Na podlagi 149. člena
Zakon o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 – ORZVO187, 20/06, 28/06 – sklep US
RS, 49/06 – ZMetD in 66/06 – odločba US RS), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2) (Uradni list RS, št. 94/07), 3., 7. in 35. člena
Zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/03, 86/04, 7/05 – sklep US RS, 34/05 – odločba US
RS, 44/05, 40/06, 51/06 – popr., 115/06 in 139/06 – odločba US RS) ter
82. in 85. člena
Statuta Občine Kostanjevica na Krki
(Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popravek) je Občinski svet Občine
Kostanjevica na Krki na 31. redni seji dne 20. 4. 2010 sprejel |
O D L O K |
o ravnanju s
komunalnimi odpadki v Občini Kostanjevica na Krki |
I. PREDMET UREJANJA |
1. člen |
(vsebina javne
službe) |
Ta odlok ureja način
opravljanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb zbiranja,
prevoza in odlaganja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javna
služba) na območju Občine Kostanjevica na Krki (v nadaljevanju: občina)
tako, da določa: |
– organizacijsko in
prostorsko zasnovo opravljanja javne službe, |
– vrsto in obseg
storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev, |
– pogoje za
zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, |
– pravice in
obveznosti uporabnikov storitev javne službe, |
– vire financiranja
javne službe in način njihovega oblikovanja, |
– vrsto in obseg
zemljišč, objektov, naprav in opreme potrebnih za izvajanje javne
službe, ki so lastnina občine, ter javno dobro (v nadaljevanju: javne
površine) in varstvo, ki ga ta infrastruktura lokalnega pomena uživa (v
nadaljevanju: infrastruktura). |
2. člen |
(opredelitev pojmov) |
(1) Komunalni odpadki
po tem odloku so odpadki, ki nastajajo na območju lokalne skupnosti kot
odpadki v gospodinjstvu in kot po naravi in sestavi gospodinjskim
odpadkom podobni odpadki v industriji, obrti ter storitvenih dejavnosti.
Med komunalne odpadke sodijo tudi odpadki z vrtov in parkov, odpadki pri
čiščenju cest, ulic, odpadki iz pokopališč, ločeno zbrane frakcije
komunalnih odpadkov s klasifikacijsko številko 20 01, odpadki iz vrtov
in parkov iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 02 in drugi
komunalni odpadki iz podskupine s klasifikacijsko številko 20 03 ter
embalaža, ki je komunalni odpadek iz podskupine s klasifikacijsko
številko 15 01. |
(2) V ločeno zbrano
frakcijo bioloških oziroma biorazgradljivih odpadkov (v nadaljnjem
besedilu: biološki odpadki) štejejo odpadki, ki lahko postanejo
uporabni, če se razgradijo z izpostavljenostjo anaerobnim ali aerobnim
procesom; v to frakcijo komunalnih odpadkov sodijo predvsem ostanki
hrane ter zeleni odpad z vrtov, zelenic in parkov, odpadni les, žaganje
in drugi odpadki biološkega izvora. |
(3) Hišni kompostnik
je zabojnik za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in
kuhinjskih odpadkov na vrtu, ki pripada posameznemu gospodinjstvu in
nima negativnega vpliva na okolje. |
(4) V ločeno zbrano
frakcijo komunalnih odpadkov, ki so primerni za ponovno uporabo oziroma
predelavo (v nadaljnjem besedilu: sekundarne surovine) štejejo odpadki
iz gospodinjstva, proizvodnje in porabe, ki se po predelavi lahko
ponovno uporabijo v proizvodnem procesu, njihovo zbiranje pa poteka
ločeno po posameznih vrstah (na primer papir, kovine, steklo, tekstil
ali podobno) ali pa jih je mogoče izločiti v nadaljnjih procesih
prebiranja oziroma predelave odpadkov. Ločeno se zbira tiste komunalne
odpadke z značajem sekundarnih surovin, ki jih je po ustrezni predelavi
mogoče tržiti ali katerih ločeno zbiranje je smotrno zaradi izogibanja
uporabi kapacitet urejenih odlagališč odpadkov. |
(5) V kosovno
frakcijo komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: kosovni odpadki)
štejejo večji odpadni predmeti iz gospodinjstev. Med to ne spada
embalaža, odpadna električna in elektronska oprema (OEEO), gradbeni
odpadki, vozila in njihovi deli. Odpadki, ki so vključeni v sheme, to je
embalaža, OEEO, vozila in njihovi deli, sveče, se zbirajo ločeno in
predajo končnim prevzemnikom. |
(6) Nevarni odpadki
iz gospodinjstev so tisti nevarni odpadki, ki v majhnih količinah redno
ali občasno nastajajo v gospodinjstvih ter mora biti njihovo zbiranje in
nadaljnje ravnanje v skladu s predpisi urejeno preko izvajalca javne
službe. Nevarni odpadki iz gospodinjstev so zlasti ostanki ali
neporabljena oziroma nerabna odpadna mineralna olja, barve, laki,
škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki
vsebujejo živo srebro ter drugi odpadki z značajem nevarnih odpadkov, ki
nastajajo ob porabi v gospodinjstvih. |
(7) Ostanek odpadkov
so neopredeljivi in nerazgradljivi komunalni odpadki, torej tisti
komunalni odpadki, ki jih ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke,
sekundarne surovine ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji
naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke ter nastajajo ob porabi v
gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki
ustvarjajo komunalne odpadke; med ostanek odpadkov sodijo tudi ostanki
iz prebiranja in predelave ostalih frakcij odpadkov; ostanek odpadkov se
praviloma odlaga na odlagališče; za povzročitelja veljajo kot ostanek
odpadkov vsi odpadki, ki jih z vzpostavljenim sistemom ni mogoče zbirati
in obdelati. |
(8) Predpisana posoda
za odpadke je posoda, v katero povzročitelj zbira odpadke in iz katere
jih izvajalec prevzema; predpisane posode za odpadke so skladno z
veljavno tehnologijo ravnanja z odpadki določene s pravilnikom iz 4.
