New Page 2
 

Na podlagi 14. člena Zakona prostorskem načrtovanju (Uradni list RS št. 33/07), sprejetega Programa priprave izdelave občinskega lokacijskega načrta za naselje pri vinski kleti (Uradni vestnik Občine Ormož št. 17/2006 ter 16. člena Statuta Občine Ormož (Uradni Vestnik občine Ormož, št: 11/99, 7/01, 19/05, 12/06) je Občinski svet občine Ormož na 10. seji dne 19. 10. 2007 sprejel

 

 

 

ODLOK

 

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za

 

stanovanjsko naselje pri vinski kleti v Ormožu

 

 

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

 

 

1. člen

 

S tem odlokom se sprejme »Občinski podroben prostorski načrt za stanovanjsko naselje pri vinski kleti v Ormožu« (v nadaljnjem besedilu OPPN), ki ga je izdelala ZEU – Družba za načrtovanje in inženiring d.o.o., Staneta Rozmana 5, Murska Sobota, pod številko LN 40/06 v maju 2007 (osnutek) in ga na osnovi stališč do pripomb in predlogov iz javne obravnave in javne razgrnitve ter dodatnih usklajevanj korigirala ter dopolnila v juliju 2007.

 

 

 

2. člen

 

Vsebina OPPN

 

Z njim se določa meja območja urejanja, funkcija območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, okoljevarstvene ukrepe, etapnost izvajanja posegov, obveznosti investitorjev in izvajalcev, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

 

 

 

II. SESTAVINE OPPN

 

 

 

3. člen

 

(1)   OPPN iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni in grafični del.

 

(2)Tekstualni del vsebuje:

 

odlok;

 

obrazložitev;

 

smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

 

(3)   Grafični del vsebuje:

 

List 1  Izsek iz planskih aktov Občine Ormož

 

List 2  Kopija katastrskega načrta z območjem obdelave

 

List 3  Geodetski načrt

 

List 4  Arhitektonska zazidalna situacija

 

List 5  Zbirna situacija komunalnih vodov

 

List 6  Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel

 

List 7  Tehnični elementi za zakoličenje objektov

 

List 8  Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami

 

List 9  Variantne idejne rešitve pozidave ob     združevanju parcel.

 

 

 

III. OBSEG OPPN

 

 

 

4. člen

(1) Meja obravnavanega območja zajema predvsem njivske površine na območju SV-no od vinske kleti, med Vinarsko cesto, Ulico dr. Ozvalda in Dolgo Leso. V celoti se nahaja v katastrski občini Ormož. Zajema naslednje parcele, ali dele parcel: 1318, 1320, 1025, 1026, 1027, 1028, 1029, 1030, 1031, 1032/2, 1032/3, 1024/1, 1024/2, 1032/1, 1032/167, 1032/168, 1032/169, 1032/16.

Območje OPPN obsega zemljišča oziroma del zemljišč s parcelnimi številkami 1019/3, 1023/3, 1024/10, 1024/2, 1024/5, 1024/9, 1027, 1028, 1031/1, 1031/10, 1031/11, 1031/12, 1031/13, 1031/14, 1031/15, 1031/16, 1031/17, 1031/18, 1031/19, 1031/2, 1031/20, 1031/21, 1031/22, 1031/23, 1031/24, 1031/25, 1031/26, 1031/27, 1031/28, 1031/29, 1031/3, 1031/30, 1031/31, 1031/32, 1031/33, 1031/34, 1031/35, 1031/36, 1031/37, 1031/38, 1031/39, 1031/4, 1031/40, 1031/41, 1031/42, 1031/43, 1031/44, 1031/45, 1031/46, 1031/47, 1031/48, 1031/49, 1031/5, 1031/50, 1031/51, 1031/52, 1031/53, 1031/54, 1031/55, 1031/56, 1031/57, 1031/58, 1031/59, 1031/6, 1031/60, 1031/61, 1031/62, 1031/63, 1031/64, 1031/65, 1031/66, 1031/67, 1031/68, 1031/7, 1031/71, 1031/72, 1031/73, 1031/74, 1031/75, 1031/8, 1031/9, 1032/1, 1032/159, 1032/170, 1032/174, 1032/3, 1033, 1035, 1036, 1038, 1056/1, 1065/7, 1288, 1318/7, 1318/8 in 1320 vse v k.o. Ormož.

