveznost postavitve fasade ob trgu na gradbeno linijo, ki poteka po
liniji severne fasade obstoječih objektov (toleranca je za debelino
toplotne izolacije na zunanji strani fasade v primeru obnove fasade
obstoječega objekta), |
- odmiki:
objekt se lahko dotika parcelne meje z eno čelno fasado, v vzdolžni
smeri mora biti zagotovljen odmik od sosednjih objektov, |
- preko
gradbene linije lahko segajo napušči, |
- tloris
podolgovat, daljša stranica tlorisa mora biti postavljena ob trgu,
|
- višina:
do K+P+M, pritličje pri vhodu je lahko do 30 cm nad niveleto ulice,
višina strešne konstrukcije pri kolenčnem zidu je lahko največ 80 cm,
|
- streha:
naklon 35° do 45°, dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme v smeri
daljše stranice objekta, |
-
oblikovanje na trg orientirane fasade: |
- okna:
pokončen pravokotnik, |
-
vetrolovi na fasadi proti trgu niso dopustni, |
- na
strešini in fasadi proti trgu niso dopustne: sončni zbiralniki, klima
naprave, antene in sorodne naprave, |
- dozidave
so dopustne na dvoriščni strani objektov, oblikovanje dozidanega objekta
mora biti skladno z osnovnim objektom in z urbanističnimi pogoji,
|
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo, |
- barva
fasad: odtenki zemeljskih barv, dopustne so do tri barve, žive in
kričeče barve fasad naj se ne uporabljajo. |
Spremljajoči objekti na parceli (gospodarska poslopja) - poleg skupnih
določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji: |
-
orientacija: objekti naj bodo z daljšo stranico postavljeni vzporedno s
smerjo ulice na trgu oziroma vzporedno s plastnicami, |
-
arhitekturni elementi: na strehi so dopustni čopi, |
- kritina:
odtenki rdeče ali sive barve, strešniki z drobno teksturo. |
163. člen |
Trebelno:
EUP TRE-002 CDc (x) |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni pogoji:
|
- ohrani
naj se ovalna oblika in obstoječ nivo dvignjenega platoja okrog cerkve,
|
- kamniti
zid, ki podpira dvignjen plato in kamnite stopnice, je dopustno
rekonstruirati, njih odstranitev ni dopustna, pri rekonstrukciji je
treba ohraniti obstoječe ploščate kamne in jih ponovno vgraditi v zid
ali stopnice, za vrhnji zaključek podpornega zida je treba uporabiti
obstoječe ploščate kamne, dopustna je zamenjava manjkajočih ali
poškodovanih kamnov, pri rekonstrukciji kamnitih stopnic do dvignjenega
platoja je treba uporabiti obstoječe kamne, manjkajoče ali poškodovane
kamne je treba nadomestiti z enakim ali sorodnim materialom, obliko in
obdelavo. |
3.5
Posebni prostorski izvedbeni pogoji glede varstva okolja - ukrepi za
preprečitev, omilitev in odpravo posledic vplivov na okolje (omilitveni
ukrepi) |
164. člen |
Poleg
skupnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo še dodatne usmeritve in
omilitveni ukrepi, ki izhajajo iz smernic in celovite presoje vplivov na
okolje. |
165. člen |
zrak in
podnebne spremembe |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
- v
gospodarskih conah (IG) naj se pri objektih gospodarskih dejavnosti, ki
generirajo prašne delce, v smeri proti naseljem zagotovi vegetacijske
bariere z zimzelenimi rastlinami različnih višin v širini vsaj 10 m. |
166. člen |
vode |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
- Za
gradnjo, ki lahko trajno ali začasno vpliva na vodni režim ali stanje
voda, je treba izdelati hidrološko-hidravlično analizo in pridobiti
soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje in varstvo voda.
