|
Na podlagi 17. člena
statuta Občine Semič (Uradni list RS, št. 38/95), 43. člena
zakona
o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter prvega
odstavka 2. člena
zakona o
planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS,
št. 48/90) je Občinski svet občine Semič na seji dne 26. 2. 1998 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
|
|
o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za
obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenega plana Občine Črnomelj za
obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Semič – dopolnitev
1996 |
|
|
|
1. člen |
|
|
|
(uvodne določbe in
razlog za spremembe in dopolnitve) |
|
|
|
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih
sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986 do
leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 št. ter Uradni list RS,
št. 57/95) in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje od leta 1986
do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91, 11/91 in
Uradni list RS, št. 45/95 in 57/95), ki veljajo na prostoru Občine Semič
na podlagi drugega odstavka 22.a člena zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in se nanašajo na: |
|
|
|
– dopolnitev ureditvenih območij naselij z uskladitvijo
posegov na 1. območja kmetijskih zemljišč, |
|
|
|
– opredelitev novih območij varstva naravne in kulturne
dediščine, |
|
|
|
– določitev območja novih vodnih virov, |
|
|
|
– določitev načinov urejanja prostora. |
|
|
|
Celotno besedilo sprejetih odlokov se ob upoštevanju
sprememb in dopolnitev nadomesti z naslednjim besedilom: |
|
|
|
I. DOLGOROČNI PLAN |
|
|
|
2. člen |
|
|
|
V poglavju 3.9. Razvojne usmeritve v prostoru in varstvo
okolja, se posamezna podpoglavja delno dopolnijo oziroma spremenijo
tako, da glasijo: |
|
|
|
3.9.1. Strategija urejanja prostora in organizacija
dejavnosti v prostoru |
|
|
|
Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru |
|
|
|
Osnovni pogoj za skladnejši družbenogospodarski razvoj v
prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki
bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje
naselij, boljše pogoje za življenje v mestnem naselju in na podeželju,
nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru,
racionalno koriščenje neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in
varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot. |
|
|
|
a) Strategija dolgoročnega razvoja poselitve in razvoja
dejavnosti v prostoru |
|
|
|
Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve in
organizacije dejavnosti v prostoru bomo upoštevali naslednjo strategijo
razvoja: |
|
|
|
1. Demografski razvoj (ki bo temeljil na naravni rasti in
pozitivnih selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot v preteklosti) bo
potekal skladno z že oblikovano politiko policentričnega razvoja. Pri
tem je naša strateška usmeritev, da bo naravni porast prebivalstva
obstajal znotraj posameznih gravitacijskih območij oskrbnih vasi. S
takšno strateško usmeritvijo bomo ohranjali vitalnost celotnega prostora
Občine Semič. |
|
|
|
2. Z omrežjem naselij in z usmeritvami za razvoj naselij
po omrežju naselij bomo v prostoru občine ustrezno razmestili
prebivalstvo in (sekundarne, terciarne in kvartarne) dejavnosti v
prostor. |
|
|
|
3. Za preprečevanje odseljevanja prebivalstva iz
hribovitih in manj razvitih območij občine bomo zagotovili boljšo
prometno povezanost teh krajev, z ureditvijo osnovnega komunalnega
standarda, boljšo osnovno dnevno preskrbo in z drugimi aktivnostmi. |
|
|
|
4. Razvoj kmetijstva in gozdarstva bomo primarno
pospeševali z učinkovitim gospodarjenjem s kmetijskimi zemljišči in
gozdovi. To usmeritev bomo lahko dosegli z uskladitvijo dolgoročne
namenske rabe površin z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov
kmetijstva in gozdarstva. |
|
|
|
5. Dejavnosti v prostoru bomo usmerjali tako, da bodo
le-te imele čim manjše negativne vplive na okolje. Za izboljšanje
sedanjih negativnih vplivov na okolje (onesnaževanje vode, zraka, tal,
prekomeren hrup) bomo izdelali ustrezne sanacijske programe ter izvajali
ukrepe sanacije. |
|
|
|
6. Naravno in kulturno dediščino bomo ohranjali s
pravočasnim vrednotenjem te dediščine. Z revitalizacijo vaških jeder
bomo obnovili star gradbeni fond ter tako omogočili vitalnost ruralnih
naselij. |
|
|
|
7. Na področju širšega zaledja Črmošnjic bomo uskladili
navzkrižne interese turističnih aktivnosti in produktov (predvsem potreb
za razvoj smučišča Gače ter površin za šport in rekreacijo) s
kmetijskimi in gozdarskimi ureditvami, ter naravovarstvenimi pogoji. To
območje bomo razvijali kot perspektivno turistično območje občine. |
|
|
|
b) Operativne usmeritve za razvoj naselij |
|
|
|
Skladen in načrten razvoj naselij, njihovo urejanje in
graditev bomo zagotavljali predvsem s: |
|
|
|
– smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč, |
|
|
|
– prenavljanjem in izboljšanjem obstoječega stavbnega
fonda, |
|
|
|
– dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje
stavbnih zemljišč, |
|
|
|
– usklajenim razvojem terciarnih in kvartarnih dejavnosti, |
|
|
|
– urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in
izboljšanjem značilnega oblikovanega izraza posameznih naselij, |
|
|
|
– dvigom komunalnega standarda, |
|
|
|
– izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med
naselji, |
|
|
|
– ureditvijo telekomunikacijskih povezav. |
|
|
|
Na podlagi teh operativnih usmeritev bodo v prvi fazi pri
razvoju naselij prednostne naslednje naloge: |
|
|
|
1. V pomembnejših naseljih (naselja občinskega pomena ter
oskrbni centri): |
|
|
|
– stanovanjsko graditev bomo načrtovali tako, da bo
čimbolj racionalna in oblikovalsko najprimernejša, vendar bomo
upoštevali tiste vrednosti, ki jih prebivalci iščejo v svojem okolju; |
|
|
|
– gradnjo bomo usmerjali (kolikor bo le mogoče) na slabša
kmetijska oziroma slabša gozdna zemljišča, pri tem pa bomo upoštevali
možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo; |
|
|
|
– urejanje stavbnih zemljišč bomo učinkoviteje
zagotavljali z usmerjanjem novogradenj v posamezna zaključena območja; |
|
|
|
– gradnjo bomo predvsem usmerjali k zapolnjevanju
obstoječih stanovanjskih predelov ter pospeševali prenovo že pozidanih
območij naselij in jedra Semiča. |
|
|
|
2. V lokalno oskrbnih centrih ter v drugih naseljih:
gradbeni razvoj teh naselij bomo praviloma prilagajali obstoječim mejam
naselij, pri načrtovanju pa dajali večji poudarek celoviti in parcialni
prenovi celotnih ali delov naselij, sanacijskim programom, omogočali
celovito zasnovo nadomestne gradnje, zagotovili osnovno prometno in
komunalno opremljenost. |
|
|
|
c) Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru: |
