|
Na podlagi 39. člena
zakona
o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št.
18/84, 37/85, 39/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93) in
19. člena
statuta Občine Črenšovci (Uradni list RS, št. 38/95) je Občinski
svet občine Črenšovci na 28. seji dne 16. 2. 1998 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o prostorskih
ureditvenih pogojih za območje Občine Črenšovci |
|
|
I. UVODNA DOLOČILA |
|
|
1. člen |
|
|
Sprejmejo se prostorski ureditveni pogoji (v nadaljevanju:
PUP) za območja naselij, zaselkov in odprtega prostora v Občini
Črenšovci, ki jih je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring
pod številko 20/97-PUP. |
|
|
2. člen |
|
|
PUP za območje Občine Črenšovci so usklajeni s spremembami
in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
plana Občine Lendava za območje Občine Črenšovci, dopolnjeni v letu l997
(Uradni list RS, št. 81/97). |
|
|
3. člen |
|
|
PUP vsebuje tekstualni del in grafične priloge v merilu
1:2500, ki se nanašajo na merila in pogoje za posege v prostor in na
prikaze iz prostorskih sestavin planov. |
|
|
Tekstualni del vsebuje: |
|
|
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor, |
|
|
– soglasja pristojnih organov in organizacij. |
|
|
Grafični del vsebuje: |
|
|
– pregledno karto obravnavanih območij v merilu 1:25000, |
|
|
– ureditvena območja naselij v merilu 1:2500. |
|
|
Za odprti prostor se pri opredelitvi namenske rabe
uporabljajo grafične priloge iz sprememb in dopolnitev prostorskih
sestavin planov v merilu 1:5000. |
|
|
4. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo: |
|
|
– območje urejanja in veljavnost, |
|
|
– funkcijo območja, |
|
|
– merila glede vrste posegov, |
|
|
– pogoje in merila za urbanistično oblikovanje območij, |
|
|
– splošne pogoje za arhitektonsko oblikovanje objektov in
naprav, |
|
|
– merila in pogoje za komunalno, energetsko in prometno
urejanje. |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji določajo tudi merila in
pogoje za: |
|
|
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine
ter drugih dobrin splošnega pomena, |
|
|
– razvijanje in izboljšanje okolja, |
|
|
– urejanje prostora za potrebe obrambe in družbene
samozaščite ter, |
|
|
– končna določila. |
|
|
Merila in pogoji, določeni v odloku o prostorskih
ureditvenih pogojih so podlaga za pripravo lokacijske dokumentacije za
posamezen poseg v prostor na območju, ki ga urejajo. |
|
|
II. OBMOČJE UREJANJA
IN VELJAVNOST |
|
|
5. člen |
|
|
PUP veljajo za vsa naselja, zaselke in posamične gradnje,
ki so v spremembah in dopolnitvah planov Občine Črenšovci opredeljena
kot zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča (poselitvena območja), ter
za odprti prostor (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča) v katastrskih
občinah: Črenšovci, Trnje, Žižki, Velika Polana, Mala Polana, Gornja
Bistrica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica in Brezovica. |
|
|
6. člen |
|
|
Veljavnost PUP na obravnavanem območju je začasna in
neomejena. Začasno veljajo PUP za območja, kjer je predvidena izdelava
prostorskih izvedbenih načrtov. Za vsa ostala območja veljajo PUP
neomejeno. |
|
|
7. člen |
|
|
PUP veljajo začasno za nekatera območja znotraj naselij,
za katera je predvidena izdelava izvedbenih načrtov, ki so razvidna iz
grafičnega dela, ki je sestavni del tega odloka. |
|
|
III. FUNKCIJA OBMOČJA |
|
|
8. člen |
|
|
Celotna površina območja obdelave zavzema območja
strnjenih naselij in zaselkov ter odprti prostor, ki se deli po namenu
na kmetijska zemljišča, območja gozdov, vodnih površin, infrastrukturnih
objektov in ostala območja. |