člena tega odloka in so različnih prostornin in različnih karakteristik
za različne namene (namenske posode za odpadke). |
(9) Namenske
predpisane posode za odpadke so namenjene zbiranju različnih frakcij
komunalnih odpadkov, skladno s tehnologijo ločenega zbiranja odpadkov
(namenske posode za zbiranje bioloških odpadkov, za zbiranje posameznih
frakcij sekundarnih surovin, za zbiranje ostanka odpadkov). |
(10) Namenska
predpisana vreča za odpadke je vreča iz primernega materiala in z
ustrezno oznako, ki jo izvajalec prodaja povzročiteljem za občasno
zbiranje ostanka odpadkov, pri uporabnikih, ki so vključeni v redni
odvoz. |
(11) Odjemni prostor
je prostor, s katerega izvajalec prazni namenske predpisane posode za
biološke odpadke in za ostanek odpadkov; ta prostor je praviloma na
javni površini, lahko pa je tudi na funkcionalni površini in mora biti
izvajalcu prosto in nemoteno dosegljiv. Lokacije odjemnih prostorov
določi izvajalec v soglasju s povzročitelji, pri čemer je lokacija
odjemnega prostora lahko oddaljena praviloma največ 5 metrov od
transportne poti smetarskega vozila (kategorizirane občinske ceste, po
kateri poteka odvoz odpadkov; transportna pot je podrobneje opredeljena
v programu odvoza). Dostop do odjemnega prostora mora biti svetle širine
vsaj 3 m in svetle višine vsaj 3,6 m. Kadar dostop ni zagotovljen za
smetarsko vozilo, se odjemni prostor določi na mestu, ki je še dostopno
za smetarsko vozilo. V primeru, če med izvajalcem in povzročiteljem ni
soglasja glede lokacije odjemnega prostora, določi odjemni prostor
pristojni organ. |
(12) Zbirni prostor
je prostor, na katerem so postavljene namenske predpisane posode za
biološke odpadke in za ostanek odpadkov v času, ko se ti odpadki
zbirajo; zbirni prostor je lahko hkrati tudi odjemni prostor, praviloma
pa je lociran čim bliže nastajanju odpadkov. |
(13) Zbiralnica
(ekološki otok) je prostor, na katerem stojijo namenske predpisane
posode za ločeno zbiranje sekundarnih surovin (na primer za steklo,
papir, kovine, pločevinke, plastične mase in podobno). Zbiralnica je
pokrit ali nepokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno
zbiranje in začasno hranjenje posameznih frakcij, kjer jih povzročitelji
prepuščajo izvajalcu. Zbiralnica je praviloma na javni površini, kadar
ni ogrožena njena funkcija. Lokacije, zemljišče, objekte in potrebni
dostop z vozilom za odvoz odpadkov zagotavlja pristojni organ na predlog
izvajalca, namestitev posod pa izvajalec sam. Kadar je ogrožena funkcija
javne površine, zagotovi pristojni organ drugo primerno zemljišče in
dostop. Za namene tega odloka se za ekološki otok in zbiralnico
uporablja pojem zbiralnica. |
(14) Premična
zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno (lahko tudi s
samostojnim zabojnikom) za ločeno zbiranje nevarnih frakcij, ki s
postanki na naseljenih območjih omogoča, da povzročitelji iz
gospodinjstev izvajalcu te frakcije oddajajo. |
(15) Zbirni center je
pokrit posebej urejen in opremljen prostor za ločeno zbiranje vseh vrst
frakcij, kjer jih povzročitelji iz gospodinjstev, ki se nahajajo na
območju občine, lahko brezplačno prepuščajo izvajalcu, in frakcij, ki
jih izvajalec sam prevzame v zbiralnicah, in za začasno hranjenje
posameznih frakcij do rednega prevzema frakcij odpadne embalaže ali
njihove prepustitve v ponovno uporabo, predelavo ali odstranjevanje.
Zbirni center je hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih frakcij, kjer se
te frakcije tudi začasno skladiščijo. V zbirnem centru se lahko, kolikor
to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki,
izvaja tudi dejavnosti razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave
posameznih frakcij. Te dejavnosti lahko izvajajo le osebe, ki so za to
pooblaščene s strani izvajalca. |
(16) Gospodarjenje z
odpadki zajema preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov ter
njihovih škodljivih vplivov na okolje in ravnanje z odpadki.
|
(17) Ravnanje z
odpadki zajema zbiranje, prevažanje, predelavo in odstranjevanje
odpadkov, vključno s kontrolo tega ravnanja in okoljevarstvenimi ukrepi
po zaključku delovanja objekta ali naprave za predelavo ali
odstranjevanje odpadkov. |
(18) Predelava
odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z
odpadki. Predelava odpadkov je namenjena koristni uporabi odpadkov ali
njihovih sestavin in zajema predvsem reciklažo odpadkov za predelavo v
surovine in ponovno uporabo odpadkov ter uporabo odpadkov kot gorivo v
kurilni napravi ali industrijski peči ali uporabo odpadkov za
pridobivanje goriva. Sežiganje komunalnih in drugih odpadkov s toplotno
obdelavo z namenom njihovega odstranjevanja ni predelava odpadkov.
|
(19) Odstranjevanje
odpadkov so postopki, določeni v predpisih, ki urejajo ravnanje z
odpadki. Odstranjevanje odpadkov je namenjeno končni oskrbi odpadkov, ki
jih ni mogoče predelati, in zajema predvsem obdelavo odpadkov z
biološkimi, termičnimi ali kemično-fizikalnimi metodami in odlaganje
odpadkov. |
(20) Zbiranje
odpadkov je pobiranje odpadkov, ki jih njihovi imetniki prepuščajo
zbiralcem odpadkov ter razvrščanje ali mešanje teh odpadkov, z namenom
prevoza zaradi njihove predelave ali odstranjevanja. |
(21) Začasno
skladiščenje odpadkov je skladiščenje odpadkov zaradi ustreznega
zajemanja ali zbiranja na kraju njihovega nastajanja pred zagotovitvijo
predelave ali odstranitve. |
(22) Pristojni organ
je organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je
predmet tega odloka (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ).