|
|
|
– industrijsko bomo razvijali pretežno na obstoječih
lokacijah. Manjše obrate bomo odpirali v lokalno oskrbnih centrih, da
zagotovimo prebivalstvu možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju
omejitev pri izboru bodočih proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve
objektov v prostor, |
|
|
|
– površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega
sektorja bomo zagotavljali predvsem z boljšo ureditvijo sedanjih vaških
oskrbnih centrov ter s prenovo vaških jeder in jedra Semiča. Dodatne
površine bomo zagotavljali v Semiču, |
|
|
|
– osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora
upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovne
funkcije tega prostora. Samo na podlagi razvitega kmetijstva in
gozdarstva bo mogoče razvijati tudi dopolnilne dejavnosti, kot so
turizem, drobno gospodarstvo itd. |
|
|
|
č) Usmeritve razvoja sekundarnih počitniških bivališč: |
|
|
|
Temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj sekundarnih
počitniških bivališč so: |
|
|
|
Gradnja počitniških hiš je lahko le na komunalno urejenih
parcelah, zato bomo za taka območja izdelali zazidalne načrte in
podrobne oblikovalske usmeritve za arhitekturo objektov: |
|
|
|
– za opredelitev potencialnih lokacij za gradnjo
počitniških ali stanovanjskih kapacitet bo občina pripravila posebno
študijo ter vrsto in količino opredelila po definiranju turističnega
proizvoda Semič, |
|
|
|
– preureditev opuščenih kmetijskih objektov na območju
opuščenih kočevarskih naselij je možna ob upoštevanju usmeritev
strokovne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine. V hribovitih
območjih je možna gradnja posameznih počitniških hiš znotraj naselja, ob
upoštevanju gabarita iz temeljnih arhitektonskih elementov grajene
strukture, |
|
|
|
– nadaljnja gradnja sekundarnih počitniških bivališč bo
temeljila na kompleksni in podrobni proučitvi že obstoječih ali
potencialno primernih območij. |
|
|
|
d) Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v
prostoru: |
|
|
|
Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v
prostoru občine ter za zagotavljanje družbeno in gospodarsko smotrne
prostorske organizacije proizvodnje, storitve, oskrbe, bivanja in drugih
dejavnosti ter zagotavljanje boljšega standarda bomo razvili naslednje
tipe naselij: |
|
|
|
– Pomembnejše lokalno središče – center Občine Semič |
|
|
|
Naselje Semič se bo krepilo v osrednji občinski center in
sicer kot upravno, kulturno in gospodarsko središče občine. Naselje ima
značaj mestnega naselja in ima s krepitvijo urbanih funkcij možnost
pridobiti status mesta. Naselje se bo razvijalo kot osrednji oskrbni
center občine. |
|
|
|
Glavna razvojna funkcija naselja je krepitev terciarnih in
kvartarnih dejavnosti v centru naselja ter ustvarjanje ugodnih pogojev
pri pridobivanju in opremljanju stavbnih zemljišč za potrebe malega
gospodarstva. Proizvodne dejavnosti bomo ohranjali na območju sedanje
tovarne Iskra. Zagotavljali bomo ustrezne površine za stanovanjsko
gradnjo, tudi v kombinaciji z oskrbnimi dejavnostmi. Za potrebe športnih
dejavnosti bomo namenili večje površine ob osnovni šoli, za kulturne
dejavnosti pa v jedru naselja. |
|
|
|
V gravitacijsko območje Semiča sodijo naselja Starihov
vrh, Kot pri Semiču, Trebnji vrh, Sadinja vas, Gaber pri Semiču, Trata,
Mladica, Vavpča vas, Coklovca, Sela pri Semiču, Kašča, Vrtača pri
Semiču, Oskoršnica, Podreber, Brezje, Pugled, Lipovec in Nestoplja vas. |
|
|
|
– Oskrbni centri (vasi) |
|
|
|
Štrekljevec: |
|
|
|
Štrekljevec bomo razvijali kot oskrbni center vzhodnega
dela občine. Oskrbne funkcije naselja bomo koncentrirali ob lokaciji
gasilnega doma v nadaljevanju novejše pozidave. Skladno z razvojnimi
projekti bo v naselju zagotavljali tudi površine za kulturo, turistične
aktivnosti ter ponudbo zalednega področja vinorodnih goric Osojnika in
Malin. Nove stanovanjske površine bomo predvideli za naravni prirast
prebivalstva širšega območja. |
|
|
|
V gravitacijsko območje tega naselja sodijo naselja
Brezova reber, Maline pri Štrekljevcu, Osojnik, Kal, Praproče, Sodji vrh
in Gradnik, Omota. |
|
|
|
Črešnjevec: |
|
|
|
Naselje bomo razvijali kot drugi oskrbni center ožjega
območja vzhodnega dela občine, na katerega gravitirajo naslednja
naselja: Cerovec, Hrib pri Cerovcu in Krvavčji vrh. Širitev naselja in
razvoj dejavnosti bomo omogočali predvsem v sklopu dopolnitve
nastajajočega centra ob lokalni cesti, ki sodi pod naselje Cerovec, v
Črešnjevcu pa bomo novogradnje usmerili v zgoščevanje obstoječe
pozidave. V naselju bomo pospeševali tiste dejavnosti, ki pomenijo
manjšo obremenitev za okolje, oziroma dejavnosti, ki jih bo po
arhitektonski zasnovi in povzročenih vplivih na okolje možno prilagoditi
stanovanjskemu okolju. |
|
|
|
Stranska vas: |
|
|
|
Naselje bomo razvijali kot tretji oskrbni center ožjega
območja vzhodnega dela občine, na katerega gravitirajo naslednja
naselja: Krupa, Moverna vas, Vinji vrh, Brstovec, Praprot. |
|
|
|
Stanovanjske površine bomo zagotavljali z manjšimi
širitvami. Ob vključevanju naravne in kulturne dediščine bo območje
Stranske vasi definirano kot turistično območje. |
|
|
|
Črmošnjice: |
|
|
|
Kočevski Rog je osrednji potencial za razvoj turističnih
aktivnosti zahodnega dela občine z vključevanjem naravne in kulturne
dediščine. Z razvojem turističnega centra ter možno revitalizacijo
nekaterih naseljih ob komunikaciji do Gač ima naselje Črmošnjice poseben
status in sicer kot naselje s poudarjeno turistično funkcijo. V naselju
bomo pospeševali dejavnosti, ki neposredno izboljšujejo turistično
ponudbo občine, stacionarne kapacitete in objekte, ki jih lahko
povezujemo kot izhodišče za vstop v regijski park Kočevska Kolpa. |
|
|
|
V gravitacijsko območje Črmošnjic sodijo naslednja
naselja: Mašelj, Srednja vas, Brezovica, Blatnik pri Črmošnjicah,
Vrčice, Sela pri Vrčicah, Komarna vas, Gričice, Gače in Planina. |
|
|
|
Rožni dol: |
|
|
|
Rožni dol bomo razvijali kot oskrbno naselje za
gravitacijsko območje naselij Hrib, Brezje, Potoki, Preloge, Pribišje in
Gor. Laze. Na tem območju bomo razvijali turizem na kmetih, v povezavi s
širšim zaledjem Semiča in Dolenjskih Toplic. Površine za stanovanjsko
gradnjo bomo zagotavljali za naravni prirast prebivalstva. |
|
|
|
– Ostala naselja |
|
|
|
Ostala naselja so pretežno ruralnega značaja, ki zaradi
bližine večjih središč zgubljajo svojo funkcijo, imajo pa tudi
stagnacijo prebivalstva. Ta naselja v bodoče ne bomo širila, dejavnosti
pa bomo usmerjali tako, da zaustavimo praznjenje vasi. Predvsem bomo
težili k zagotavljanju ustrezne dnevne oskrbe prebivalcev teh območij. |
|
|
|
3.9.2. Raba in preobrazba prostora |
|
|
|
Postopoma bomo spreminjali sedanjo namensko rabo prostora.