|
- Pri
načrtovanju poteka linijskih objektov GJI je treba predvideti čim manjše
število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z
vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče. Manjši odmiki od
predpisanih so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so
prostorske možnosti omejene, vendar tako, da ne bo poslabšana obstoječa
stabilnost brežin vodotokov. |
-
Prečkanja linijskih objektov GJI pod strugo vodotoka morajo biti
načrtovana tako, da se ne bo zmanjšala prevodna sposobnost struge
vodotoka. |
- Za
gradnjo na vodovarstvenih območjih je treba pridobiti soglasje, ki ga
izda pristojni organ. Pri posegih na vodovarstvena območja je treba
upoštevati predpise, ki se nanašajo na ta območja. |
- Vse
obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi
posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov na
območju. |
- Gradnja
namakalnih naprav in raba površinskih voda ali podtalnice za namakanje
sta dopustni pod pogoji pristojne službe za upravljanje in varstvo voda
ter za ohranjanje narave. |
- Na
vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v
prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč,
zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen
pretok vode, plavi in plavja ali onemogočili obstoj in razmnoževanje
vodnih ter obvodnih organizmov. |
167. člen |
hrup |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo še naslednji dodatni omilitveni
ukrepi: |
- v
gospodarskih conah (IG) naj se v smeri proti stanovanjskim območjem
predvidi manj hrupne dejavnosti, objekte pa razporediti tako, da se v
čim večji meri zmanjša širjenje hrupa v okolje v smeri proti
stanovanjskim območjem naj praviloma ne bo manipulativnih površin
(odprta skladišča, prostor za pretovarjanje ipd.) |
- za
zmanjšanje obremenitve okolja s hrupom v smeri stanovanjske pozidave je
smiselno predvideti širše zelene varovalne pas ob predvidenih conah, po
potrebi pa tudi protihrupne ograje ali nasipe. |
168. člen |
ohranjanje
narave |
Poleg
skupnih določb tega odloka veljajo na območjih ohranjanja narave še
naslednje varstvene usmeritve in omilitveni ukrepi: |
- ob
nepredvidenem odprtju jame (jamskega habitata) v času gradnje je
potrebno obvestiti ZRSVN, OE Novo mesto. Jamo oziroma najdbo bodo
pregledali in podali navodila za ustrezno zavarovanje najdbe oziroma
sanacijo podzemnega habitata. |
- V
varovanih območjih narave (območja Natura 2000, naravne vrednote,
zavarovana območja) so dopustni le enostavni in začasni objekti, ki niso
v nasprotju z varstvenimi in razvojnimi usmeritvami varovanih območij in
prispevajo k njihovemu varstvu, ter objekti skladni z osnovno in
podrobnejšo namensko rabo. |
-
Gradbeno-inženirskih, nezahtevnih, enostavnih in drugih objektov v
območjih ohranjanja narave naj se praviloma ne osvetljuje. |
169. člen |
Martinja
vas pri Mokronogu - EUP MVM 018 SK |
Na
območjih stavbnih zemljišč v območjih naravnih vrednot se pri
načrtovanju objektov upošteva varstvene usmeritve za hidrološke naravne
vrednote, ki izhajajo iz Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih
vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) in se glasijo:
»Na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo posegi v obsegu in na način,
da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu
in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične,
fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote).
Posebne smernice ZRSVN OE Novo mesto, št. 6-III-499/4-O-09/AH z dne 2.
2. 2010 so: |
- z
območja NV se odstrani odvečni zemeljski material, |
- ob NV
naj se ohranja 5 m varovalnega pasu, |
- mlada
vrbovja ob vodotoku se ohranja; |
- pomožni
objekt neposredno ob vodotoku se odstrani oziroma prestavi vsaj 5 m od
vodotoka, |
- v
primeru urejanja območja v parkirišče naj se izvede ureditve, ki bodo
vsebovale lovilce olj; |
- z
utrjenih površin naj se v bližnji vodotok odvaja le predhodno prečiščene
meteorne vode. |
170. člen |
Martinja
vas pri Mokronogu MVM-001 BT - OPPN |
Pri
pripravi OPPN je potrebno predvideti ohranitev gozda v pasu min. širine
15 m vzdolž meje z območjem Natura 2000 na SV območja urejanja. |
171. člen |
Križni vrh
- KRV 009 SK |
Na
območjih stavbnih zemljišč v območjih naravnih vrednot se pri
načrtovanju objektov upošteva varstvene usmeritve za hidrološke naravne
vrednote, ki izhajajo iz Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih
vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) in se glasijo:
»Na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo posegi v obsegu in na način,
da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu
in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične,
fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote).
|
Posebna
usmeritev ZRSVN OE Novo mesto, št. 6-III-499/4-O-09/AH z dne 2. 2. 2010
je: |
- ohranja
se prvotna struga in mlinščica na območju ter grmovna zarast ob potoku
oziroma na območju mlina. |
172. člen |
Dolenje
Laknice - DLA 008 SK, DLA 006 SK, DLA 039 LN, DLA 041 LN |
Gorenji
Mokronog - GMO 011 SK, |
Na
območjih stavbnih zemljišč v območjih naravnih vrednot se pri
načrtovanju objektov upošteva varstvene usmeritve za hidrološke naravne
vrednote, ki izhajajo iz Pravilnika o določitvi in varstvu naravnih
vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10) in se glasijo:
»Na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo posegi v obsegu in na način,
da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu
in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične,
fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote). |
173. člen |
Štatenberk
- ŠTA 007 SK |
V EUP ŠTA
007 SK je dopustno samo vzdrževanje in obnavljanje obstoječega objekta.
Novogradnja objektov ni dopustna. |
4.