|
(23) Program odvoza
je program ravnanja z odpadki, z vsebino določeno v 11. točki tega
člena, 19. in 22. členu tega odloka, ki ga pripravi in sprejme izvajalec
ob soglasju pristojnega organa. |
II. ORGANIZACIJSKA IN
PROSTORSKA ZASNOVA IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE |
3. člen |
(oblika izvajanja
javne službe) |
Javno službo na
celotnem območju občine izvaja fizična ali pravna oseba, ki se ji podeli
koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod
pogoji, določenimi s tem odlokom. |
4. člen |
(Tehnični pravilnik o
zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov) |
(1) Občinski svet
sprejme, v obliki pravilnika, na predlog župana, kateremu poda
obrazloženo pobudo izvajalec, Tehnični pravilnik o zbiranju, transportu
in odlaganju komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: Pravilnik). V enaki
obliki in postopku se sprejmejo tudi vse dopolnitve in spremembe
pravilnika. |
(2) Pravilnik iz
prejšnjega odstavka tega člena obsega: |
– opredelitev
tehnologije ravnanja z odpadki z določitvijo postopka njihovega
prebiranja, prekladanja, naknadnega ločevanja ločenih frakcij,
kompostiranja bioloških odpadkov in drugih načinov predelave;
|
– način določitve
števila odvozov odpadkov po posameznih kategorijah, skladno s tem
odlokom; |
– tehnologijo, pogoje
in način ločenega zbiranja odpadkov; |
– standardizacijo
predpisanih posod za odpadke, vključno z natančnimi merili za določanje
izhodiščne prostornine posod, potrebne posameznemu povzročitelju oziroma
skupini povzročiteljev; |
– standardizacijo
predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe; |
– minimalni standard
opreme zbiralnic (katere posode, kako vzdrževane, nalepke …);
|
– postopek izdajanja
pogojev in soglasij po pooblastilih iz tega odloka; |
– podrobnejšo vsebino
katastra zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic; |
– druge sestavine,
določene s tem odlokom (pojem občasne uporabe oziroma začasnega
izostanka iz 8. člena …); |
– druge pogoje,
merila in pravila, potrebna za organizirano in s predpisi usklajeno
ravnanje z odpadki ter za nemoteno delovanje javne službe. |
(3) Pravilnik iz
prejšnjega odstavka mora biti tekoče usklajevan z spremembami
tehnološkega, kulturnega in sociološkega značaja ter drugimi dogajanji v
prostoru. |
5. člen |
(pravice in dolžnosti
izvajalca javne službe) |
(1) Izvajalec ima
pravice in dolžnosti: |
– v sodelovanju s
pristojnim organom skrbeti za razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne
službe ter za investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti,
napravami in sredstvi, potrebnimi za izvajanje javne službe;
|
– pripraviti besedilo
osnutka in obrazložitve Pravilnika iz tretjega odstavka 4. člena;
|
– pripravljati
predlog programa odvoza odpadkov iz 19. člena; |
– pripravljati
predlog letnega plana gospodarske javne službe; |
– voditi kataster
zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic; |
– v imenu in za račun
občine voditi kataster divjih odlagališč; |
– voditi podatkovno
bazo za obračun smetarine; |
– voditi in trajno
hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov, odloženih na
odlagališče ter voditi stalno evidenco o vplivih odlagališča na okolje;
|
–
sklepati pogodbe s pogodbenimi povzročitelji odpadkov (30. člen) in
povzročitelji iz šestega odstavka
32. člena, |
– pripravljati letne
in dolgoročne plane izvajanja gospodarske javne službe po tem odloku ter
poročila o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe (34. člen).
|
(2) Glede zadev, ki
niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih
standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in
organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za
izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po
predpisih pristojnega ministra. |
6. člen |
(javno pooblastilo za
predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij) |
(1) Izvajalec ima,
glede na potrebe izvajanja javne službe in glede na infrastrukturo, ki
jo opredeljuje ta odlok, javno pooblastilo za predpisovanje projektnih
pogojev in dajanje soglasij, kolikor to ni v nasprotju z zakonom:
|
– k lokacijskim
načrtom oziroma drugim prostorskim aktom; |
– k projektnim
rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja;
|
– v drugih primerih
določenih z zakonom. |
(2) Izvajalec je
dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali
mnenje. |
(3) Do sprejema
ustreznih prostorskih aktov, kot jih ureja Zakon o urejanju prostora,
ima izvajalec tudi javno pooblastilo za izdajo soglasja na projektno
dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja. |
(4) Koncesionar je
pogoje za izdajo soglasij dolžan predhodno uskladiti z občino, slednja
pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem. |
(5) Če ni v zakonu,
podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah
zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri
izvajanju javnih pooblastil, odloča župan. |
7. člen |
(uporabniki storitev
javne službe) |
(1) Uporabniki
storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so
povzročitelji odpadkov (v nadaljnjem besedilu: povzročitelj odpadkov).
|
(2) Povzročitelj
odpadkov je vsaka oseba, katere delovanje ali dejavnost na območju
občine povzroča nastajanje odpadkov, in sicer predvsem: |
a) fizične osebe, kot
gospodinjstva, |
b) fizične osebe, kot
samostojni podjetniki in obrtniki, |
c) lastniki ali
najemniki gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov, ki
so namenjeni občasni uporabi, |
d) pravne osebe, ki
razpolagajo s poslovnimi prostori, v oziroma ob katerih nastajajo
komunalni odpadki, |
e) osebe, ki
upravljajo javne površine (npr. tržnice, sejmišča, igrišča, avtobusne
postaje, parke, parkirišča, ulice, pločnike in podobno), |
f) osebe, ki
organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo
javne ali zasebne površine in druge nepremičnine v namen, ki odstopa od
njihove običajne javne ali zasebne rabe. |
(3) V primeru, ko
povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali
dejavnosti (npr. fizična oseba hkrati kot gospodinjstvo in kot lastnik
ali najemnik gospodarskih in počitniških objektov ter drugih objektov,
ki so namenjeni občasni uporabi), je dolžan storitve javne službe
plačevati za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se
povzročajo odpadki, posebej. |
8. člen |
(povzročitelji
odpadkov) |
(1) Za potrebe
izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne
glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba …) prebiva v
eni stanovanjski enoti, in jo v razmerju do javne službe oziroma do
izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu, ki je za
obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna v
razmerju do izvajalca. |
(2) Oseba, ki oddaja
v najem stanovanjski ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec),
je dolžna v najemni pogodbi določiti povzročitelja odpadkov in
najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali
drugega prostora izvajalcu posredovati en izvod te pogodbe ali pisno
obvestilo podpisano s strani najemnika in najemodajalca. V nasprotnem se
šteje za povzročitelja najemodajalec stanovanjskega ali drugega
prostora. |
(3) Občasna uporaba
oziroma začasni izostanek uporabe objekta, v zvezi s katerim se
povzročitelju obračunava smetarina, zavezanca ne odvezuje plačila
smetarine. Pojem občasne uporabe oziroma začasnega izostanka se
podrobneje definira v pravilniku iz 4. člena tega odloka. |
(4) Za objekte, na
katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme
dokazovanja dejstva opuščenosti posesti je na strani lastnika.