|
|
Poselitvena območja so območja naselij in zaselkov ter
posameznih objektov in vključujejo vse dejavnosti, ki so vezane na
bivanje in delovanje prebivalstva v poselitvenih območjih. |
|
|
Največ površin odprtega prostora odpade na kmetijska
zemljišča, skoraj v celoti trajno namenjena kmetijski rabi. |
|
|
Gozdne površine so manjše gozdne združbe, pretežno
proizvodnega značaja. |
|
|
Ostala območja izven poselitvenih površin so poleg vodnih
površin (reke, potoki, jezera, gramoznice) in površin infrastrukturnih
objektov (ceste, koridori) še površine za izkoriščanje rudnin
(gramoznice) ter območja zajetij pitne vode. |
|
|
Tako odprti prostor, kot poselitvena območja so poleg
primarne rabe v določenih mejah opredeljena tudi kot zavarovana ali
varovalna območja. To so varovalni pasovi zajetij pitne vode, območja
naravne in kulturne dediščine ipd. Celotno območje obdelave je
opredeljeno tudi kot raziskovalni prostor za nafto in plin ter
geotermalno vodo. |
|
|
IV. POGOJI IN MERILA
GLEDE VRSTE POSEGOV |
|
|
9. člen |
|
|
Vrsto posegov delimo glede na funkcijo prostora v
ureditvenih območjih naselij in v odprtem prostoru po naslednjih
območjih: |
|
|
A) Ureditvena območja naselij, zaselkov in posamičnih
gradenj |
|
|
B) Območja odprtega prostora: |
|
|
– kmetijska zemljišča, |
|
|
– območja gozdov, |
|
|
– vodne površine, |
|
|
– infrastrukturni objekti, |
|
|
– ostala območja |
|
|
C) Območja, ki segajo preko ostalih območij: |
|
|
– varstveni pasovi zajetij pitne vode, |
|
|
– zavarovana območja naravne in kulturne dediščine, |
|
|
– raziskovalni prostor za nafto in plin. |
|
|
10. člen |
|
|
A) Ureditvena območja naselij, zaselkov in posamičnih
gradenj |
|
|
Na območjih naselij in delov naselij, ki so v prostorskih
sestavinah planov opredeljena kot stavbna zemljišča in za katere ni
predvidena izdelava izvedbenih načrtov, so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– sanacije, adaptacije in tekoča vzdrževalna dela na
obstoječih objektih in napravah, |
|
|
– novogradnje, dograditve in nadomestne gradnje
infrastrukturnih naprav in omrežij, |
|
|
– novogradnja vseh vrst objektov (dopolnilna gradnja), |
|
|
– novogradnja pritiklin kot samostojnih objektov ali
prizidkov v sklopu že obstoječih objektov, |
|
|
– sprememba namembnosti objektov in prostorov za
proizvodno, kmetijsko, obrtno, servisno ali trgovsko dejavnost, |
|
|
– odstranitev dotrajanih objektov in naprav, |
|
|
– postavitev začasnih montažnih kioskov in stojnic za
sezonsko prodajo, |
|
|
– postavitev začasnih montažnih objektov za turistične, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve. |
|
|
Na zemljiščih, ki ležijo v notranjosti obstoječih stavbnih
parcel in nimajo direktnega dostopa z javne ceste (sadovnjaki) je
gradnja stanovanjskih ali poslovnih objektov možna le, če je do takega
objekta možna ureditev dovozne poti. |
|
|
Vse gozdne površine, večje skupine dreves in posamezna
značilna drevesa znotraj zazidljivih površin možno odstraniti le s
posebnim dovoljenjem Občine Črenšovci (odločba). |
|
|
11. člen |
|
|
Na območjih naselij in delov naselij, za katera je
predvidena izdelava izvedbenih načrtov, ki so navedena v 8. členu tega
odloka so do sprejetja le-teh dopustni naslednji posegi: |
|
|
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
|
– novogradnja vseh vrst objektov, pod pogojem, da gre za
gradnjo na že odmerjeni parceli z dostopom na javno cesto. |
|
|
12. člen |
|
|
B) Območja odprtega prostora |
|
|
1. Kmetijska zemljišča |
|
|
a) Na najboljših kmetijskih zemljiščih, ki so trajno
namenjena kmetijski rabi, so poleg primarne rabe dopustni naslednji