USMERITVE ZA URESNIČEVANJE OPN |
174. člen |
(1) Občina
bo: |
-
zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
|
-
zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah - interesih, ki
bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz OPN,
|
-
zagotovila spremljanje uresničevanja v OPN določenih usmeritev,
|
-
ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate
spremljanja. |
(2) Na
osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s
spremljanjem uresničevanja OPN, bo občina dopolnjevala OPN. |
175. člen |
Okoljski
monitoring plana |
V skrbi za
zdravje občanov in doseganje okoljskih ciljev bo Občina Mokronog -
Trebelno spremljala uresničevanje plana - OPN in vpliv izvedbe plana na
zdravje občanov s spremljanjem naslednjih okoljskih kazalcev: |
----------------------------------------------------------------- |
Okoljski
cilji Kazalci stanja okolja |
----------------------------------------------------------------- |
Kakovost
zraka Povprečni letni dnevni promet (PLDP) |
----------------------------------------------------------------- |
Delež objektov priključenih na |
kotlovnice, ogrevanje na plin in |
obnovljive vire energije |
----------------------------------------------------------------- |
Št. zavezancev za emisijski monitoring |
----------------------------------------------------------------- |
Št. industrijskih con |
----------------------------------------------------------------- |
Zmanjšanje
hrupa Povprečni letni dnevni promet (PLDP) |
----------------------------------------------------------------- |
Dolžina pomembnih cest in železnic skozi |
naselja |
----------------------------------------------------------------- |
Št. stikov II. in IV. območja varstva |
pred hrupom |
----------------------------------------------------------------- |
Št. zavezancev za monitoring hrupa |
----------------------------------------------------------------- |
Čiste površinske
in Kemijsko stanje površinskih voda |
podzemne vode |
----------------------------------------------------------------- |
Kemijsko stanje podzemnih voda |
----------------------------------------------------------------- |
Kakovost pitne vode |
----------------------------------------------------------------- |
Površina stavbnih zemljišč v |
vodovarstvenih območjih |
----------------------------------------------------------------- |
Število prebivalcev glede na posamezni |
vodni vir |
----------------------------------------------------------------- |
Število prebivalcev priključenih na |
kanalizacijo |
----------------------------------------------------------------- |
Število malih čistilnih naprav |
----------------------------------------------------------------- |
Število greznic |
----------------------------------------------------------------- |
Poraba pitne vode na prebivalca |
----------------------------------------------------------------- |
Zmanjšanje Poraba el. energije za javno razsvetljavo |
svetlobnega na prebivalca |
onesnaževanja |
----------------------------------------------------------------- |
Zmanjšanje št. objektov z varovanimi prostori v |
elektromagnetnega vplivnem pasu virov EMS v vplivnem pasu |
sevanja - EMS
EMS |
----------------------------------------------------------------- |
176. člen |
Etapnost
in zaporednost urejanja območij |
Občina bo
s programom komunalnega opremljanja skrbela za postopnost in zaporednost
opremljanja novih razvojnih območij. Nova razvojna območja se bodo
opremljala skladno z zaporednim urejanjem infrastrukturnega omrežja. |
177. člen |
Merila za
odstopanje od OPN |
(1) Zaradi
nepopolnih, ne dovolj natančnih in neskladnih podatkov o stanju v
prostoru (neskladnost katastrskih načrtov in stanja v prostoru) ter
zaradi pomanjkljivih evidenc, tehnično ni mogoče z zadostno mero
natančnosti dokončno opredeliti razmejitve nekaterih površin, za katere
veljajo usmeritve v OPN in določbe v PIP. Občina dopušča odstopanja od
grafičnih prikazov v OPN in določa način presojanja posegov v prostor v
takih območjih. |
(2) Z OPN
občina določa tolerance glede posameznih grafičnih prikazov OPN: ceste v
poselitvenih območjih (naseljih) so prikazane po parcelah zemljiškega
katastrskega prikaza; v območjih, ki mejijo na ceste je pri poseganju v
prostor potrebno vključevanje pristojnih inštitucij za upravljanje s
cestami, ki na podlagi dejanskega stanja v prostoru presojajo o
sprejemljivosti posameznih posegov v prostor. |
(3) V OPN
so površine cest lokalnega pomena zunaj poselitvenih območij v odprtem