Spremembe bodo najmočnejše v hribovitih območjih, kjer se prejšnje
obdelovalne površine zaraščajo. S krčenjem jih bomo usposabljali za
višinske pašnike. Na nižinskem območju občine in na drugih zemljiščih,
ki so primerna za kmetijsko obdelavo, bomo izvajali agromelioracijska
dela. |
|
|
|
Pri usklajevanju navzkrižnih interesov, ki jih povzroča
gospodarski in socialni razvoj pri namenski rabi prostora, bomo
upoštevali obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije, s
katerim so opredeljeni širši družbeni interesi, obvezna izhodišča
občine, s katerimi so opredeljeni občinski družbeni interesi, 6. in 7.
člen zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) in 8. člen
zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96). |
|
|
|
Pri presojanju možnih posegov bomo upoštevali: |
|
|
|
– pri opredeljevanju za varovanje in rabo ene ali druge
dobrine splošnega pomena bomo izhajali iz zemljiških, proizvodnih in
vrednostnih bilanc glede na dolgoročne potrebe ter o spoštovanju
izjemnih in nenadomestljivih kakovosti; |
|
|
|
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem
dobrin splošnega pomena in infrastrukturnimi posegi bomo primerjali in
vrednotili najugodnješe rešitve s stališča posameznih infrastrukturnih
dejavnosti, z rešitvami, ki v celoti ali najbolje varujejo dobrine
splošnega pomena; |
|
|
|
– pri usklajevanju navzkrižnih interesov med varovanjem in
rabo dobrin splošnega pomena in poselitvijo bomo upoštevali vlogo
naselja v omrežju naselij, njegovo opremljenost s potrebnimi dejavnostmi
ter izkoriščenost obstoječih stavbnih zemljišč oziroma možnost za
realizacijo teh dejavnosti na teh zemljiščih; če to ni mogoče, bomo
upoštevali rešitve, ki v največji meri varujejo dobrine splošnega
pomena; |
|
|
|
– uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru bomo izvedli
na podlagi prejšnjih usmeritev v dolgoročnem planu občine in v
srednjeročnem planskem obdobju z navedenimi usmeritvami dolgoročnega
plana in na podlagi projektov. |
|
|
|
Navzkrižni interesi s predvideno rabo prostora z
varovanjem območja kmetijskih zemljišč so prikazani v kartografskem delu
Tematski karti – zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za
poselitev – karta št. 1. |
|
|
|
V srednjeročnih planskih procesih bomo opredelili območja
zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij in uskladili bilance
površin. |
|
|
|
S stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in
nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v hribovitih območjih bomo
zaustavili izseljevanje iz teh območij. |
|
|
|
Za degradirana območja (kamnolomi, deponije) bomo
pripravili sanacijske programe in določili drugo namembnost. |
|
|
|
Površine, ki so dolgoročno predvidene za razvoj naselij in
drugo rabo, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska
oziroma gozdna zemljišča, s tem da niso dopustna vlaganja v ta območja.
Sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnem planu. |
|
|
|
3.9.3. Varstvo in izboljšanje okolja: |
|
|
|
Varstvu okolja pred škodljivimi snovmi bomo namenili
posebno družbeno skrb. Vodili bomo takšno gospodarsko in prostorsko
politiko, ki bo omogočala, da bomo okolje zavarovali pred škodljivimi
snovmi in ga izboljševali. |
|
|
|
Spodbujali bomo razvoj sodobnih energetsko in surovinsko
varčnih, čistih tehnologij. Vse naložbe bomo presojali tudi s stališča
vpliva na okolje. Urbanistično dokumentacijo in investicijske programe
tako za nove investicije kot za rekonstrukcije bomo izpopolnili s
tehničnimi dokumenti o tehnologiji in napravah za preprečevanje
škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje
onesnaževanje okolja, bomo obravnavali kot prednostno. |
|
|
|
Med nalogami in usmeritvami razvoja, ki so dolgoročno
najpomembnejše na področju varstva okolja v občini so: |
|
|
|
Glede namenske rabe bomo: |
|
|
|
– spreminjali rabo kakovostnim kmetijskim zemljiščem
izjemoma in pod pogoji, kot jih določa zakon in preprečevali nadaljnje
zaraščanje kmetijskih zemljišč, |
|
|
|
– kakovostne gozdove, varovalne gozdove ter gozdove s
posebnim namenom varovali pred vsemi posegi, ki bi prizadeli njihovo
funkcijo, |
|
|
|
– varovali vodne vire za preskrbo s pitno vodo ter pri tem
upoštevali tudi potrebe sosednjih območij, |
|
|
|
– varstvo in izboljševanje voda in zraka izvajali z
zmanjševanjem virov onesnaževanja ter tudi s sanacijo, kjer je to že
potrebno, |
|
|
|
– opuščene kamnolome bomo sanirali glede na degradiranost
in potrebe območja, |
|
|
|
– naravno primernost prostora, predvsem pa naravne
znamenitosti in kulturno dediščino uporabljali kot osnovo za razvoj
turizma in rekreacije na način, s katerim ne bodo ogrožene njihove
kvalitete. |
|
|
|
Na področju varstva zraka bomo: |
|
|
|
– dopolnjevali in vzdrževali zelene površine naselja, |
|
|
|
– dosledno izvajali program urejanja prometnega režima z
izgradnjo obvoznice Semiča, parkirišč na vpadnicah ter širjenjem zaprtih
con. |
|
|
|
Izboljšanje in ohranitev kvalitete vodotokov bomo izvajali
z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda in z določitvijo varstvenih
pasov in režimov okoli vodnih virov. Da bi to dosegli bomo: |
|
|
|
– pospešeno dogradili potrebne čistilne naprave z osnovnim
kanalizacijskim sistemom in zagotavljali njihovo trajno obratovanje v
naseljih, |
|
|
|
– zaščitili območja izvirov pitne vode ter aktivno
varovali vodne vire pred onesnaženjem, |
|
|
|
– skrbeli za varno ravnanje z odpadki vseh vrst in
preprečevali njihovo nekontrolirano odlaganje v prostoru. |
|
|
|
Na področju ravnanja z odpadki bomo: |
|
|
|
– prešli na višji tehnološki nivo ravnanja s komunalnimi
in industrijskimi odpadki (reciklaža), |
|
|
|
– dosledno ohranjali in dograjevali sistem odlaganja
pogojno neuporabnih industrijskih odpadkov, |
|
|
|
– problematiko ravnanja s posebnimi odpadki urejali na
regijski ravni, |
|
|
|
– preprečili vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru
ter prostor ustrezno sanirali. |
|
|
|
Za varstvo pred prekomernim hrupom bomo: |
|
|
|
– pri načrtovanju nove ali spremenjene rabe prostora,