posegi: |
|
|
– manjše dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in
površinah, |
|
|
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva, |
|
|
– postavitev začasnih ograj, |
|
|
– širitev pokopališč, |
|
|
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe
kmetijstva (rastlinjaki). |
|
|
b) Na ostalih kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji
posegi: |
|
|
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih, napravah in
površinah, |
|
|
– gradnja in dograditev manjših infrastrukturnih objektov
in naprav, |
|
|
– gradnja dopolnilnih kmetijskih objektov pri obstoječih
domačijah, |
|
|
– ureditev utrjenih površin za potrebe kmetijstva, |
|
|
– ureditev rekreacijskih in športnih površin, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– širitev pokopališč, |
|
|
– postavitev začasnih montažnih objektov za potrebe
kmetijstva, turizma, športnih in drugih prireditev, |
|
|
– postavitev in odstranitev ograj, |
|
|
– odstranitev obstoječih objektov in naprav. |
|
|
13. člen |
|
|
2. Območja gozdov |
|
|
Na območju gozdov so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– novogradnja ali dograditev objektov in naprav za
gozdarsko, lovsko, turistično ali športno dejavnost, |
|
|
– dograditve in nadomestne gradnje infrastrukturnih
objektov in naprav, |
|
|
– vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah. |
|
|
14. člen |
|
|
3. Območja vodnih površin |
|
|
Na območjih vodnih površin in na površinah, ki jim
pripadajo so dopustni naslednji posegi: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela na obstoječih površinah,
objektih in napravah, |
|
|
– vodnogospodarske ureditve, |
|
|
– ureditve manjših zajemališč požarne vode, |
|
|
– ureditev manjših zajetij za ureditev ribnikov. |
|
|
15. člen |
|
|
4. Varovalni pasovi infrastrukturnih objektov |
|
|
Na območjih infrastrukturnih objektov (ceste) so dopustni
naslednji posegi: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela, |
|
|
– rekonstrukcije, |
|
|
– gradnja oziroma postavitev avtobusnih postajališč, |
|
|
– gradnja kolesarskih in peš površin, |
|
|
– gradnja in rekonstrukcija podzemnih in nadzemnih
komunalnih in energetskih objektov in omrežij, |
|
|
– gradnja servisnih objektov. |
|
|
Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so
dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen
objekt oziroma, če s posegom soglaša upravljalec tega objekta. |
|
|
16. člen |
|
|
5. Ostala območja |
|
|
Na območjih za izkoriščanje rudnin (gramoznice) so
dopustni naslednji posegi: |
|
|
– tekoča vzdrževalna dela, |
|
|
– postavitev začasnih pomožnih objektov in naprav, |
|
|
– postavitev ograj, |
|
|
– odstranitev in ponovna zasaditev visoke vegetacije, |
|
|
– ureditev manjših zajemališč požarne vode. |
|
|
17. člen |
|
|
C) Območja, ki segajo preko ureditvenih območij naselij |
|
|
1. Varstveni pasovi zajetij pitne vode |
|
|
Varstveni pasovi vodnih črpališč na območju Občine
Črenšovci so določeni v posebnih odlokih o varstvenih pasovih, ki jih je
pri posegih v prostor potrebno upoštevati. |
|
|
18. člen |
|
|
2. Zavarovana območja |
|
|
Območja in objekte kulturne dediščine ureja odlok o
razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju
Občine Lendava (Uradni list RS, št. 20/93). |
|
|
Naravna dediščina na območju bivše Občine Lendava je
evidentirana in označena v planskih dokumentih Občine Črenšovci,
navedenih v 2. členu tega odloka. |
|
|
Na zavarovanih območjih naravne in kulturne dediščine so
dopustni posegi na obstoječih objektih, napravah in površinah pod
pogoji, ki jih predpisuje varstveni režim za varovanje naravne in