|
(5) Kot povzročitelji
odpadkov oziroma kot uporabniki storitev javne službe, se lahko
obravnavajo upravniki stanovanjskih in poslovnih objektov ali
upravljavci javnih in drugih površin ter izvajalci javnih služb, ki so
pristojni za zbiranje odpadkov v okviru ali zaradi storitev, ki jih
zagotavlja ustrezna javna služba. |
(6) V primeru ko
upravnik nastopa naproti izvajalcu javne službe v svojem imenu in na
račun lastnika ali skupnosti lastnikov stanovanj ali poslovnih
prostorov, pridobi v razmerju do izvajalca pravice in obveznosti sam. |
9. člen |
(uporaba storitev
javne službe) |
(1) Uporaba storitev
javne službe je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih
določa ta odlok. |
(2) Zbiranje in
odlaganje odpadkov, za katere ta odlok posebej ne ureja ravnanja,
organizirajo povzročitelji sami v skladu s predpisi in po potrebi v
skladu z navodili izvajalca. |
III. ZBIRANJE
ODPADKOV |
10. člen |
(zbiranje odpadkov) |
(1) Vse odpadke se
zbira ločeno na izvoru. |
(2) Pogoje in načine
ločenega zbiranja odpadkov ter posebne primere drugačnega načina
ravnanja z odpadki, kolikor niso posebej opredeljeni s tem odlokom,
ureja pravilnik iz 4. člena tega odloka. |
11. člen |
(ločeno zbiranje) |
(1) Povzročitelji
odpadkov so po vrstah ločene komunalne odpadke dolžni odlagati v
namensko predpisane posode, postavljene na zbirnih prostorih ter na
zbiralnicah v obsegu in na način, kot je določeno s pravilnikom iz 4.
člena tega odloka. |
(2) Z ločenim
zbiranjem odpadkov so povzročitelji dolžni začeti takoj, ko izvajalec
določi način in kraj zbiranja ter zagotovi namenske predpisane posode za
odpadke in to na način, kot ga omogočajo razpoložljive posode. |
12. člen |
(predpisana posoda za
odpadke, predpisana vreča za odpadke) |
(1) Predpisana posoda
za odpadke ne sme biti napolnjena tako, da je ni mogoče zapreti.
|
(2) Večje količine
odpadkov, ki se pojavijo občasno, se lahko odloži v namensko predpisano
vrečo za odpadke, ki jo je potrebno postaviti na zbirni oziroma odjemni
prostor poleg predpisane posode na dan odvoza. |
(3) Če količina
odpadkov redno (dvakrat mesečno) presega prostornino predpisane posode
za odpadke, izvajalec povzročitelju določi ustrezno povečanje
prostornine posode. |
13. člen |
(določitev zbirnih in
odjemnih prostorov ter zbiralnic) |
(1) Načrtovalci
prostora in projektanti stanovanjskih sosesk, proizvodnih in drugih
poslovnih zgradb ter drugih objektov, kjer bodo nastajali odpadki,
morajo določiti zbirne in odjemne prostore ter zbiralnice, kot jih
določa ta odlok, njihovi investitorji pa so dolžni zagotoviti njihovo
izgradnjo in jih morajo prvič opremiti z namenskimi predpisanimi
posodami v okviru dejavnosti (drugi odstavek 13. člena). |
(2) V obstoječih
naseljih, poslovnih zgradbah, proizvodnih obratih in drugih objektih
urejajo, gradijo in obnavljajo zbirne prostore lastniki objektov na
podlagi ustreznega upravnega dovoljenja, zbiralnice pa ureja izvajalec.
Kolikor je zbirni prostor hkrati tudi odjemni prostor ga urejajo
(vzdržujejo red in čistočo, dostopi v zimskem času) lastniki objektov,
oziroma izvajalec na njihov račun. Z ureditvijo zbirnega prostora na
javni površini, ki ni hkrati tudi odjemni prostor, mora soglašati
pristojni organ. |
(3) Upravljavci
trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb, parkirišč in drugih
javnih površin morajo ob objektih oziroma na njih postaviti koše za
odpadke in posode za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnice.
Upravljavci trgovskih in gostinskih lokalov, javnih zgradb in drugih
javnih površin lahko skupaj za več objektov ali površin skupno uredijo
zbiralnice, če to omogočajo prostorske razmere in pogoji in je to
smiselno ter racionalno. Lastniki oziroma uporabniki v tem odstavku
opredeljenih objektov in površin so dolžni koše za odpadke nabaviti, jih
postaviti in izpraznjevati v tipizirane posode za odpadke, upoštevajoč
pri tem tudi določila odloka, ki ureja gospodarsko javno službo urejanja
in čiščenja javnih površin. Odpadke na javnih površinah je dolžan
zbirati upravljavec javne površine in jih predati izvajalcu javne službe
ravnanja z odpadki. |
14. člen |
(lastništvo) |
(1) Objekti zbiralnic
so občinska infrastruktura. |
(2 Prva nabava
predpisanih posod za odpadke bremeni investitorja oziroma lastnika
objekta. Izvajalec vodi predpisane posode za odpadke v evidenci osnovnih
sredstev in skrbi za njihovo vzdrževanje, pranje in obnavljanje v breme
javne službe. |
(3) Ne glede na
določilo prejšnjega odstavka tega člena se v primeru, ko do poškodovanja
ali uničenja predpisane posode pride zaradi neustreznega krivdnega ali
hudo malomarnega ravnanja povzročitelja, za stroške popravila ali
zamenjave posode bremeni povzročitelja. |
(4) Redno in
investicijsko vzdrževanje zbiralnic bremeni sredstva javne službe. |
15. člen |
(pogoji, ki jih
morajo izpolnjevati zbirni in odjemni prostor) |
Zbirni prostor izven
objekta in odjemni prostor za odpadke morata ustrezati estetskim,
higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati
ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah. |
16. člen |
(prostornina in
število predpisanih posod za odpadke) |
(1) Prostornina in
število predpisanih posod za odpadke na posameznem zbirnem prostoru po
merilih iz Pravilnika iz tretjega odstavka 4. člena določa izvajalec ter
jih sproti prilagaja tehnologiji ravnanja z odpadki, obsegu in strukturi
odpadkov ter izkušnjam ob izvajanju javne službe. |
(2) Izvajalec lahko
določi eno ali več predpisanih posod za odpadke za več povzročiteljev
skupaj. |
17. člen |
(vodenje katastra
zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic) |
(1) Izvajalec vodi
kataster zbirnih in odjemnih prostorov ter zbiralnic s podatki o vrstah,
tipih in prostornini predpisanih posod za odpadke na posameznih
prostorih, v povezavi s podatki o povzročiteljih. Podrobnejšo vsebino
katastra določa Pravilnik. |
(2) Uskladitev,
vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo in vzdrževanjem
katastra ureja koncesijska pogodba. |
(3) Kataster z vsemi
zbirkami podatkov je last Občine Kostanjevica na Krki in se vodi skladno
s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne
infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega
informacijskega sistema. |
(4) Kataster se vodi
v obliki elektronske baze podatkov, ki mora biti občini neprekinjeno
dostopna (»on-line«). |
(5) Izvajalec je
dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo
upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.