 

(2) Na sosednjih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območje obdelave, se lahko izvaja komunalna in cestna infrastruktura za potrebe funkcioniranja območja, ki je določeno v tem OPPN. 

 

 

 

IV. FUNKCIJA OBMOČJA

 

 

 

5. člen

 

Funkcija območja

 

(1) Območje je ena morfološka enota, velikosti 7,25 ha, ki vsebinsko določa namensko rabo za posamezne površine:

 

- pozidane površine

 

- prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo

 

(2) Območje je namenjeno zazidavi z enodružinskimi stanovanjskimi hišami, ali drugi obliki stanovanjske gradnje pod pogoji, ki so navedeni v nadaljevanju.

 

(3) Mogoča je tudi mirna obrtna dejavnost, ki obogati kvaliteto bivanja znotraj soseske (npr.: frizerski salon, čevljar…) ob upoštevanju vseh predpisov za izgradnjo in obratovanje izbrane dejavnosti. Gostinska dejavnost v tem območju ni predvidena.

 

 

 

(4) Razen tega, je dovoljeno:

 

- rekonstrukcija in nadomestna gradnja objektov  znotraj okvira predpisanih pogojev za urbanistično in arhitekturno oblikovanje stavb;

 

- vzdrževalna dela na objektih in napravah;

 

- odstranitev objektov in druga dela, ki so povezana s pripravo stavbnega zemljišča za gradbeni poseg;

- postavitev enostavnih objektov;   postavitev pripadajočih oziroma pomožnih objektov;

 

- vzdrževalna dela, rekonstrukcija in gradnja prometne, energetske in komunalne infrastrukture;

 

- urejanje in vzdrževanje odprtih površin (hortikulturna ureditev zelenih in parkovnih površin, parkirnih prostorov, pešpoti, sanitarnih otokov…);

 

- parcelacija zemljišč.

 

 

 

V. POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE

 

 

 

6. člen

 

Parcelacija območja

 

(1) Vzdolž predvidene cestne mreže območja, ki se navezuje na obstoječo prometno infrastrukturo, so razvrščeni različno dolgi nizi parcel povprečne velikosti cca 8 a. Takšna organizacija zazidave omogoča racionalnejšo izvedbo infrastrukturnih priključkov.

 

 

 

7. člen

 

Združevanje parcel

(1) V primeru gradnje večstanovanjskih objektov  večstanovanjskih stavb   se lahko več parcel združi v enotno območje za gradnjo.

 

(2) Velikost območja, ki se združi, lahko znaša največ 4 parcele v enem nizu, ali skupno največ 6 parcel v dveh nizih, ki se združijo, oziroma imajo funkcijo ene večje gradbene parcele. Združevanje parcel je mogoče le znotraj, s tem OPPN določene cestne mreže.

 

 

 

8. člen

 

Površina za pozidavo

(1) Znotraj posamezne stavbne parcele je določena površina za gradnjo, znotraj katere se lahko poljubno postavi objekt.

 

(2) V primeru združitve več parcel v eno večjo območje, predstavlja novo mejo za gradnjo tista zunanja robna meja površine posamične površine za gradnjo, ki je v območju združenih parcel zunanja.

 

Površina za razvoj stavb

(1) Znotraj posamezne parcele namenjeni gradnji stanovanjske stavbe je z gradbenimi mejami določena površina za razvoj stavbe.

(2) Gradbena meja je črta, katero načrtovani objekt ne sme presegati, lahko pa se je dotika s fasado ali pa je od nje odmaknjen v notranjost zemljišča. Gradbeno mejo lahko presegajo le napušči, nadstreški nad vhodi, zunanja stopnišča, manjši oblikovni poudarki fasade ipd.

(3) V primeru združevanja parcel se površine za razvoj stavb smiselno združijo oziroma povečajo.