izgradnje ali obnove industrijskih obratov dosledno izvajali določila
zakonskih predpisov (lokacije, dopustni nivoji hrupa itd.). |
|
|
|
3.9.4. Varstvo naravne in kulturne dediščine |
|
|
|
Naravno in kulturno dediščino bomo trajno varovali, še
posebej pa njen najkvalitetnejši del, ki je razglašen ali predviden za
razglasitev za kulturni spomenik oziroma naravno znamenitost. |
|
|
|
Dediščina bo obravnavana kot spodbuda in možnost
kvalitetnega razvoja, ne pa zgolj kot omejitveni faktor pri uporabi
prostora. Predvsem bomo pri usmerjanju rasti in oblike naselij in
oblikovanju krajine kot celote težili k ohranjanju krajinskih
značilnosti ter varovanju objektov in območij naravne ter kulturne
dediščine. |
|
|
|
Za varovanje dediščine bomo pripravili odlok o razglasitvi
naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih
spomenikov v občini. |
|
|
|
Dediščino bomo varovali na naslednje načine: |
|
|
|
– z varovanjem v procesu planiranja v prostoru ter
urejanju naselij in drugih posegov v prostor, posebno z uveljavljanjem
varstvenih interesov pri določanju načinov gospodarjenja v prostoru ter
pri nadaljnjem razčljenjevanju in konkretizaciji planskih odločitev kot
osnove za njihovo realizacijo v prostoru, pri oblikovanju pogojev in
meril za realizacijo planskih odločitev in pri nadzoru nad izvajanjem; |
|
|
|
– pripravo strokovnih predlogov za zavarovanje tistih
delov dediščine iz zasnove varstva naravne in kulturne dediščine, ki
imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost kot
kulturne ali zgodovinske spomenike oziroma naravne znamenitosti; |
|
|
|
– vodenjem in izvajanjem sanacijskih in restavracijskih
del; |
|
|
|
– z materialno podporo investitorjem, ki prenavljajo in
vzdržujejo razglašene kulturne spomenike. |
|
|
|
V kartografskem delu na karti “Zasnova naravne in kulturne
dediščine” so prikazani spomeniki in območja njihovega varovanja, seznam
spomenikov in območij kot priloga h grafičnemu delu je sestavni del tega
odloka. |
|
|
|
3.9.5. Način urejanja prostora |
|
|
|
Razvoj posameznega naselja, območja in dejavnosti v
prostoru bomo urejali skladno z zakonskimi določili: |
|
|
|
– z urbanistično zasnovo naselja Semič, ki jo bo občina
pripravila kot nadaljevanje dela priprave planskih dokumentov v letu
1998, |
|
|
|
– v okviru ureditvenih območij naselij: |
|
|
|
– z zazidalnimi načrti bomo urejali območja za
stanovanjsko, turistično, industrijsko, obrtno in športno-rekreacijsko
dejavnost, |
|
|
|
– z ureditvenimi načrti bomo urejali jedro naselja Semič
in območja, ki niso namenjena za graditev, vendar so pomembna za
ohranitev naravne in kulturne dediščine (zelene rekreacijske površine,
regulacije vodotokov, pokopališča); |
|
|
|
– s prostorsko ureditvenimi pogoji urejali ostale dele
naselja Semič ter vsa druga naselja v občini; |
|
|
|
– z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših
infrastrukturnih objektov in naprav. |
|
|
|
Izven ureditvenih meja območij naselij bomo z (s): |
|
|
|
– ureditvenimi načrti urejali posege v prostor, ki niso
graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih
območij, območja varovanja naravne dediščine, razglašene za naravno
znamenitost in kulturni spomenik), |
|
|
|
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših
infrastrukturnih objektov in naprav, |
|
|
|
– prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor. |
|
|
|
Do sprejema novih ali noveliranih obstoječih prostorskih
izvedbenih aktov ostanejo na prostoru občine v veljavi vsa določila
obstoječih, sprejetih v okviru Občine Črnomelj. S programom izdelave
prostorskih izvedbenih aktov bomo podrobneje opredelili njihovo vsebino
ter način za uskladitev pogojev upravljalcev posameznih infrastrukturnih
objektov in naprav ter ostalih uporabnikov prostora. |
|
|
|
Doda se novo poglavje 4., ki se glasi: Obvezna izhodišča
za pripravo sprememb in dopolnitev srednjeročnega planskega akta: |
|
|
|
1. Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike
Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000: |
|
|
|
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Področje Obvezno izhodišče |
|
|
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
Kmetijstvo - območje kmetijskih zemljišč,
trajno namenjenih kmetijski |
|
|
proizvodnji (1. območje kmet.
zemljišč) |
|
|
Gozdarstvo - območje varovalnih gozdov |
|
|
Vodno
gospodarstvo - območja pomembnejših vodnih izvirov
in zajetij pitne vode |
|
|
– razmestitve zbiralnikov vode |
|
|
Rudarstvo - |
|
|
Naravna in
kulturna dediščina - območja varstva naravne dediščine
(narodni parki, regijski parki, |
|
|
krajinski parki) |
|
|
– območja varstva kulturne
dediščine (pomembnejši kulturni spomeniki) |
|
|
Sanacija
naravnih virov - sanacije območij onesnaženega zraka |
|
|
Poselitev - |
|
|
Promet - magistralno cestno omrežje
(magistralne ceste, regionalne ceste) |
|
|
Energetika - magistralno elektroenergetsko
omrežje (400 kV, 110 kV |
|
|
daljnovodi, razdelilne
transformatorske postaje 400/xkV 220/x kV, 110/x kV) |
|
|
|
|
|
– omrežje magistralnega
tranzitnega plinovoda |
|
|
---------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
2. Obvezna
izhodišča dolgoročnega plana občine: |
|
|
Področje Obvezno izhodišče |
|
|
Vodno
gospodarstvo - zasnova drugih virov |
|
|
– zasnova drugih podtalnic |
|
|
– druga zajetja |
|
|
– primarni vodovodi |
|
|
– odseki regulacije vodotokov |
|
|
Gozdarstvo - gozdovi posebnega pomena |
|
|
Rudarstvo - zasnova drugih rudnin (pesek,
gramoz) |
|
|
Naravna in
kulturna dediščina - zasnova varstva naravne dediščine
(naravni rezervati, naravni |
|
|
spomeniki, oblikovanje
narave) |
|
|
– zasnova varstva kulturne
dediščine (drugi kulturni spomeniki) |
|
|
Sanacija naravnih virov-
zasnova razmestitve čistilnih naprav za odpadne vode |
|
|
z zmogljivostjo pod 10.000 EE
(druge čistilne naprave) |
|
|
– zasnova razmestitve primarnih
zbiralnikov za tranzit odpadne vode |
|
|
Poselitev - pomembnejše lokalno središče |
|
|
– zasnova ureditvenih meja
območij naselij (zakonska obveza) |
|
|
Promet - zasnova prometnega omrežja,
lokalne ceste |
|
|