|
(6) Skladno z
določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je
izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra,
razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne
smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za
posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec
prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja
posredovanje informacij javnega značaja. |
(7) Z osebnimi
podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način. |
IV. ODVOZ ODPADKOV |
18. člen |
(priprava odpadkov za
odvoz) |
(1) Povzročitelj pred
predvidenim časom odvoza, določenim s programom iz tretjega odstavka 19.
člena tega odloka, prestavi predpisane posode za odpadke z zbirnega
prostora na odjemni prostor, po odvozu pa prazne takoj vrne na zbirni
prostor oziroma to stori izvajalec na osnovi naročila povzročitelja
(šesti odstavek 32. člena odloka). |
(2) Povzročitelji so
dolžni vzdrževati čistočo na zbirnih in odjemnim prostorih in dovoznih
poteh do odjemnega mesta. V zimskem času so dolžni omogočiti izvajalcu
dostop do odjemnega prostora. |
(3) Če povzročitelj
ne ravna v skladu z drugih odstavkom izvajalec očisti odjemni prostor in
račun izstavi povzročitelju ali upravniku, ki zastopa skupnost lastnikov
stanovanja ali poslovnih prostorov oziroma drugi osebi, ki za obveznosti
po tem odloku nerazdelno odgovarja (prvi odstavek 8. člena).
|
(4) Kadar izvajalec
onesnaži zbirni ali odjemni prostor, ga je dolžan takoj očistiti.
|
(5) Nihče ne sme
izvajalcu onemogočati ali ovirati dostopa do odjemnega prostora ali
zbiralnice. |
(6) Osebam, ki za to
nimajo pisnega dovoljenja izvajalca, je prepovedano prebiranje,
prelaganje ali odvažanje odpadkov iz zbirnih ali odjemnih mest. |
19. člen |
(potek zbiranja,
odvoza in odlaganja odpadkov) |
(1) Tehnologijo in
časovni potek zbiranja, odvoza in odlaganja odpadkov določi izvajalec v
soglasju s pristojnim organom. |
(2) Izvajalec mora
opredeliti tudi rešitve za čas, ko bodo določeni kraji težko dostopni
ali nedostopni za njegova vozila. |
(3) Zbiranje odpadkov
poteka po programu odvoza, ki ga sprejme izvajalec ob soglasju
pristojnega organa. Program mora biti tekoče usklajevan z ugotovitvami
iz presoj vplivov na okolje in z drugimi spremenjenimi okoliščinami. |
20. člen |
(vozila za odvoz
odpadkov, biološki odpadki) |
(1) Izvajalec je
dolžan vse odpadke odvažati s posebej urejenimi vozili, ki omogočajo
brezprašno nakladanje in odvažanje odpadkov v skladu z veljavnimi
predpisi, iz njih pa se tudi ne smejo izcejati tekočine. |
(2) Izvajalec je
dolžan odpadke odvažati na določen dan odvoza in namenske predpisane
posode za biološke odpadke in za ostanek odpadkov izprazniti tudi, če
niso polne. |
(3) V naseljih z več
kot 500 prebivalci ter v drugih naseljih, ki jih določi pristojni organ,
se morajo namenske predpisane posode za biološke odpadke in za ostanek
odpadkov prazniti, razen v zimskem času, praviloma enkrat tedensko,
druge namenske predpisane posode pa po potrebi. Na drugih območjih se
odpadki odvažajo praviloma enkrat na dva tedna. Število odvozov odpadkov
po posameznih kategorijah in glede na letne čase, se podrobno določi s
Pravilnikom iz 4. člena tega odloka. |
(4) V primeru, da
izvajalec sam ne zmore opraviti nalog iz tega odloka, je dolžan
poskrbeti, da to v njegovem imenu in na njegov račun opravi drug
usposobljen izvajalec oziroma v najkrajšem možnem času. |
21. člen |
(izpad odvoza) |
V primeru izpada
odvoza odpadkov zaradi višje sile ali večjih ovir na dovozu (sneg,
zapora ceste ipd.) je izvajalec dolžan opraviti delo takoj po
odstranitvi ovire oziroma v najkrajšem možnem času zagotoviti začasno
odjemno mesto. |
22. člen |
(kosovni odpadki,
nevarni odpadki iz gospodinjstva, drugi odpadki) |
(1) Odvoz kosovnih
odpadkov in prevzem nevarnih odpadkov iz gospodinjstev se izvajata na
način in po programu iz tretjega odstavka 19. člena. |
(2) Prevzem nevarnih
odpadkov iz gospodinjstev poteka po programu odvoza iz 19. člena, ki ga
določi izvajalec ob soglasju pristojnega organa tako, da je zagotovljen
strokoven prevzem teh odpadkov od povzročiteljev. |
(3) Izvajalec lahko
ob soglasju pristojnega organa občasno organizira tudi zbiranje drugih
odpadkov z značajem sekundarnih surovin, za katere ni organiziranega
rednega ločenega zbiranja. S soglasjem se določi program in tehnologijo
zbiranja. V času obratovanja zbirnega centra, je možno te odpadke oddati
brezplačno. |
V. ODSTRANJEVANJE
ODPADKOV |
23. člen |
(odlaganje odpadkov) |
(1) Ostanek odpadkov,
kot je opredeljen s tem odlokom, je dovoljeno odlagati samo na urejeno
odlagališče. |
(2) Določene vrste