 

 

 

 

9. člen

 

Oblikovanje objektov in ureditev

(1) Gabariti objektov:

 

- etažnost objektov:      (K)+P+M ali (K)+P+1;

 

- višina obodnega zidu objekta znaša:

 

- največ 4,50 m do nivoja kapne lege – za etažnost (K)+P+M;

 

- največ 6,00 m do nivoja kapne lege – za etažnost (K)+P+ ;     

 

- nivo pritličja je največ 0.5 m nad nivojem asfaltirane prometnice iz katere je glavni dostop v objekt oz. na parcelo;

 

- streha:

 

- simetrična dvokapnica z naklonom do 38 stopinj;

 

- ravna streha.

 

(2) Odmiki:

 

Minimalni odmik od sosednje parcelne meje predstavlja robna črta površine za pozidavo.

 

Lega, velikost in oblikovanje objektov

(4) Stavbe:

·   lega: znotraj površine za razvoj stavbe;

·   faktor zazidanosti parcele: do 0,5;

·   etažnost: največ 2 stanovanjski etaži nad terenom za enostanovanjske stavbe in največ 3 stanovanjske etaže nad terenom za večstanovanjske stavbe. Stavbe so lahko podkletene;

·   fasada: svobodno zasnovana s kakovostnimi in trajnimi materiali;

·   streha: svobodne oblike z možnostjo kombinacije več različnih oblik streh;

·   strešna kritina: pogojena je s tehnološko rešitvijo strehe.«.

(5) Gradbeni inženirski objekti:

·   lega: na celotnem območju OPPN;

·   velikost: prilagodi se kapacitetnim zahtevam in namenu;

·   oblikovanje: prilagodi se tehnološkim zahtevam in namenu.

(6) Pripadajoči oziroma pomožni objekti (nezahtevni in enostavni objekti):

·   lega: najbolj izpostavljeni deli objekta so od meje sosednjega zemljišča odmaknjeni najmanj 1,0 m, s soglasjem lastnika sosednjega zemljišča pa tudi manj, ograja in objekt, ki nima višine, pa se lahko gradita na oziroma do meje sosednjega zemljišča;

·   velikost: objekt mora izpolnjevati merila, ki so v skladu s predpisom o razvrščanju objektov določena za nezahtevne ali enostavne objekte;

·   oblikovanje: objekte se oblikuje tako, da se ne kvari splošnega videza prostora.

 

 

 

10. člen

 

Enostavni objekti

Enostavni objekti se lahko locirajo tudi zunaj površine za pozidavo pod pogoji, ki jih določa veljavna zakonodaja s področja postavitve zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov.

 

Ureditev in oblikovanje zunanjih površin

Na območju OPPN je treba upoštevati naslednje pogoje za ureditev zunanjih površin:

·   višinske kote zunanjih površin morajo biti prilagojene višinskim kotam dostopnih cest in sosednjih zemljišč;

·   ureditev zelenih in utrjenih površin je poljubna, in sicer odvisna od potreb in razpoložljivega prostora na parceli namenjeni gradnji stanovanjske stavbe ob pogoju, da predstavljajo zelene površine najmanj 25 % delež površine parcele;

·   na parceli s stanovanjsko stavbo se zagotovi najmanj eno parkirno mesto na bivalno enoto. V primeru opravljanja dejavnosti je treba zagotoviti dodatna parkirna mesta glede na dejavnost.

 

 

 

 

11. člen

 

Oblikovanje objektov

(1) Nadstreški, vetrolovi, balkoni, pokrite terase in stopnišča, ki so sestavni del objekta samega se predvidijo znotraj območja za gradnjo, kot je razvidno iz grafične situacije.

 

(2) Brunarica kot tip stanovanjske hiše iz lesenih    brun, ni predvidena na tem območju obdelave.

  Gradnja objektov in posegi v območju varovalnega pasu gospodarske javne infrastrukture so dopustni le pod pogoji in s soglasjem pristojnega upravljavca.
 

 

 

12. člen

 

V primeru združevanja parcel zaradi tipa stanovanjske gradnje, ki je ta OPPN posebej ne prikazuje, je potrebno z idejnim projektom dokazati  primernost predvidene gradnje same kot tudi sprejemljivost za sosednje parcele.

