Na podlagi 21. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 8. in 16. člena Statuta Občine Cerklje na Gorenjskem (Uradni vestnik Občine Cerklje na Gorenjskem, št. 7/2016) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Kranj, z dne 18.12.2018, je Občinski svet Občine Cerklje na Gorenjskem na svoji 5. redni seji dne 5. 6. 2019 sprejel

ODLOK

O RAZGLASITVI CERKVE SV. MARTINA V ŠMARTNEM PRI CERKLJAH ZA KULTURNI SPOMENIK LOKALNEGA POMENA

1. člen

Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Šmartno pri Cerkljah - Cerkev sv. Martina - EŠD 1695 (v nadaljnjem besedilu: spomenik).

2. člen

(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:

·   lokacija cerkve na južnem robu naselja na arheološki lokaciji rimskodobne in zgodnjesrednjeveške naselbine s staroslovanskim grobiščem köttlaške in belobrdske skupine,

·   domnevno najstarejša podružnica mengeške prafare,

·   baročna cerkvena arhitektura z baročno cerkveno opremo (med avtorji kipar Valentin Vrbnik; slikar in pozlatar Peter Janežič, slikar Matija Bradaška, stenske slike Janez Mežan) ter  z ohranjenim vedutnim pogledom zlasti z južne in jugozahodne strani.

(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:

·   lokacija cerkve  z vsemi arheološkimi plastmi,

·   cerkvena stavba (ladja z zvonikom in prezbiterijem ter zakristijo), njena  namembnost,  zunanjost in notranjost vključno z vsemi gradivi in opremo ter obzidje.

·   varujejo se tudi vse neokrnjene vedute na cerkev zlasti z južne in jugozahodne strani.

3. člen

(1) Spomenik obsega nepremičnine: zemljišče s parc. št. 9 k. o. 2112 - Šmartno.

(2) Zaradi zagotavljanja prostorske celovitosti se spomeniku določi vplivno območje, ki obsega nepremičnine: parc. št. 5/2 (del), 5/6 (del), 7/1 (del), 7/2, 198/1, 198/2, 198/3 k. o. 2112 - Šmartno.

(3) Meje spomenika in njegovega vplivnega območja so določene na digitalnem katastrskem načrtu,  na temeljnem topografskem načrtu in ortofoto posnetku, ki so sestavni del Predloga za razglasitev kulturnega spomenika lokalnega pomena za enoto dediščine: Šmartno pri Cerkljah - Cerkev sv. Martina - EŠD 1695.

(4) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Cerklje na Gorenjskem (v nadaljnjem besedilu: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod).

4. člen

Za spomenik (cerkev in obzidje) velja varstveni režim, ki določa:

·   celostno ohranjanje imenovanih varovanih elementov spomenika,

·   zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi,

·   podreditev vseh posegov v spomenik in njegove enote ohranjanju spomenika v obliki, legi, gabaritih, konstrukciji, materialih, strukturi in barvni podobi,

·   prepoved spreminjanja varovanih elementov spomenika; če je spomenik ali njegov varovani del okrnjen, je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja,

·   prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite spomenika ali njegovih delov,

·   prepoved postavljanja ali gradnje trajnih ali začasnih objektov v območju spomenika, vključno z nadzemno infrastrukturo in nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito funkcioniranje, ohranjanje in prezentacijo spomenika in skladni s kulturnovarstvenimi pogoji pristojnega zavoda,

·   ohranjanje vedut na spomenik in s ali iz spomenika na okolico,

·   označitev posameznega spomenika, s primerno oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika,

·   redno vzdrževanje spomenika in njegovih delov ter neposredne okolice,

·   predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo.

·   za kulturne spomenike z umetnostnimi oziroma arhitekturnimi vrednotami dodatno velja varstveni režim, ki določa ohranjanje vseh ovrednotenih likovnih značilnosti zunanjosti in notranjosti posameznih delov in  opreme, kjer je ta del posamezne enote, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti.

·   Za notranjo opremo velja varstveni režim, ki določa:

·   ohranjanje in redno vzdrževanje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenosti (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti),

·   dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje-restavriranje izvirnih prvin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme.

·   dovoljena sta premeščanje in raba opreme, kadar je to del funkcije predmeta ali objekta (npr. pohištvo, posodje, paramenti), razen v primerih, če raba ogroža obstoj te opreme.

5. člen

Za vplivno območje spomenika velja varstveni režim, ki določa:

V vplivnem območju spomenika ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli neposreden negativni vpliv na neraziskane arheološke plasti, kulturno funkcijo ter vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni zavod.

6. člen

Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.

7. člen

Spomenik se označi s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika in je nameščena ob vhodu v samostanski trakt.

8. člen

Za vse posege v spomenik in v njegovo vplivno območje, razen če zakon ne določa drugače,  je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.

9. člen

Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.

10. člen

(1) Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi pravni status kulturnega spomenika na nepremičninah, navedenih v prvem odstavku 3. člena tega odloka, in sicer kot zaznambo nepremičnega spomenika.

(2) Status vplivnega območja se v zemljiški knjigi ne zaznamuje.

11. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.

Številka: 622-05/2018-09

Datum:   05.06.2019