odpadkov je možno uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Pogoje za
ureditev teh površin, izvedbo odlaganja oziroma takšne sanacije in vrste
odpadkov, ki jih je dovoljeno odlagati na ta način, izvajalec določi z
ustreznim upravnim dovoljenjem po predpisih o posegih v prostor, izdanim
ob soglasju pristojnega organa. |
24. člen |
(odlagališče
odpadkov) |
(1) Ostanek odpadkov
izvajalec odstranjuje skladno z veljavno zakonodajo. Odlagališče
odpadkov mora biti vidno označeno in redno vzdrževano. |
(2) Z odlagališčem
odpadkov upravlja izvajalec gospodarske javne službe odlaganja odpadkov. |
25. člen |
(priprava in vrste
odpadkov, ki se smejo odlagati na odlagališču) |
Na odlagališče je
dovoljeno odlagati odpadke, ki so predhodno obdelani (prebrani,
dehidrirani ipd.), skladno s tehnologijo iz pravilnika iz 4. člena tega
odloka. |
26. člen |
(vodenje evidenc o
odlagališču) |
(1) Izvajalec mora
tekoče voditi in trajno hraniti evidenco o količini in sestavi odpadkov,
odloženi na odlagališče. |
(2) Izvajalec mora
voditi stalno evidenco o vplivih odlagališča na okolje, vključno s
podatki o izcednih vodah, smradu in raznašanju odpadkov. Ta obveznost
preneha po rekultiviranju površine odlagališča in ugotovitvi pristojnega
organa, da ni več škodljivih in neprijetnih emisij v okolje. |
27. člen |
(divja odlagališča) |
(1) Odlagališča
odpadkov, za katera niso bila izdana ustrezna dovoljenja (v nadaljnjem
besedilu: divja odlagališča), se sanirajo v skladu z odločbo pristojne
inšpekcije ali nalogom pristojnega organa. |
(2) Sanacijo
odlagališč iz prejšnjega odstavka izvaja v okviru javne službe
izvajalec, ki vključi v izvajanje tudi društva in drugo zainteresirano
javnost. |
(3) Kdor odloži
odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu ali druge odpadke izven za to
določenih odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev, je dolžan
poravnati stroške sanacije. Če povzročiteljev ni mogoče ugotoviti, se
stroški krijejo iz sredstev občine. |
28. člen |
(kataster divjih
odlagališč) |
(1) Divje odlagališče
se do sanacije registrira v katastru divjih odlagališč, ki ga v imenu in
za račun občine vodi izvajalec in obravnava v skladu z normativi za
sanacijo divjih odlagališč. |
(2) Kataster divjih
odlagališč se vodi v grafični in tekstualni oblik, skladno z občinskim
geografskim sistemom, vsebuje pa podatke o lokaciji posameznega
odlagališča, vrstah in količini odloženih odpadkov. |
VI. FINANCIRANJE
JAVNE SLUŽBE |
29. člen |
(viri financiranja) |
(1) Financiranje
javne službe se zagotavlja: |
a) iz plačil
uporabnikov storitev javne službe, to je: |
– plačil pogodbenih
povzročiteljev; |
– smetarine, ki jo
plačujejo drugi povzročitelji; |
– pristojbine za
neposredno odlaganje odpadkov na odlagališču, |
b) od prodaje
frakcij, sposobnih ponovne snovne ali energetske uporabe, |
c) iz sredstev
plačila uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih
pooblastil, |
c) iz sredstev
občinskega proračuna, |
d) iz dotacij,
donacij in subvencij, |
e) iz sredstev EU,
pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov, |
f) druga sredstva,
namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za ravnanje z odpadki.
|
(2) Podrobnejši način
obračunavanja obveznosti po viru iz točke a) prejšnjega odstavka se
določi v pravilniku o načinu obračunavanja stroškov, povezanih z
izvajanjem javne službe, ki ga sprejme občinski svet v obliki predpisa.
|
(3) Obveznosti po
viru iz točke a) prvega odstavka tega člena se uporabnikom zaračunavajo
po tarifi, ki jo na pobudo izvajalca in na predlog župana v obliki
predpisa sprejme občinski svet. Izvajalec je pripravljen predlog tarife
dolžan uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri
njegovi obravnavi na občinskem svetu. |
(4) Obveznosti po
viru iz točke a) prvega odstavka ter sredstva iz točke b) prvega
odstavka tega člena v svojem imenu in za svoj račun (račun javne službe)
zaračunava in pobira izvajalec. |
30. člen |
(pogodbeni
povzročitelji) |
(1) Pogodbeni
povzročitelji, ki javno službo financirajo s plačili iz prve alineje
točke a) prvega odstavka 29. člena tega odloka, so tisti, ki s
povzročeno količino odpadkov omogočajo izvajanje posameznega odvoza
odpadkov izključno za njihove potrebe. Odvoz se izvaja po potrebi. Cena
je lahko različna za različne kategorije povzročiteljev. Predpisane
posode za odpadke, v katere zbira odpadke pogodbeni povzročitelj, so
praviloma last povzročitelja, ki jih je dolžan tudi vzdrževati in
čistiti. Pogodbeni povzročitelj se lahko dogovori tudi za najem posod
pri izvajalcu ali se z njim dogovori za njihovo čiščenje in vzdrževanje.