Energetika - zasnova energetskega omrežja
(35 in 20 kV daljnovodi, |
|
|
razdelilne transformatorske
postaje x/0,4 kV) |
|
|
Točka 5. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
se spremeni in glasi Razvoj obrambe in zaščite: |
|
|
|
Zasnova območja za posebne namene ter druge potrebe
zaščite je označena na ustrezni karti, ki zaradi svoje narave ni javno
razgrnjena. Navzkrižne interese med primarno in predvideno rabo bomo
uskladili v posameznih srednjeročnih obdobjih. |
|
|
|
Doda se nova točka, ki glasi 6. Program dodatnih raziskav,
analiz in študij: |
|
|
|
Za strokovno odločanje o bodočem ekonomskem, družbenem in
prostorskem razvoju občine bomo izdelali naslednje študije: |
|
|
|
– oblikovanje turističnega proizvoda in promocija občine, |
|
|
|
– dolgoročna strategija razvoja občine, |
|
|
|
– reševanje problematike odpiranja novih delovnih mest, |
|
|
|
– očiščevanje in odvajanje odpadnih voda naselja Semič in
ostalih naselij v občini, |
|
|
|
– kataster komunalnih naprav in objektov z opredelitvijo
njihovih zmogljivosti, |
|
|
|
– zajemanje pojavnih oblik mestne rente v sklopu
financiranja komunalnega gospodarstva in ocenitev komunalnih fiksnih
skladov, |
|
|
|
– nastavitev evidenc za potrebe prostorsko informacijskega
sistema. |
|
|
|
II. DRUŽBENI PLAN |
|
|
|
3. člen |
|
|
|
V prostorskih sestavinah družbenega plana se posamezna
poglavja delno dopolnijo oziroma spremenijo tako, da glasijo: |
|
|
|
Poglavje 1. Prostorski razvoj se spremeni v 1. Cilji
urejanja prostora in varstva okolja in glasi: |
|
|
|
Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo
skladno z globalno zasnovo v dolgoročnem planu nadaljevali z
aktivnostmi, ki so bile pričete v preteklem srednjeročnem obdobju. V
naslednjem obdobju bomo zaradi varstva površin za proizvodnjo hrane,
racionalne rabe obstoječe in predvidene komunalne, energetske in
prometne infrastrukture nadaljevali s pričetimi aktivnostmi za odpravo
teh problemov. |
|
|
|
Na podlagi določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana
bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte kot osnovo za
operativno uresničevanje določil nove prostorske zakonodaje pri
nadaljnjih posegih v prostor. |
|
|
|
Za učinkovito uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene
v prostorsko izvedbenih aktih, bomo postopoma uveljavili ukrepe na
posameznih spremljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali
posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju
odprave motenj v okolju in ukrepi na področju zemljiške politike. S
slednjimi bomo preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega
razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči, posledica pa
je disperzna urbanizacija. |
|
|
|
Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali
razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij
ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo
prekomerno onesnaženje okolja. Zato bomo vse investicije preverjali že v
fazi vključevanja v planske dokumente, detajlno pa v fazi priprave
investicijskega programa in prostorskega izvedbenega akta tudi s
stališča vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaževanja voda bomo širili
mrežo odvajanja odpadnih voda. |
|
|
|
Pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov bo ustrezna
pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh interesov, ki so
prisotni v prostoru, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa
uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč
pred ozkimi lokalnimi. |
|
|
|
Glede na nekatere nedoročenosti pri prostorskih sestavinah
dolgoročnega plana bomo nadaljevali z izdelavo podrobnejših strokovnih
podlag ter na teh osnovah ustrezno dopolnjevali dolgoročne planske
dokumente. |
|
|
|
Za zavarovanje naravnih in ustvarjenih kvalitet območja
Kočevskega Roga in Gorjancev si bomo skupaj s sosednjimi občinami
prizadevali, da ta območja opredelimo kot krajinski park. V ta namen
bomo sodelovali pri pripravi posebnih strokovnih podlag kot osnovi za
razglasitev, pri tem bomo upoštevali potrebe za oblikovanje turističnega
produkta območij, predvsem pa uskladili možnosti za realizacijo večjih
športno-rekreativnih površin. |
|
|
|
Prostorski razvoj občine je opredeljen z dolgoročnim
planom. Temeljno načelo politike urbanizacije je policentrični razvoj
občine, predvsem krepitev centra občine, lokalnega središča ter oskrbnih
centrov (vasi) z njihovimi gravitacijskimi območji. V okviru
policentričnega razvoja pa bo potekal tudi proces prestrukturiranja
omrežja/naselij v občini z namenom, da se zagotovi čimbolj ekonomična
razporeditev njihovih funkcij v prostoru. |
|
|
|
Nadaljevali bomo politiko varovanja najboljših kmetijskih
zemljišč, vendar bomo zaradi zagotavljanja možnosti nadaljnjega razvoja
gospodarstva na obstoječih lokacijah ter smotrnega razvoja naselij
občinskega pomena namenili urbanizaciji tudi del kmetijskih zemljišč 1.
območja. |
|
|
|
Prek gospodarjenja z gozdovi in drugimi ukrepi bomo
zagotovili ohranjanje gozdnih površin ter naraščanje gozdnega prirasta
in krepili varovanje gozdov s posebnim pomenom in varovalnih gozdov. |
|
|
|
Graditev stanovanj bomo usmerjali predvsem na manj
kvalitetna zemljišča. Nove stanovanjske površine bomo pridobivali tudi v
predelih, predvidenih za prenovo. Racionalno bomo izrabili tudi proste
površine znotraj obstoječih naselij. |
|
|
|
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo površine za
potrebe malega gospodarstva in industrije zagotavljali pretežno v Semiču
z odprtjem proizvodno-servisne cone ter pripravo zemljišč v sklopu
zazidalnega načrta Iskra. |
|
|
|
Posebno skrb bomo posvetili zagotavljanju potrebnih
količin in kvaliteti vod. Nadaljevali bomo delo pri raziskavah novih
vodnih virov in izvajali predpise o varovanju ter fizično zavarovali
območja vodnih virov. |
|
|
|
Posebno skrb bomo namenili razvoju in vzdrževanju
obstoječe komunalne, prometne in energetske infrastrukture. |
|
|
|
Razvijali in izpopolnjevali bomo skupne osnove družbenega
sistema informiranja skupaj s prostorskim informacijskim sistemom.