 

 

 

VI. POGOJI ZA IZVEDBO PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA OMREŽJA

 

 

 

13. člen

 

(1) Infrastrukturno opremljanje zemljišč, stavb, objektov in naprav se izvaja na osnovi pogojev podanih v smernicah in mnenjih nosilcev urejanja prostora in so del OPPN.

 

(2) Dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane. Vse prometne površine se označijo z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.

 

(3) Kanalizacija, vodovodi, plinovod, telefonski in drugi vodi ter podobne naprave, se smejo napeljevati v območju ceste in njenega varovalnega pasu le pod pogoji, ki so določeni v smernicah in mnenjih tega OPPN.

 

(4) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinskih cestah in na ceste same ter promet na njih, je raba prostora v varstvenih pasovih cest omejena v skladu z določili Odloka o občinskih cestah.

 

 

 

1. PROMETNA UREDITEV

 

Prometnice, ki se na novo urejujejo se v načelu navezujejo na  obstoječo prometno mrežo tega dela mesta. Nove prometne ureditve predstavljajo sistem funkcionalnega prometnega oskrbovanja novourejenega stanovanjskega območja z obstoječim mestom.

 

 

 

Cesta

 

Skupna širina cestnega sveta znaša do 10,00 m. Posamezna nova prometnica je širine 5,50 m, praviloma z dvostranskim pločnikom. Vse ceste na območju so dvosmerne z navezavo na obstoječo cestno mrežo. Radij zavoja na križišču in stičišču cest znaša praviloma 5 m  oziroma toliko, da je omogočen dostop intervencijskim vozilom.

 

 

 

Krožišče

 

Na stičišču Ceste ob ribniku, Ceste dr. Ozvalda in Dolge Lese se predvidi krožno krožišče zaradi izboljšanja prometne varnosti križišča in sočasnega izboljšanja varnosti pešcev in kolesarjev širšega območja. Osnovno dimenzioniranje krožišča se določa na podlagi kategorije tangiranih cest, vrste prometa, ki se bo odvijal po njej in  štetja prometa ter njegove 20 letne prognoze. Na lokacijo krožnega križišča vpliva več dejavnikov, zlasti pa objekt na parceli št. 1055 in obstoječa ograja v sklopu parcele. Glede na navedene dejavnike znaša prečni prerez krožišča praviloma 28 do 30 m  in se lahko spremeni, če se s strokovno analizo ugotovi, da je to potrebno.

 

 

 

Pločniki

 

Pločnik se izvede praviloma vzdolž vseh prometnic območja, tudi obodnih obstoječih cest. Širina pločnika je povsod minimalno 1,25 m. Vse peš površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz nedrsečih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom. Invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.

 

 

 

2. ZUNANJE UREDITVE

 

(1) Območja na katerih zaradi poteka komunalnih vodov ni mogoča gradnja objektov in druge proste površine se zazelenijo in hortikulturno uredijo tako, da se oblikuje smiselna in skladna zunanja ureditev in zasaditev. Zasnovana mora biti tako, da sooblikuje podobo uličnega prostora, poudarja osnovne smeri, vedute in poglede v prostoru ter ustvarja prijetne ambiente v prostoru.

 

(2) Ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov se uredi kot tlakovan in ograjen prostor.

 

 

 

Ograje

 

Ograja se postavi na parcelno mejo. Višina ograje ob cesti je do višine 1,20 m. Njena višina je podrejena prometni varnosti z vidika preglednosti območja.

 

 

 

3. VODOVODNO OMREŽJE

 

Vse novogradnje se priključijo na vodovodno omrežje pod pogoji, ki jih je podal upravljavec naprav in so podani v smernicah k OPPN. Vodovodni sistem območja se izvede iz primarnega voda PE DN fi 125, ki poteka po Opekarniški cesti s parcelno številko 1316/1. Vodovod iz območja obdelave se naveže na navedeni obstoječi vodovod s pomočjo predvidene vodovodne cevi, ki poteka po poti s parcelno številko 1060.