|
(2) Povzročitelj
pridobi status pogodbenega povzročitelja s sklenitvijo pogodbe z
izvajalcem. Sklenitev pogodbe z izvajalcem je skladno z zakonom in tem
odlokom obvezna. |
(3) Pogodbeni
povzročitelj je dolžan izvajalcu predajati ločeno zbrane biološke
odpadke in ostanek odpadkov, lahko pa se z izvajalcem dogovori tudi za
predajo sekundarnih surovin. |
31. člen |
(vsebina plačil
uporabnikov storitev javne službe) |
(1) Smetarina in
plačila pogodbenih povzročiteljev predstavljajo prihodek, ki ga za
ravnanje z odpadki, ki ga zagotavlja javna služba, plačujejo
povzročitelji. |
(2) Pristojbina iz
tretje alineje točke a) prvega odstavka 29. člena tega odloka smiselno
zajema le elemente, ki se nanašajo na delovanje odlagališča. Merilo za
njeno določanje je količina odloženih odpadkov, izražena v ustrezni
prostorninski enoti. Pristojbina je lahko različna za različne
kategorije povzročiteljev. |
32. člen |
(1) Smetarino
plačujejo vsi povzročitelji odpadkov, ki nimajo statusa pogodbenega
povzročitelja (drugi povzročitelji). Smetarina se zaračunava in plačuje
mesečno. |
(2) Merilo za
določitev višine smetarine je lahko prostornina posode, ki jo za
odlaganje ločeno zbranega ostanka odpadkov uporablja povzročitelj, teža
odpadkov ali število oseb. Smetarina je lahko različna za različne
kategorije povzročiteljev. |
(3) Smetarino so na
podlagi obveznosti, določene z zakonom in tem odlokom, dolžni plačevati
vsi povzročitelji, ki so po tem odloku dolžni zbirati odpadke, ne glede
na to, ali odpadke odlagajo ali ne in ne glede na vrsto oziroma način
odvoza odpadkov, razen pogodbenih povzročiteljev in primerov iz četrtega
odstavka 8. člena tega odloka. |
(4) Obveznost
plačevanja smetarine nastane za povzročitelja z dnem začetka izvajanja
odvoza odpadkov na njegovem območju oziroma z dnem, ko povzročitelj na
takšnem območju pridobi v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje
objekt, prostor ali površino. |
(5) Kolikor
povzročitelj ne ločuje odpadkov ali drugače ravna v nasprotju z navodili
za odlaganje ga je izvajalec dolžan na to na primeren način pisno
opozoriti (npr. opozorilo na posodi). Če povzročitelj tudi po pridobitvi
opozorila ne upošteva navodil za odlaganje, mu lahko izvajalec, ne glede
na druge določbe tega odloka, v okviru smetarine, zaračuna dodatne
stroške zaradi nepravilnega odlaganja odpadkov. |
(6) Kolikor se
povzročitelj in izvajalec dogovorita o storitvi, ki presega vsebino
javne službe, ki je predpisana s tem odlokom (npr. odvoz iz zbirnega
mesta, namesto iz odjemnega …), je plačilo povzročitelja v tem delu
prihodek javne službe. |
33. člen |
(dolžnost obveščanja) |
(1) Na območju, kjer
že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi
povzročitelj o začetku povzročanja odpadkov takoj pisno obvestiti
izvajalca. |
(2) Povzročitelj je
dolžan najkasneje v petih dneh po nastanku pisno obvestiti izvajalca o
vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun smetarine. |
(3) V primeru, ko se
ugotovi, da je povzročitelj izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne
oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka ali če mu
ustreznih podatkov ni posredoval oziroma ni pravočasno posredoval, lahko
izvajalec povzročitelju zaračuna razliko med zaračunano in dejansko
smetarino, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj posredoval pravilne
podatke ali bi mu jih posredoval pravočasno, z zakonitimi zamudnimi
obrestmi od prvega dne obračuna po nepravilnih oziroma lažnih podatkih. |
VII. PROGRAMI JAVNE
SLUŽBE IN POROČANJE |
34. člen |
(programi javne
službe, poročanje) |
(1) Izvajalec je
dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za
prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in
izvajanju gospodarske javne službe najkasneje do 15. 11. vsakega
tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejema
občinski svet. |
(2) Najkasneje v roku
šestih mesecev po pričetku izvajanja gospodarske javne službe po tem
odloku mora izvajalec pripraviti in pristojnemu organu predložiti
predlog dolgoročnega plana javne službe za obdobje naslednjih petih let,
ki mora obsegati tudi vizijo izgradnje infrastrukture. Kasnejše predloge
dolgoročnih planov je izvajalec dolžan pripravljati vsakih pet let, za
obdobje naslednjih petih let. Dolgoročni plan, kot tudi njegove
morebitne spremembe, sprejema občinski svet. |
(3) Izvajalec je
dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu
predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v
preteklem letu. |
(4) Podrobnejša
vsebina programov iz prvega in drugega odstavka ter poročila o
poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka
se določi v koncesijski pogodbi. |
VIII. NADZOR |
35. člen |
(izvajanje nadzora,
obveščanje) |
(1) Nadzor nad
izvajanjem tega odloka opravljajo občinska uprava in pooblaščena oseba
za nadzor nad izvajanjem odloka, pristojne državne inšpekcijske službe
ter policija v okviru svojih pristojnosti. |
(2) Pooblaščene osebe
izvajalca so dolžne ugotovljene kršitve določil odloka dokumentirati in
o tem obvestiti občinsko upravo in pooblaščeno osebo za nadzor nad
izvajanjem odloka. |
36. člen |
(ravnanje v primeru
ugotovljenih kršitev) |
V primeru kršitve
določil tega odloka pooblaščena oseba za nadzor nad izvajanjem odloka
ali pristojni inšpektor z odločbo odredi ukrepe za odpravo stanja, uvede
postopek za kaznovanje kršilca odloka in o tem obvesti pristojni organ. |
IX. KAZENSKE DOLOČBE |
37. člen |
(opredelitev
prekrškov in glob) |
(1) Z globo 1400 EUR
se kaznuje za prekršek pravna oseba, če: |
– odloži odpadke, ki
bi jih morala predati izvajalcu, ali druge odpadke izven za to določenih
odlagališč odpadkov oziroma za to določenih krajev (tretji odstavek 27.
člena), |
– kot upravljavec
trgovskega ali gostinskega lokalov, javne zgradbe, parkirišča ali druge
javne površine ob objektu oziroma na njem ne postavi košev za odpadke in
posod za ločeno zbiranje odpadkov oziroma zbiralnic, kot tudi, če košev
za odpadke ne prazni redno v tipizirane posode za odpadke (tretji
odstavek 13. člena), |
– kot upravljavec
javne površine ne zbira odpadkov z javne površine oziroma jih ne predaja
izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki (tretji odstavek 13. člena).