Zagotovili bomo funkcionalni prostor za potrebe obrambe in zaščite. |
|
|
|
Občina Semič bo sodelovala pri nalogah, ki izhajajo iz
obveznih izhodišč dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje
1986–2000 in družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986–1990
in njegovih dopolnitev. |
|
|
|
Poglavje 2. Namenska raba površin se spremeni v Namenska
raba prostora na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem
prostora in glasi: |
|
|
|
Skladno z dolgoročno zasnovano politiko policentričnega
razvoja bomo večino posegov izvajali v Semiču kot občinskem središču ter
v oskrbnih centrih Štrekljevcu, Črmošnjicah, Črešnjevec-Cerovec, Rožnem
dolu in Stranski vasi. V naštetih naseljih bomo izvajali sprejete
prostorske izvedbene akte oziroma bomo glede na potrebe pripravili in
sprejeli nove izvedbene dokumente, ki bodo podlaga za izvajanje
neposrednih posegov v prostor. |
|
|
|
2.1. Namenska raba površin |
|
|
|
V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanovanja,
proizvodne in terciarne dejavnosti ter za izgradnjo infrastrukture
spremenili namembnost 43,5 ha kmetijskih površin, od tega 1,04 ha s
prvega območja. |
|
|
|
Zaradi neusklajene rabe prostora je kot stavbno zemljišče
dodatno opredeljenih 50,3 ha že pozidanih kmetijskih zemljišč. |
|
|
|
2.2. Kmetijske ureditve |
|
|
|
Z agrooperacijami bomo usposobili zemljišča na območju
Stranske vasi in Krupe ter nekatere druge na ostalih manjših površinah v
1. območju kmetijskih zemljišč. Na površinah na območju Stranske vasi
bomo izvedli tudi komasacije zemljišč. |
|
|
|
Za boljše izkoriščanje kmetijskih zemljišč in povečanje
pridelave hrane bomo upoštevali naslednje usmeritve: |
|
|
|
– varovanje in izboljšanje vseh kmetijskih površin,
predvsem pa zemljišč, ki so trajno namenjena kmetijski proizvodnji, |
|
|
|
– aktiviranje in vključitev v proizvodnjo vseh neobdelanih
ali slabo obdelanih zemljišč, za kar bo pripravljena posebna evidenca, |
|
|
|
– opredelitev do zemljišč v zaraščanju, izvedena skladno s
prostorskimi preveritvami in možnostmi izboljšave teh zemljišč, |
|
|
|
– dopolnjevanje sedanjega načina kmetovanja z novimi
dejavnostmi in kulturami, ki imajo na območju pogoje ter izboljšanje
pogojev pridelave (oroševanje, namakanje, trajni nasadi) in uvajati
pridelavo bio prehrane; zdravilnih zelišč predvsem na območju C, kjer se
ni uporabljalo umetnih gnojil, |
|
|
|
– uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, predvsem v
obliki vinotočev in turistične ponudbe na kmetih. |
|
|
|
2.3. Gozdarske ureditve |
|
|
|
Skladno s programom razvoja gozdov v Sloveniji (Uradni
list Republike Slovenije, št. 14/96) bomo na področju gospodarjenja z
gozdovi izvajali naslednje aktivnosti: |
|
|
|
– omogočili racionalnejšo izrabo gozdnih površin, |
|
|
|
– v gozdnogospodarskih načrtih predvideli ukrepe za obnovo
gozdov in njihove reproduktivne sposobnosti, |
|
|
|
– skupaj s kmetijsko in urbanistično službo opredelili
površine, ki so sedaj v zaraščanju in jih je potrebno rekultivirati, to
še posebno velja za območja Gorjanških košenic, |
|
|
|
– racionalizirali rabo in gospodarjenje z gozdovi na
območjih, ki so pomembna z vidika vodooskrbe in zajemanja podtalnice, |
|
|
|
– opredelili območja gozdnih zemljišč, ki so perspektivna
za izrabo v turistične namene, |
|
|
|
– uskladili navzkrižne interese pri sedanji rabi gozdov (s
turizmom, rejo konj in ovac s funkcijami teh površin za divjad,
prehajanjem intenzivnih vinogradniških kompleksov v varovalne gozdove
nad Semiško goro ipd.), |
|
|
|
– skupaj z upravljalci gozdov poskrbeli za racionalno
gradnjo gozdnih cest ter poskrbeli za redno vzdrževanje obstoječih. |
|
|
|
2.4. Vodnogospodarske ureditve |
|
|
|
Nadaljevali bomo z raziskavami in programi za dokončno
sanacijo reke Krupe, da bo iz sedanjega 3. razreda prešla v 2. ali 1.
razred. Istočasno bomo redno vzdrževali obrežja ter pritoke Krupe na
območju občine ter vodnogospodarske objekte. |
|
|
|
Varovali bomo vodne vire, ki se uporabljajo za javno
oskrbo z vodo ali so za tako uporabo predvideni, skladno z odlokom o
zaščiti vodnih virov na območju občine ter opredelili nova območja
zavarovanja (Črmošnjice). |
|
|
|
2.5. Raziskovanje in izkoriščanje rudnin |
|
|
|
Skupaj z upravljalci evidentiranih odprtih kamnolomov bomo
pripravili ureditvene načrte za njihovo sanacijo. |
|
|
|
Doda se novo poglavje 3. Razvoj dejavnosti v prostoru, ki
se glasi: |
|
|
|
3.1. Urejanje stavbnih zemljišč |
|
|
|
Občina bo pridobila zemljišča za organizirano gradnjo za
stanovanjske potrebe v Semiču, za razvoj drobnega gospodarstva ter
komunalno in cestno infrastrukturo. |
|
|
|
Urejanje stavbnih zemljišč bo obsegalo različno stopnjo
komunalne opreme: |
|
|
|
– obstoječe individualne gradnje bodo dograjevane do polne
komunalne opreme, |
|
|
|
– stavbna zemljišča za razvoj malega gospodarstva bodo
polno oziroma delno komunalno opremljena, vendar ne brez elektrike,
makadam ceste s pločnikom, vode, tt linij in čiščenja odpadnih voda. |
|
|
|
Za potrebe gradenj gospodarskih in družbenih objektov bo
obveznost za izgradnjo komunalnih naprav, skladno z izvedbenim načrtom,
prenešena na investitorje posameznih objektov. Individualne lokacije
izven organiziranih sosesk bodo pripravljene brez komunalne opreme,
obveznost za izgradnjo komunalnih naprav bo prenesena na individualne
investitorje. Pri tem bo uveljavljeno načelo, da investitorji zgradijo
komunalne naprave sami ali s sofinanciranjem preko programa v krajevni
skupnosti, v kateri so take lokacije. |
|
|
|
Za nadaljnje delo na področju pridobivanja, opremljanja in
oddajanja stavbnih zemljišč bomo pripravili poseben program vrednotenja
minulih vlaganj ter oblikovali celovito politiko gospodarjenja na
področju opremljanja naselij z osnovno infrastrukturo. Opredelili bomo
vire financiranja ter kriterije porabe teh sredstev. |
|
|
|
Stanovanjsko gradnjo bomo izvajali na organiziran način v
naselju Semič s pripravo zazidalnih kompleksov Vavpča vas in Semič I ter
poiskali možnosti za zapolnitev obstoječe urbane strukture. |
|
|
|
3.2. Prostorski razvoj dejavnosti sekundarnega sektorja |
|
|
|
Proizvodne dejavnosti bomo razvijali ob industrijskem
kompleksu Iskra. Večjih obratov na ostalih lokacijah, razen kjer to
dopuščajo prostorske možnosti, ne bomo razvijali. |
|
|
|
3.3. Prostorski razvoj terciarnih dejavnosti |
|
|
|
Za razvoj terciarnih dejavnosti bomo pripravili program
izgradnje poslovnega centra v kombinaciji s stanovanjsko gradnjo ob
Vavpči vasi. Te dejavnosti bomo razvijali tudi v posameznih oskrbnih
naseljih ter izjemoma tudi na drugih, ugodnih in dostopnih lokacijah. |
|
|
|
3.4. Prostorski razvoj družbenih dejavnosti |
|
|
|
3.4.1. Osnovno šolstvo in otroško varstvo |
|
|
|
Potrebne površine za osnovno šolstvo bomo zagotavljali v
obstoječi osnovni šoli v Semiču in Štrekljevcu. Kompleks zadostuje tudi
za nadaljne širitve. Za šole, v katerih se ne izvaja izobraževalni
proces, bomo pripravili programe za spremembo namembnosti. |
|
|
|
Otroško varstvo bomo zagotavljali v oddelkih otroškega
varstva v vrtcu Semič ter z organiziranjem oblik družinskega varstva. Za
potrebe otroškega varstva se bodo zagotavljale dodatne površine za
širitev vrtca. |
|
|
|
3.4.2. Kultura |
|
|
|
Kulturne dejavnosti se bodo še naprej odvijale v Kulturnem
domu ter v osnovni šoli Semič, delno pa tudi v večnamenskih domovih v
posameznih naseljih. |
|
|
|
3.4.3. Telesna kultura |
|
|
|
Za potrebe športnih aktivnosti se uporabljajo športne
odprte in pokrite površine osnovne šole Semič, športna dvorana,
večnamenski domovi v posameznih naseljih ter športni kompleks Gač.