kulturne dediščine. |
|
|
Za vse posege na varovanih območjih je potrebno pridobiti
strokovno mnenje pristojne varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in
kulturne dediščine, Maribor). Soglasje k predvidenemu posegu izda
upravni organ občine. |
|
|
19. člen |
|
|
3. Raziskovalni prostor |
|
|
Na celotnem območju obdelave so dopustna raziskovalna
vrtanja za pridobitev nafte, plina in geotermalne vode, pod pogoji, ki
jih navajajo strokovne podlage za raziskovalni prostor za nafto in plin
(št. 2/86-SP/LE) izdelana na Zavodu za ekonomiko in urbanizem ter pod
pogoji iz zakona o rudarstvu. |
|
|
Dopustne so tudi raziskave ležišč drugih rudnin in
surovin. |
|
|
Na celotnem območju, razen na ožjem varstvenem območju
zajetij pitne vode, so dopustna tudi geološka vrtanja pod pogojem, da
vrtanja trajno ne spreminjajo obstoječega stanja na površini in
podtalju. |
|
|
V. SPLOŠNI POGOJI IN
MERILA ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČIJ |
|
|
20. člen |
|
|
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje območij
določajo: |
|
|
– namembnost, velikost in lego gradbenih parcel, |
|
|
– namembnost, velikost in lego objektov in naprav, |
|
|
– urejanje zelenih površin. |
|
|
Merila in pogoji se nanašajo na zazidana in nezazidana
stavbna zemljišča. |
|
|
21. člen |
|
|
Stavbna parcela se določa ob upoštevanju koncepta
obstoječe tlorisne zasnove določenega območja, naselja ali zaselka, ter
zavisi od namembnosti, velikosti in zmogljivosti objektov in naprav na
predmetnem zemljišču. |
|
|
Funkcionalno zemljišče mora zagotavljati vse potrebne
površine za dejavnost v bodočem objektu. Če celotnega funkcionalnega
zemljišča ni možno zagotoviti znotraj obravnavane gradbene parcele, se
lahko predvidijo tudi druge površine stavbnih zemljišč. |
|
|
Pri razporeditvi objektov (tudi nadomestnih in pritiklin)
in naprav se mora dosledno upoštevati obstoječi koncept zazidave in
obstoječe urejene površine. |
|
|
Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se praviloma
gradijo ob cesti gospodarski objekti, pritikline in pomožni objekti pa v
notranjosti parcele. |
|
|
Ob cesti se lahko gradijo tudi proizvodni in servisni
objekti, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje
stanovanjske objekte. |
|
|
22. člen |
|
|
Najmanjši odmik od sosednje parcelne meje je 1 m. |
|
|
Odmiki od vseh javnih prometnih poti in cest morajo biti
najmanj 4 m od kategoriziranih cest pa tudi v skladu s cestno-prometnimi
predpisi. Odmiki so lahko tudi manjši, če ni oviran cestni promet in s
tem soglaša upravljalec ceste. |
|
|
Odmiki med objekti morajo biti tolikšni, da omogočajo
varnost pred požarom in zagotavljajo sanitarne in druge pogoje. Odmik ne
sme biti manjši kot znaša maksimalna višina sosednjih objektov. Odmik je
lahko tudi manjši, če s tem soglaša sosed mejaš. |
|
|
Ventilacijske odprtine in okna na proizvodnih kmetijskih
objektih naj ne bodo orientirana proti bivalnim prostorom ali sosednjem
dvorišču. |
|
|
Novi in nadomestni objekti morajo zagotavljati ustrezno
osončenost sosednje parcele. |
|
|
Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem
zazidave, obstoječa razporeditev objektov ter konfiguracija terena in če
niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. |
|
|
V strnjeni vrstni zazidavi se novi objekti locirajo na
mejo. |
|
|
23. člen |
|
|
Vsak objekt na zaključeni stavbni parceli mora imeti
zagotovljen in urejen prost in varen dovozni priključek na javno cesto v
skladu z veljavnimi predpisi o zaščiti javnih cest. |
|
|
Objekti ob kategoriziranih cestah morajo imeti po možnosti
za več objektov skupaj skupni priključek. |
|
|