 

Vzdolž Ceste Dr. Ozvalda sicer poteka vodovod, vendar njegova zmogljivost – prerez fi 90 ne zadošča povečanim potrebam vodovodne oskrbe predvsem zaradi požarnovarstvenih zahtev, ki predvidevajo prerez cevi minimalno fi 100.

 

 

 

4. HIDRANTNO OMREŽJE

 

Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in mora biti vezano na javni vodovod za odjemnim mestom. Izvede se nadzemna hidrantna mreža območja v skladu z določili upravljavca.

 

 

 

5. KANALIZACIJSKO OMREŽJE

 

Izvede se ločeni sistem kanalizacije.

 

 

 

Fekalna kanalizacija

 

Fekalna kanalizacija območja se spelje v obstoječe kanalizacijsko omrežje na cesti ob ribniku.

 

Obstoječa fekalna kanalizacija, ki funkcionira kot mešani kanalizacijski sistem vzdolž Ulice dr. Ozvalda, se prekvalificira samo v fekalno kanalizacijo. Meteorne vode se speljejo v novo predvideno meteorno kanalizacijo.

 

Obstoječa mešana fekalna kanalizacija iz območja vinske kleti z navezavo na enako kanalizacijo na Ulici dr. Ozvalda se zunaj meje kompleksa ukine. Obstoječi del kanalizacije iz vinske kleti se priključi na predvideno fekalno kanalizacijo na novi cesti, katera poteka vzdolž severne meje kompleksa.

 

Fekalna kanalizacija območja je zasnovana tako da sledi naravnemu padcu  terena v smeri proti predvidenemu krožišču. Tukaj je tudi mesto navezave na obstoječe kanalizacijsko omrežje.

 

 

 

Meteorna kanalizacija

 

Meteorna voda s cest in javnih površin se po meteorni kanalizaciji, katera poteka po sredini cestišč, odvaja v jarek, kateri poteka vzdolž ceste na Dolgo Leso oziroma ceste ob ribniku.

 

Meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin je potrebno pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.

 

 

 

6. OGREVANJE

Ogrevanje objektov in priprava sanitarne tople vode bo v končni fazi temeljilo na sistemu ogrevanja z javnim nizkotlačnim plinovodnim omrežjem, ki že poteka ob obravnavanem območju. Do izgradnje plinovoda se določi lokalni vir plinskega ogrevanja za posamični objekt ali skupino objektov, kateri se po priključitvi na javni sistem plinifikacije odstrani. Upoštevati je ustrezne odmike objekta in drugih komunalnih vodov od plinovodnih cevi.  Ogrevanje se vrši iz lastnih kotlovnic.

 

 

 

7. ELEKTRIČNO OMREŽJE

 

Obstoječi 20 kV daljnovod, ki poteka med trafo postajama Vinska klet in Dolga lesa se ukine oziroma prestavi na ustreznejše mesto v cestnem svetu  novih predvidenih cest. Enako se prestavi nizkonapetostni elektrovod, ki povezuje TP Vinska klet in električni vod na cesti dr. Ozvalda. Prestavi se v novoodmerjeni 2-metrski pas ob obstoječem plinovodu.

 

Predvideni objekti se preko razdelilnega priključka priključujejo na obstoječo trafo postajo TP Dolga lesa. Za priključitev novopredvidenih stavb na električno omrežje se zgradi novi nizko napetostni razvod.

 

Točna lokacija predvidenih tras se določi v dogovoru s strokovno službo OE Ptuj.

 

 

 

8. JAVNA RAZSVETLJAVA

 

Območje bo opremljeno z omrežjem javne razsvetljave, ki se priključi na obstoječe omrežje  na Ulici dr.Ozvalda. Predvidi se minimalna javna razsvetljava, ki še zagotavlja - ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči - varen in pravilen potek prometa. Postavijo se enotno oblikovane tipske svetilke višine cca 7m.

 

 

 

9. TELEKOMUNIKACIJE  PLINOVODNO OMREŽJE

 

Na obravnavanem območju poteka zemeljsko telekomunikacijsko omrežje. Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti skladno s predhodno izdelano projektno dokumentacijo. Novi telefonski priključki se navežejo na obstoječe kabelsko telefonsko omrežje oziroma obstoječo TC v neposredni bližini območja urejanja.  