prostoru prikazane po evidenci ZKP in na posameznih odsekih po dejanskem
stanju v prostoru (DOF). Površine cest so informativnega pomena in niso
pogoj za dovoljevanje posegov cestne infrastrukture. Dejansko stanje
prometne infrastrukture se ugotavlja na terenu in na podlagi izmere
dejanskega stanja. Pri poseganju v prostor je na parcelah, ki mejijo na
površine cest, potrebno vključiti pristojnega upravljavca cest, ki na
podlagi dejanskega stanja v prostoru presoja o sprejemljivosti
posameznih posegov v prostor. |
(4) V OPPN
se usmeritve iz OPN podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za
urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev v OPPN
so dopustna odstopanja (tolerance) od razmejitev in usmeritev v OPN:
glede namembnosti površin primarne rabe (to je v območjih, ki niso
namenjena poselitvi) so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne
predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z
namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin,
odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha. |
178. člen |
Kriteriji
za dopolnjevanje |
Pri
spreminjanju in dopolnjevanju OPN se ne bo odobravalo predlogov za
dopolnitev: |
- ki bodo
v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami občinskega prostorskega
načrta, |
- ki bodo
negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
|
- ki bodo
prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim
omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, v območjih ohranjanja
narave in kulturne dediščine, |
- ki bodo
s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali
potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja. |
5.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE |
179. člen |
S
sprejetjem OPN Občine Mokronog - Trebelno preneha veljati PROSTORSKI
PLANSKI AKT: |
-
Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Trebnje od leta 1986 do
leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Trebnje za obdobje
od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86, 2/90,
16/90, in Uradni list RS, št. 35/93, 49/93, 50/97, 47/98, 61/98, 49/99,
18/00, 46/01, 7/02, 65/02, 91/02, 59/04, 82/04 in 65/06 - popr.). |
180. člen |
S
sprejetjem OPN Občine Mokronog - Trebelno prenehajo veljati PROSTORSKI
IZVEDBENI AKTI: |
-
Prostorsko ureditveni pogoji za območje Občine Trebnje /planske celote
1,3,4,5/ (Skupščinski Dolenjski list, št. 4/91, in Uradni list RS, št.
15/9, 24/00, 7/02, 91/02, 59/04, 21/05) in Obvezna razlaga Odloka o
prostorsko ureditvenih pogojih za območje Občine Trebnje /planske celote
1, 3, 4, 5/ za Občino Mokronog - Trebelno (Skupščinski Dolenjski list,
št. 4/91, in Uradni list RS, št. 15/99, 59/04, 21/05, 113/07, 82/08,
79/09 in 9/10), |
-
Prostorsko ureditveni pogoji za sanacijo degradiranega prostora (Uradni
list RS, št. 40/94), |
- Odlok o
prostorskih ureditvenih pogojih za naselje Mokronog (Skupščinski
Dolenjski list, št. 09/90, in Uradni list RS, št. 13/04, 115/04, 48/05,
108/06, 13/08 - obvezna razlaga, 11/09, 74/10, 22/13 - obvezna razlaga). |
181. člen |
S
sprejetjem OPN Občine Mokronog - Trebelno ostajajo v veljavi prostorski
izvedbeni načrti: |
- Odlok o
ureditvenem načrtu za kamnolom Dolenje Laknice (Uradni list RS, št.
15/94), |
- Odlok o
ureditvenem načrtu za kamnolom Ostrožnik (Uradni list RS, št. 75/94),
|
- Odlok o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko območje ob
Florijanski cesti v Mokronogu (Uradni list, št. 105/10). |
182. člen |
V OPN
Občine Mokronog - Trebelno so prikazani državni lokacijski načrti:
|
Uredba o
državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 x 400kV Beričevo-Krško
(Uradni list RS, 5/06). |
183. člen |
Uradno
začeti postopki izdaje gradbenih dovoljenj se nadaljujejo in končajo po
prostorskih izvedbenih aktih, ki so veljali do uveljavitve OPN. |
184. člen |
OPN Občine
Mokronog - Trebelno je na vpogled na Občini Mokronog - Trebelno in na
spletnem portalu: www.mokronog-trebelno.si. |
185. člen |
Določbe
odloka o OPN se tolmači na podlagi obrazložitve odloka, ki je sestavni
del prostorskega akta. |
Strokovna
pojasnila o prostorskem aktu daje pristojna strokovna služba Občine
Mokronog - Trebelno. Uradne razlage odloka o prostorskem aktu sprejema
občinski svet. |
186. člen |
Ta odlok
začne veljati petnajsti dan po objavi odloka v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št.
430-0002/2013 |
Mokronog,
dne 10. decembra 2013 |
|
Župan |
Občine Mokronog - Trebelno |
Anton Maver l.r. |
|
|