Javni objekti in lokali morajo imeti glede na svojo
dejavnost zadostno število parkirnih mest. |
|
|
24. člen |
|
|
Parcela ali deli parcele znotraj naselja, zaselka ali za
posamezni objekt je lahko ograjena. Ograja ne sme presegati višine 1,20
m in mora biti postavljena znotraj parc. meje, ali na meji, če se tako
sporazumeta oba soseda. Ograje v ureditvenih območjih naselij morajo
praviloma biti žive ali lesene. Postavitev ograje zunaj ureditvenih
območij naselij je dopustno ob zemljiščih, ki jih je potrebno
zavarovati, oziroma preprečiti dostop. Višina in izvedba ograje se
prilagodi namenu. |
|
|
Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena
višini sosednjega zemljišča. |
|
|
25. člen |
|
|
Kmetijski objekti za proizvodnjo (hlevi) morajo biti
praviloma najmanj vsaj 12 m oddaljeni od stanovanjskih objektov. |
|
|
Proizvodni objekti z večjo kapaciteto se lahko gradijo le
na robu ali izven strnjenega naselja. |
|
|
Gnojne jame in gnojišča morajo biti oddaljena od
stanovanjskih objektov oziroma objektov, kjer bivajo ljudje praviloma
vsaj 12 m. |
|
|
Posamični komunalni objekti in naprave morajo biti
postavljeni tako, da ne vplivajo negativno na sosednje objekte in
okolico. |
|
|
Začasni objekti in naprave morajo biti postavljeni tako,
da ne vplivajo moteče na sosednje objekte in območja. |
|
|
Obstoječi vodnjaki se ne smejo zasipati. Odvajanje
odpadnih voda v opuščene vodnjake ni dopustno. |
|
|
VI. SPLOŠNI POGOJI ZA
ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBJEKTOV IN NAPRAV |
|
|
26. člen |
|
|
Merila in pogoji za oblikovanje objektov in naprav
določajo: |
|
|
– tlorisne oblike in velikosti objektov, |
|
|
– višinske gabarite, |
|
|
– obliko in naklon strehe ter kritine, |
|
|
– odmike med objekti, |
|
|
– gradbene črte. |
|
|
Merila in pogoji veljajo za novogradnje in za obstoječe
objekte, ki se preurejajo (prizidave, nadzidave, sanacije itd.). |
|
|
27. člen |
|
|
Tlorisna oblika novih stanovanjskih in drugih objektov ter
objektov, ki se preurejajo mora biti podolgovata v razmerju stranic od
1:1,2 do 1:2 ali več. Enako razmerje se mora upoštevati tudi pri gradnji
pritiklin. |
|
|
Tlorisna velikost objekta mora biti prilagojena velikosti
parcele oziroma velikosti in legi funkcionalnega zemljišča. |
|
|
Višina predvidenih objektov in objektov, ki se nadzidavajo
ne sme presegati višine bližnjih obstoječih objektov. |
|
|
V naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah višina
individualnih stanovanjskih objektov ne sme presegati 2,5 stanovanjski
etaži nad terenom. |
|
|
Višina objektov, ki bodo namenjeni proizvodni, obrtni ali
drugi poslovni dejavnosti je lahko višja, vendar le tam, kjer je višina
že obstoječih objektov višja, oziroma če tako zahteva funkcija objekta. |
|
|
Vsi predvideni objekti in objekti, ki se preurejajo morajo
imeti streho v naklonu (enokapnice, dvokapnice). Enokapne, ustrezno
oblikovane so dovoljene le nad prizidanimi pomožnimi objekti in
pritiklinami v smeri slemena osnovnega objekta. |
|
|
Ravne strehe so dopustne le na objektih namenjenih
proizvodni dejavnosti (industrijski objekti) ter na manjših pomožnih
objektih. |
|
|
Naklon strehe mora biti od 35–45 stopinj, v nobenem
primeru pa ne sme biti manjši od 30 stopinj. Kritina mora biti opečna,
oziroma iz materiala, podobnega opeki. |
|
|
Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico
objekta. Pri obdelavi fasad predvidenih in obstoječih objektov je možno
uporabiti vse razpoložljive materiale, vendar prilagojeno že obstoječim
objektom. |
|
|
Odstopanja v naklonu strehe so možna le pri obstoječih
objektih, katerih ostrešja so izvedena za manjše naklone. |