Na območju OPPN je zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje z delovnim tlakom 250 mbar, in sicer na odsekih PR-25-PE110, PR-29-PE63, kot tudi na robu območja OPPN na ulici dr. Ozvalda na odseku PR-24-PE-125 ter na ulici Dolgi lesi na odsekih PR-26-PE110 in PR-28-PE90.

Novo načrtovano plinovodno omrežje se naveže na obstoječe plinovodno omrežje na severozahodnem delu na začetku ulice dr. Ozvalda (odsek PR-24-PE125) ter na vzhodnem delu na ulici Dolgi les (odsek PR-28-PE90).

V okviru komunalnega reda se plinovodno omrežje umesti v pločnik ali v kolesarsko stezo, v kolikor to ni mogoče, pa v rob ceste ob vodovodu z upoštevanjem predpisanih minimalnih odmikov, ki omogočajo ločeno gradnjo posameznih vodov.

Operater distribucijskega sistema gradi novo ali povečuje zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu z energetskim zakonom, če mu višina omrežnine, potrjena s strani Agencije za energijo, to omogoča.

Priključitev novo načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možna po pridobitvi soglasja za priključitev po energetskem zakonu.

Gradnjo in rekonstrukcijo plinovodnega omrežja izvede operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom operaterja distribucijskega sistema.

Energetski zakon določa varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki ga predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.

Za gradnjo v varovalnem pasu distribucijskega sistema mora investitor pridobiti soglasje operaterja distribucijskega sistema.

 

 

 

10. KABELSKO KOMUNIKACIJSKI – CATV SISTEM   ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE

 

Za novo predvidene objekte se določa priključitev na kabelski TV sistem z izvedbo podzemnih razvodov. Kablovodi morajo biti vkopani in v zaščitnih ceveh v predpisanih vertikalnih in horizontalnih odmikih od ostalih komunalnih vodov. Načeloma trasa kablovoda poteka izven vozišča cest, oziroma v hodnikih za pešce.   

Obstoječe kabelsko omrežje elektronskih komunikacij se glede na načrtovano prostorsko ureditev ustrezno zaščititi, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve, ki se obdela v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma v projektu za izvedbo.

Vsa gradbena in inštalacijska dela povezana s kabelskim omrežjem elektronskih komunikacij (ogled, izdelava projekta, zakoličba, zaščita, prestavitev, izvedba, nadzor) se izvedejo pod pogoji upravljavca omrežja.

Na območju OPPN je dopustno vzpostavljati dostopovne točke kot samostojne elektronske naprave za mobilne komunikacije na prej zgrajenih stavbah, gradbenih inženirskih objektih in na ureditvah drugih gradbenih posegov.

Baznih postaj s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi na prej zgrajenih stanovanjskih stavbah ni dopustno nameščati, razen pod pogojem, da s tem izrecno soglaša lastnik oziroma upravnik.

Samostoječi atenski drog za bazno postajo je dopustno namestiti skladno z zazidalno oziroma ureditveno situacija v krožišču na severovzhodnem delu območja OPPN.

 

 

 

11. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE

 

Vse sanitarne odpadne vode območja so speljane v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo. Vsi predvideni objekti se priključijo na kanalizacijski sistem.

 

Vse meteorne vode z zelenic in strešin se preko peskolova vodijo v ponikovalnico, enako vse meteorne vode s povoznih površin s tem, da so te predhodno speljane v lovilec olj.

 

Vse morebitne tehnološke odpadne vode z območja morajo biti pred izpustom v kanalizacijo  primerno predčiščene v skladu z zakonodajo (Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod).

 

Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja.

 

 

 

VII. VARSTVO OKOLJA, MERILA ZA VARSTVO NARAVE IN BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI TER  MERILA IN POGOJI ZA BIVANJE IN DELO

 

 

 

14. člen

 

Javna higiena območja se zagotavlja z določitvijo mest ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom  s strani pooblaščene organizacije. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov.