Odprte športno-rekreativne površine bomo zagotavljali v novem športnem
kompleksu pod osnovno šolo Semič. |
|
|
|
3.4.4. Turizem |
|
|
|
Za učinkoviti razvoj občine Semič kot turistične
destinacije bomo v sklopu projekta Oblikovanje turističnega proizvoda in
promocije občine predvsem upoštevali težnje po kompleksni ponudbi že
izoblikovanih produktov ter jih navezali na širšo ponudbo Bele krajine
in srednjega toka reke Krke. Z razvojnimi projekti CRPOV bomo ugotovili
dejanske možnosti vključevanja lokalnega prebivalstva v turistično
ponudbo. |
|
|
|
Pospeševali bomo razvoj zdravega – zelenega in bio turizma
na celotnem področju občine ter turizma na kmetih v kombinaciji z
aktivnostmi regijskega parka Kočevsko-Kolpa. |
|
|
|
3.5. Infrastruktura |
|
|
|
3.5.1. Cestno omrežje |
|
|
|
Za izboljšanje dostopnosti do posameznih naselij in
medsebojno povezavo bomo pripravili program razvoja cestnega omrežja
občine. Sedaj lokalno cesto Ručetna vas-Semič-Štrekljevec-Jugorje bomo
predlagali za prekategorizacijo v regionalno cesto in pripravili
projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo njenih posameznih odsekov ter
deviacijo te ceste pri Semiču vse do Štrekljevca. |
|
|
|
Z upravljalcem lokalnih cest bomo pripravili projekte
rekonstrukcij, pri čemer bomo upoštevali celovite rešitve na potezih
skozi naselja. Rezervira se koridor za obvoz centra Semič v nadaljevanju
južne obvoznice od Sv. Mihaela do ovinka pri hiši Kralj Nežke v Semiču,
za povezavo železniške postaje s sedanjo LC Ručetna vas- Semič. |
|
|
|
3.6. Energetika |
|
|
|
3.6.1. Oskrba z električno energijo |
|
|
|
Za oskrbo z električno energijo bodo do konca tega
srednjeročnega obdobja zgrajene trafopostaje 20/0,4 kV s pripadajočimi
priključnimi 20 kV daljnovodi: Brezovica pri Črmošnjicah, Rožni dol-vas,
Potoki 2, Prelogi, Sela pri Vrčicah, Trebnji vrh, Starihov vrh,
Nestoplja vas, Brezje, Pugled, Stranska vas 2, Stranska vas 3, Moverna
vas, Dolenjce, Mala gora, Hrib, Praproče, Vrbince in Brezova reber. Za
boljšo oskrbo bo izvedena nova RTP postaja Semič s priključnim
daljnovodom 2 x 110 kV. |
|
|
|
Poleg tega bodo še večja vlaganja v vzdrževalna in
obnovitvena dela na obstoječem visokonapetostnem in nizkonapetostnem
omrežju. |
|
|
|
3.6.2. Oskrba z naftnimi derivati |
|
|
|
Za izboljšanje oskrbe z naftnimi derivati bomo usposobili
nove lokacije za izgradnjo bencinskih servisov. |
|
|
|
3.6.3. Plinifikacija |
|
|
|
V okviru izboljšanja energetske bilance ter varovanja
zraka se bomo zavzemali za vključitev občine v plinovodni sistem
Slovenije. Do priključitve na primarne plinovode bomo izgradili lokalni
plinovodni sistem napajan iz cisterne. |
|
|
|
6.3.7. Komunalni vodi in naprave |
|
|
|
6.3.7.1. Vodovod |
|
|
|
Oskrba s pitno vodo na območju občine bo prednostna
dejavnost. V okviru te dejavnosti bomo izvajali naslednje aktivnosti: |
|
|
|
1. Nadaljevali bomo s hidrogeološkimi raziskavami za
odkrivanje novih vodnih virov pitne vode, ki jih bomo namenili: |
|
|
|
– za količinsko in kakovostno dopolnitev obstoječih vodnih
virov, |
|
|
|
– za oskrbo področij, ki še nimajo javnega vodovoda
oziroma se oskrbujejo z vodo iz oporečnih lokalnih virov, |
|
|
|
– hidrogeološke raziskave bomo izvajali tudi za potrebe
določevanja prispevnih območij in ukrepov za varovanje vodnih virov. |
|
|
|
2. Obnavljali in vzdrževali bomo obstoječe vodovodno
omrežje in objekte v takem obsegu, da bodo sanitarno in tehnično
brezhibni za oskrbo prebivalstva s pitno vodo. |
|
|
|
3. Nadzirali bomo kakovost pitne vode v javnih in lokalnih
vodovodih. |
|
|
|
4. Skrbeli bomo za razvoj vodooskrbe in gradili nove
vodovode na območjih, ki še nimajo javnega vodovoda. |
|
|
|
5. Obnavljali bomo lokalne vodovode in jih vključevali v
sistem javne oskrbe s pitno vodo, skladno interesu sedanjih lastnikov. |
|
|
|
6. Sprejeli bomo odlok o zaščiti vodnih virov ter aktivno
varovali vodne vire pred onesnaženjem. |
|
|
|
8. Belokranjski vodovod |
|
|
|
Za dodatno oskrbo s pitno vodo bomo usposobili vodne vire: |
|
|
|
– Blatnik, |
|
|
|
– vrtine na območju Osojnika. |
|
|
|
Za napajanje vodovoda Dolenjskih Toplic sta na lokaciji
izvira v Črmošnjicah vrtini Č-4/89 na parc. št. 7/5 in Č-5/90 na parc.