|
|
VII. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE KOMUNALNIH IN ENERGETSKIH TER TELEKOMUNIKACIJSKIH NAPRAV IN
OMREŽIJ |
|
|
28. člen |
|
|
Predvideni gradbeni posegi (novogradnje, dozidave,
nadzidave, rekonstrukcije) so dopustne le na komunalno opremljenih
zemljiščih. |
|
|
Komunalno opremljeno zemljišče je zemljišče, ki ima
zagotovljen dovoz na javno cesto in če ima v bližini priključke za
elektriko, rešeno vodooskrbo in odvajanje vseh odpadnih voda. |
|
|
Minimalna komunalna oprema obsega omrežje in naprave za
oskrbo s pitno in požarno vodo, električno energijo in urejenim
zbiranjem in odstranjevanjem komunalnih odpadkov. |
|
|
29. člen |
|
|
Vodooskrba |
|
|
Vsi predvideni objekti v sklopu naselij in zaselkov ter
predvideni posamični stanovanjski in proizvodni objekti morajo biti
priključeni na javno vodovodno omrežje. |
|
|
Gradnja objektov, ki jih ni možno priključiti na vodovodno
omrežje, pa je gradnja cevovoda predvidena je dopustna pod pogojem, da
bo uporabno dovoljenje izdano ob priključitvi na javni vodovod. |
|
|
Gradnja objektov v katerih se predvideva večja poraba vode
je možna po predhodni proučitvi zadostnih količin ustrezne vode. V
območjih urejanja namenjenih poselitvi, kjer vodovodno omrežje in
naprave ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode in ustreznega
pritiska, je potrebno urediti ustrezne požarne bazene, oziroma
zagotoviti odvzem iz obstoječih vodnjakov, oziroma vodnih površin. |
|
|
Pri gradnji objektov in drugih posegov je potrebno
upoštevati minimalne odmike od cevovodov javnega vodovoda. |
|
|
30. člen |
|
|
Odvajanje odpadnih voda |
|
|
V naseljih, kjer je zgrajena kanalizacija, se morajo vsi
predvideni stanovanjski, poslovni, proizvodni in drugi objekti, ki so
ali bodo priključeni na vodovodno omrežje, priključiti tudi na
kanalizacijsko omrežje. |
|
|
V ureditvenih območjih naselij, zaselkov in ob posamičnih
gradnjah, kjer ni kanalizacije, se odvod fekalne vode rešuje z
individualnimi ali skupinskimi vodotesnimi, triprekatnimi greznicami
brez odtoka, ki se po potrebi praznijo. |
|
|
Vsebina greznic se ne sme izpuščati direktno v vode,
melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda. |
|
|
V ureditvenih območjih naselij in zaselkov, kjer se bodo
urejale večje utrjene površine ali gradili objekti večjih dimenzij, se
mora urediti odvodnja meteornih odpadnih voda. Odvod se mora urediti
ločeno od fekalne kanalizacije in obvezno preko lovilcev maščob v
bližnje površinske odvodnike, za kar je potrebno pridobiti soglasje od
ustreznega organa. |
|
|
31. člen |
|
|
Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s
kmečkih gospodarstev se ureja individualno v gnojnične jame in gnojišča. |
|
|
32. člen |
|
|
Oskrba z električno energijo |
|
|
Objekti se priključijo na elektro omrežje pod pogoji, ki
jih določi upravljalec v svojem soglasju. |
|
|
V strnjenih naseljih in večjih zaselkih ter pomembnejših
posameznih objektih, površinah in območjih se mora v skladu s potrebami
urediti javna razsvetljava. |
|
|
33. člen |
|
|
Telekomunikacijsko omrežje in sistem zvez |
|
|
Telefonsko omrežje se bo izgrajevalo na podlagi planskih
usmeritev. Za posamezno medkrajevno povezavo bo izdelana ustrezna
lokacijska dokumentacija oziroma lokacijski načrt. |
|
|
Kabelski sistemi |
|
|
V naseljih je v skladu s predpisi dopustna gradnja
kabelskih TV in drugih sistemov, vendar le na podlagi ustreznih
strokovnih podlag. |
|
|
VIII. MERILA IN POGOJI
ZA PROMETNO UREJANJE |
|
|
34. člen |
|
|
Urejanje prometnega omrežja mora biti načrtovano in
izvajano v skladu s predpisi, ki urejajo promet. |
|
|