|
(2) Z globo 400 EUR
se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori katerega
od prekrškov iz prvega odstavka. |
(3) Za storitev
katerega od prekrškov iz prvega odstavka tega člena se posameznik, ki
tak prekršek stori zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, kaznuje
z globo 1400 EUR. |
(4) Z globo 400 EUR
se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katerega od
prekrškov iz prvega odstavka tega člena. |
(5) Plačilo stroškov
sanacije iz tretjega odstavka 27. člena ne izključuje odgovornosti za
prekršek. |
38. člen |
(1) Z globo 1400 EUR
se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: |
1. brez pooblastila
izvajalca na zbirnem centru izvaja razvrščanje, prebiranje, obdelavo ali
predelavo posameznih frakcij odpadkov (16. točka 2. člena); |
2. nepooblaščeno
izvaja dejavnost z elementi javne službe na območju občine (3. člen
odloka); |
3. ne oddaja
izvajalcu javne službe komunalnih odpadkov ali jih ne oddaja na ustrezen
oziroma predpisan način (prvi in drugi odstavek 9. člena); |
4. ne zbira in odlaga
odpadkov ločeno na predpisan način (prvi in drugi odstavek 10. člena);
|
5. kot investitor ne
izvede izgradnje zbirnega ali odjemnega prostora ali zbiralnice skladno
z upravnim aktom, ki omogoča investicijo ali zbirnega prostora prvič ne
opremi z namenskimi predpisanimi posodami za biološke odpadke in za
ostanek odpadkov (prvi odstavek 13. člena); |
6. uredi ali preuredi
ali vzdržuje zbirni prostor izven objekta oziroma odjemni prostor v
nasprotju s pogoji iz 15. člena; |
7. brez predpisanega
dovoljenja uporablja odpadke za sanacijo degradiranih površin ali jih
odlaga v nasprotju z pogoji in predpisano obliko izvedbe iz dovoljenja
ali ob uporabi vrste odpadkov, ki ni dovoljena (drugi odstavek 23.
člena); |
8. ne obvesti takoj
izvajalca o začetku povzročanja odpadkov na območju, kjer že poteka
organizirano zbiranje in odvoz odpadkov (prvi odstavek 33. člena);
|
9. ne obvesti
izvajalca v petih dneh po nastanku o spremembi, ki vpliva na izračun
smetarine (drugi odstavek 33. člena) ali mu posreduje nepravilen datum
ali da drugačne napačne podatke (tretji odstavek 33. člena).
|
(2) Z globo 400 EUR
se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek
iz prvega odstavka. |
(3) Z globo 400 EUR
se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od
dejanj iz prvega odstavka. |
39. člen |
(1) Z globo 1400 EUR
se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v
zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če: |
1. na zbirnem
prostoru ali na zbiralnici ne odloži odpadkov v ustrezno namensko
predpisano posodo (prvi odstavek 11. člena); |
2. odpadkov ne zbira
ločeno na način kot ga določi izvajalec ali drugače ravna v nasprotju z
navodili za odlaganje (drugi odstavek 11. člena, peti odstavek 32.
člena); |
3. napolni predpisano
posodo tako, da je ni mogoče zapreti (prvi odstavek 12. člena);
|
4. večje količine
odpadkov, ki presega prostornina razpoložljivih namenskih predpisanih
posod, ne odloži poleg ustrezne posode v namenski predpisani vreči
(drugi odstavek 12. člena); |
5. po odvozu odpadkov
takoj ne prestavi predpisane posode z odjemnega prostora nazaj na zbirni
prostor (prvi odstavek 18. člena); |
6. onesnaži zbirni
ali odjemni prostor ali pot med zbirnim in odjemnim prostorom in ne
poskrbi za takojšnje očiščenje onesnaženosti (drugi odstavek 18. člena);
|
7. s čemer koli ovira
dostop do odjemnega prostora ali zbiralnice (tretji odstavek 18. člena);
|
8. brez dovoljenja
izvajalca prebira, prelaga ali odvaža odpadke iz zbirnih ali odjemnih
mest (šesti odstavek 18. člena). |
(2) Z globo 400 EUR
se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek
iz prvega odstavka. |
(3) Z globo 400 EUR
se za prekršek kaznuje posameznik – fizična oseba, ki stori katero od
dejanj iz prvega odstavka. |
(4) Plačilo stroškov
sanacije iz drugega odstavka 18. člena ne izključuje odgovornosti za
prekršek. |
40. člen |
(1) Z globo 1400 EUR
se kaznuje za prekršek izvajalec, ki je pravna oseba ali samostojni
podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost v
skladu s 3. členom odloka, če: |
1. odvaža odpadke z
vozili, ki niso ustrezno urejena (prvi odstavek 20. člena); |
2. ne odvaža odpadkov
na dan, ki je za to določen, ali ne prazni vseh namenskih predpisanih
posod, ne glede na njihovo napolnjenost (drugi in tretji odstavek 20.
člena); |
3. ne poskrbi za
pravočasno dopolnitev kapacitet za opravljanje javne službe, če njegove
kapacitete občasno ali zaradi višje sile tega ne omogočajo (četrti
odstavek 20. člena); |
4. v rokih iz 34.
člena odloka pristojnemu organu ne predloži letnega ali dolgoročnega
programa gospodarske javne službe po tem odloku oziroma poročila o
poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe. |
(2) Z globo 400 EUR
se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba izvajalca. |
X. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
41. člen |
(obstoječi ekološki
otoki) |
Površine, ki so na
dan sprejema tega odloka v funkciji ekoloških otokov, se z dnem
uveljavitve tega odloka štejejo za zbiralnice v smislu 13. točke 2.
člena tega odloka, kar se ustrezno zaznamuje tudi v prostorskih aktih in
ob izdajanju lokacijskih informacij. |
42. člen |
Kataster zbirnih in
odjemnih prostorov ter zbiralnic (17. člen) in kataster divjih
odlagališč (28. člen) mora izvajalec z dejanskim stanjem uskladiti
najkasneje v roku enega leta po uveljavitvi tega odloka. |
43. člen |
(tehnični pravilnik) |
Predlog tehničnega
pravilnika iz 4. člena tega odloka izvajalec, v sodelovanju s pristojnim
organom, pripravi najkasneje v 12 mesecih po uveljavitvi tega odloka. |
44. člen |
(prenehanje
veljavnosti starega odloka) |
Z uveljavitvijo tega
odloka preneha veljati Odlok o ravnanju z odpadki v Občini Krško (Uradni
list RS, št. 36/00 in 108/01 – obvezna razlaga). |
45. člen |
(začetek veljavnosti) |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 354-6/2010 |
Kostanjevica na Krki,
dne 20. aprila 2010 |
|
Župan |
Občine Kostanjevica
na Krki |
Mojmir
Pustoslemšek l.r. |