št. 1/12, vse k.o. Črmošnjice. |
|
|
|
3.7.2. Kanalizacija |
|
|
|
S področja odvajanja odpadnih voda obratuje za naselje
Semič centralna čistilna naprava. Čiščenje odpadnih voda v ostalih
naseljih bomo reševali lokalno z malimi biološkimi čistilnimi napravami. |
|
|
|
3.7.3. Zveze |
|
|
|
Telekomunikacijsko omrežje bomo razširili na območjih,
kjer so predvidene večje novogradnje, individualne stanovanjske pozidave
in izgradnja proizvodno-servisne cone. |
|
|
|
3.7.4. Pokopališča |
|
|
|
Razširili bomo pokopališče in pripadajoče parkirišče v
Semiču in dokončali poslovilni objekt ter uredili poslovilne objekte na
vseh ostalih pokopališčih. |
|
|
|
3.7.5. Odlagališča odpadkov |
|
|
|
Za centralno odlagališče komunalnih odpadkov bomo v 1.
fazi skupaj z občino Črnomelj usposobili prostor za nadaljnje odlaganje
odpadkov, v 2. fazi pa bomo problematiko odlaganja odpadkov reševali za
območje regije. |
|
|
|
Poglavje 4. Načini urejanja prostora se glasi: |
|
|
|
Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru
bomo v prvi vrsti upoštevali varovanje dobrin splošnega pomena,
racionalno rabo prostora, organizacijo dejavnosti, varovanja in
izboljšanja okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem čimbolj
enakovredne pogoje bivanja in dela. |
|
|
|
Zaščitenim kmetijam bomo za povečanje oziroma funkcionalno
zaokrožitev kmetij ali za njihovo preselitev, če v obstoječi strukturi
naselja ni prostorskih možnosti za širitev, dovoljevali gradnjo tudi na
1. območju kmetijskih zemljišč. Neposredne posege bomo urejali s
prostorskimi ureditvenimi pogoji. |
|
|
|
Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca tega
srednjeročnega obdobja, bomo izdelali prostorske izvedbene akte: |
|
|
|
1. prostorske ureditvene pogoje za območje celotne občine,
razen v delih, za katera so bili že sprejeti prostorski izvedbeni
načrti, |
|
|
|
2. zazidalne načrte za: |
|
|
|
– proizvodno-servisno cono Vrtača v Semiču, |
|
|
|
– poslovno-stanovanjsko gradnjo Semič I, |
|
|
|
– poslovni center Semič II, |
|
|
|
– proizvodno-oskrbno-storitveno cono Semič III, |
|
|
|
3. ureditvene načrte za: |
|
|
|
– športno-rekreacijsko območje Semič, |
|
|
|
– športno-rekreacijsko območje Gače z Gričicami ter
Črmošnjice, |
|
|
|
– kamnoloma Gradnik, Vrčice, Brezje in Topli Vrh, |
|
|
|
– športno-rekreacijsko območje Blatnika, Brezovice s
Srednjo vasjo, |
|
|
|
– Stranska vas – območje pri gasilnem domu, |
|
|
|
– športni kompleks (motokros) v Stranski vasi, |
|
|
|
– park Šrejf v Črešnjevcu. |
|
|
|
V veljavi ostaneta do spremembe naslednja prostorska
izvedbena načrta: |
|
|
|
– odlok o zazidalnem načrtu Semič I (Skupščinski Dolenjski
list, št. 2/89 in Uradni list RS, št. 35/95 in 17/96), |
|
|
|
– odlok o zazidalnem načrtu Gričice-Rog (Skupščinski
Dolenjski list, št. 12/88). |
|
|
|
5. Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč |
|
|
|
Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč: |
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Naselje
Poseg Namen Način
Površina Kriterij |
|
|
|
–
lokacija posega
urejanja ha upravičenosti |
|
|
|
posega |
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Črmošnjice
širitev naselja, reambulacija s PUP
1,00 b |
|
|
|
Blatnik
reambulacija s PUP
0,04 d |
|
|
|
-------------------------------------------------------------------------------------------------------- |
|
|
|
Oznake namena posega pomenijo: s – stanovanjska gradnja,
tr – terciarne dejavnosti, t – turizem |
|
|
|
Kriterij upravičenosti pomeni: b – 6. člen zakona o
urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84, 15/89) |
|
|
|
d – 8. člen zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list
RS, št. 59/96) |
|
|
|
6. Obramba in zaščita: |
|
|
|
Območja za potrebe obrambe in zaščite bomo usklajevali
tako, da bo možno nemoteno pripravljati prostorske izvedbene akte,
pridobivati in opremljati stavbna zemljišča. |
|
|
|
Pripravili bomo prostorske elemente za delovanje zaščite
in reševanja skladno z zakonskimi določili in navodili. |
|
|
|
4. člen |
|
|
|
(vsebina grafičnih
prilog) |
|
|
|
9. Grafične priloge |
|
|
|
Kartografski del sestavljajo naslednje karte: |
|
|
|
I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za
poselitev |
|
|
|
I/1. Zasnova agrarnih operacij |
|
|
|
II. Zasnova vodnega gospodarstva |
|
|
|
III. Zasnova naravne in kulturne dediščine |
|
|
|
III/1. Seznam spomenikov in varovanih območij |
|
|
|
IV. Zasnova sanacij |
|
|
|
V. Zasnova prometnega omrežja |
|
|
|
VI. Zasnova omrežja zvez |
|
|
|
VII. Zasnova energetskega omrežja |
|
|
|
VIII. Zasnova naselij in območij za poselitev ter načinov
urejanja |
|
|
|
IX. Zasnova območij za obrambo in zaščito |
|
|
|
X. Zasnova osnovne rabe prostora občine Semič do leta 2000 |
|
|
|
Kartografska dokumentacija: Prikazuje naslednje vsebine na
preglednih katastrskih načrtih M 1: 5000 za celotno območje občine na
parcelno natančnost: |
|
|
|
1. Kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo |
|
|
|
2. Vodno gospodarstvo |
|
|
|
3. Naravna in kulturna dediščina |
|
|
|
4. Rekreacija v naravnem okolju |
|
|
|
5. Območja sanacij |
|
|
|
6. Urbano omrežje |
|
|
|
7. Prometno omrežje in omrežje zvez |
|
|
|
8. Energetsko omrežje |
|
|
|
9. Namenska raba prostora v območjih razvojnih središč |
|
|
|
10. Načini urejanja v območju razvojnih središč |
|
|
|
11. Namenska raba prostora – stanje |
|
|
|
5. člen |
|
|
|
(hramba grafičnih prilog) |
|
|
|
Novo poglavje 10. Hramba grafičnih prilog se glasi: |
|
|
|
Grafične priloge – kartografski del in dokumentacija je
izdelana v 4 izvodih in se hrani: 2 izvoda v prostorih Občine Semič, en
izvod na Ministrstvu za okolje in prostor RS, Uradu za prostorsko
planiranje Ljubljana in en izvod na Upravni enoti Črnomelj, Oddelek za
okolje in prostor. |
|
|
|
6. člen |
|
|
|
(končne določbe) |
|
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu RS. |
|
|
|
|
|
|
|
Št. 350-051-06/98 |
|
|
|
Semič, dne 26. februarja 1998. |
|
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Semič
Anton Malenšek, dipl. inž. l. r. |
|
|
|
|