Postavitev nadzemnih prometnih, turističnih in drugih
objektov ter gradnja podzemnih naprav v cestnem telesu ali cestnem pasu
je dopustna le s soglasjem upravljalca ceste. |
|
|
Predvideni priključki na cesto ali sanacija obstoječih,
morajo biti izvedeni tako, da ne ovirajo prometa in da se ne poškoduje
cestno telo. |
|
|
Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da
omogočajo dostope do objektov z vseh strani za primer intervencije. |
|
|
Pri lokaciji novih objektov in površin je treba glede na
možnosti predvideti skupne priključke za več objektov. |
|
|
Parkiranje javnih prometnih vozil (avtobusov) in
tovornjakov na območju naselij ni dopustno, razen na mestih, ki so za to
določena. |
|
|
IX. MERILA IN POGOJI
ZA DRUGE POSEGE, KI SPREMINJAJO PROSTOR |
|
|
35. člen |
|
|
Merila in pogoji za druge posege, ki trajno ali začasno
spreminjajo prostor se nanašajo na urejanje površin in območij, za
katera ni predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov in sicer: |
|
|
– ureditev manjših ribnikov in požarnih odjemališč, |
|
|
– manjše hidromelioracije in agromelioracije v sklopu že
obstoječih (do velikosti 10 ha), |
|
|
– namakanje kmetijskih površin do velikosti 10 ha, |
|
|
– manjše regulacije, |
|
|
– gradnja mostov, |
|
|
– ureditev začasnih delovišč za izvajanje raziskovalnih
gradbenih ali drugih posegov, |
|
|
– druge ureditve, ki jih trenutno ni možno predvideti. |
|
|
Poleg že navedenih pogojev je pri naštetih ureditvah
potrebno upoštevati vse pogoje varovanja naravne dediščine in sicer: |
|
|
– ohranitev značilne krajinske podobe območja, |
|
|
– ohranitev značilne trase obstoječih strug vodotokov, |
|
|
– ohranitev kvalitetne obvodne vegetacije. |
|
|
Pri urejanju območij za začasno rabo za določen namen, je
potrebno območje po izvedbi posega primerno sanirati in ga vzpostaviti v
prvotno stanje. |
|
|
Za vse predvidene posege je potrebno izdelati ustrezne
strokovne podlage. V postopku priprave sodelujejo vsi prizadeti in vse
pristojne inšpekcijske službe, ki jih določi upravni organ, pristojen za
urejanje prostora. |
|
|
Izkop gramoza, gline, peska ali drugih naravnih surovin je
dopusten le v sklopu že obstoječih površin za izkoriščanje, ki so
evidentirane v planskih aktih v smislu sanacije le-teh, in na podlagi
ustrezne prostorske dokumentacije (lokacijska dokumentacija, ureditveni
načrt). |
|
|
Odpiranje novih izkopov za raziskovalno dejavnost je
dopustno le do velikosti, podane v planskih aktih in na podlagi
predhodnih strokovnih podlag. |
|
|
X. MERILA IN POGOJI ZA
OHRANJANJE IN VAROVANJE NARAVNE DEDIŠČINE, KULTURNE DEDIŠČINE TER DRUGIH
DOBRIN SPLOŠNEGA POMENA |
|
|
36. člen |
|
|
Kulturna dediščina je v območju, ki ga obravnavajo
prostorski ureditveni pogoji, zavarovana z odlokom o razglasitvi
nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Občine
Lendava (Uradni list RS, št. 20/93). |
|
|
Naravna dediščina še ni zavarovana z odlokom, evidentirana
pa je v planskih dokumentih. |
|
|
Pri izdelavi lokacijske dokumentacije se morajo upoštevati
varstveni režimi iz zgoraj navedenega odloka, če gre za posege na
zavarovanih objektih in območjih ali v njihovi bližini. |
|
|
Pri posegih na zavarovanih in nezavarovanih objektih in
območjih je potrebno v lokacijskem postopku pridobiti soglasje pristojne
varstvene službe (Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine,
Maribor). |
|
|
Vsa območja in objekti (zavarovana in nezavarovana) so
razvidna iz grafičnega dela PUP. |
|
|
XI. MERILA IN POGOJI
ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE OKOLJA |
|
|
37. člen |
|
|
Odstranjevanje in odvažanje plodne zemlje ni dovoljeno.
Prav tako ni dovoljeno nekontrolirano odpiranje gramoznic in odvažanje
gramoza ali peska. |
|
|
Za zagotovitev kvalitetnejših pogojev bivanja in varovanja
okolja je potrebno sanirati vse obstoječe vire onesnaženja kot so: |
|
|
– nekontrolirano izpuščanje odpadnih voda, |
|
|
– prekomerno izpuščanje zračnih emisij, |
|
|
– nezavarovana ali neustrezna skladišča tekočih goriv, |
|
|
– divja odlagališča komunalnih odpadkov, |
|
|
– nelegalne gramozne jame, peskokope, glinokope ipd. |
|
|
Pri razvrščanju novih dejavnosti ali objektov je potrebno
upoštevati bližino obstoječih objektov in predvidene vplive na te
objekte. |
|
|
Proizvodna ali obrtna območja ali objekti, ki povzročajo
prekomerne emisije (hrup, smrad ipd.) morajo biti locirani izven
stanovanjskih območij, praviloma na robu naselja. Za vse tovrstne posege
mora v skladu z zakonom o varstvu okolja in na podlagi uredbe o vrstah
posegov v okolje, za katere je potrebna presoja vplivov na okolje
(Uradni list RS, št. 66/96) biti izdelano poročilo o vplivih na okolje. |
|
|
Posegi v krajino, ki trajno spreminjajo njeno podobo brez
ustreznega dovoljenja pristojne službe niso dovoljeni, četudi gre za
vzdrževalna dela, razen, ko gre za izvajanje vzdrževalnih del na
vodotokih, ki so nujna za zagotavljanje zahtevane poplavne varnosti
prebivalstva. |
|
|
XII. MERILA IN POGOJI
ZA UREJANJE PROSTORA ZA POTREBE SLO IN DS |
|
|
38. člen |
|
|
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati vse
predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi
in drugimi naravnimi nesrečami. |
|
|
V lokacijskem postopku je za vsak poseg za katerega to
določi Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Potrebno definirati osnovne in dodatne vire požarne vode. Definirati je
potrebno tudi interventne poti ter možnost evakuacije v primeru požara. |
|
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
39. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Črenšovci
so na vpogled na sedežu Občine Črenšovci. |
|
|
40. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne
inšpekcijske službe. |
|
|
41. člen |
|
|
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljati odlok o
urbanističnem redu v Občini Lendava (Uradni objave, št. 22/74 in 29/88)
v delu, ki se nanaša na območje Občine Črenšovci, odlok o prostorskih
ureditvenih pogojih za območja izven ureditvenih območij naselij v
Občini Lendava, ki ga ne urejamo s prostorskimi izvedbenimi načrti
(Uradni objave, št. 28/88) v delu, ki se nanaša na območje Občine
Črenšovci in odlok o sprejetju zazidalnega načrta za del naselja
Črenšovci (Uradni objave, št. 28/85). |
|
|
42. člen |
|
|
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu
RS. |
|
|
|
|
|
Št. 169/98 |
|
|
Črenšovci, dne 16. februarja 1998. |
|
|
Predsednik
Občinskega sveta
občine Črenšovci
Daniel Kolenko l. r. |
|
|
|