 

 

 

15.  člen

 

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju (III. stopnja varstva pred hrupom), prekomerne emisije dima prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne  posledice v okolju. V primeru potrebe se postavi proti hrupna ograja na severnem in jugovzhodnem delu vinske kleti.

 

Investitor mora zagotoviti takšno oblikovanje objektov in razporeditev prostorov, ki omogoča 45° kot osončenja za bivanje in delo namenjenih prostorov, oziroma v nasprotnem primeru z mnenjem pristojne institucije pri izdelavi projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za bivanje.

 

V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije je z izračunom  določiti vse potrebe komunalnih infrastruktur in od upravljavcev pridobiti pisno soglasje, da imajo proste kapacitete ali okvirno opredeliti rešitve za deficitarne situacije.

 

 

 

16. člen

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je potrebno zagotoviti ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih objektov, zagotoviti zadostne odmike med stavbami za preprečitev prenosa požara oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe.      

 

Nevarnosti poplav, visoke podtalnice in erozivnosti ter plazovitosti terena ni.

Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.125 [g].

Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla (neprepustnost, robniki, padci proti požiralnikom, kanalizacija...).

Za zaščito pred požarom se zagotovi:

·   pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

·   potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

·   dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu z zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da urediti v skladu s standardom SIST DIN 14090,

·   vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.

Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Obnovljivi viri energije so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.

Učinkovito rabo energije se zagotavlja s priključevanjem objektov in naprav na ekološko čiste vire energije, z racionalno rabo energije in z zmanjševanjem porabe tako, da se:

·   izboljšuje toplotna izolacija objektov,

·   spodbuja pasivne oziroma energetsko učinkovite gradnje,

·   pri načrtovanju prenov in novogradenj objektov predvidi uporabo sodobnih izolacijskih materialov ter tehnološke opreme,

·   zamenjuje fosilna goriva z gorivi, ki vsebujejo manj ogljika (zemeljski plin) ali z biomaso.

·   Pri gradnji novih stavb in pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je treba izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, kjer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:

·   decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,

·   soproizvodnja,

·   daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,

·   toplotne črpalke.

 

 

 

 

VIII. ETAPNOST IZVEDBE POSEGOV

 

 

 

17. člen

 

OPPN območja se lahko izvaja v več etapah, ki so med seboj neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsak objekt ali izvedba podobmočja lahko predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, v kolikor se v projektni dokumentaciji  dokaže, da takšen del smiselno predstavlja zaključeno celoto.

 

V okviru vsake posamezne etape je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah.

 

Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja.

 

 

 

18. člen

 

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

 

 

 

IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV

 

 

 

19. člen

 

Investitorji in izvajalci so dolžni zagotoviti:

 

zgraditev komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo stavb oziroma      predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja območja;

 

pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev     komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;

 

izvedbo ustreznih ukrepov za preprečitev morebitnih vplivov podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;

 

izvedbo ukrepov za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi iz okolice;

 

za obračun komunalnega prispevka se vzame celotna parcela.

 

 

 

X. ODSTOPANJA

 

 

 

20. člen

Odstopanja od gabaritov predpisanih s tem odlokom in grafičnim delom lokacijskega načrta so dovoljena v velikostih in smereh, ki niso omejene z gradbeno linijo, kot je označeno v grafičnem delu OPPN. Za cestišče in komunalno infrastrukturo odstopanje znaša do 50 cm, za pločnike do 50 cm.

 

Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav, razen tistih, ki so dovoljene s tem odlokom, načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo.

 

Večja odstopanja od grafičnih prilog so možna pod pogojem, da ni ogrožena požarna, zdravstvena in ekološka varnost objektov in ljudi. V takih primerih je potrebno ponovno preveriti pogoje tega odloka z novo ustrezno strokovno podlago, ter si je pred izdajo dovoljenja za gradnjo pridobiti projektne pogoje in soglasja k projektom.

 

Odločbe tega člena se nanašajo tudi na posege, ki niso predvideni in prikazani v grafičnih prilogah.

 

Dopustna so odstopanja od zasnove dostopov do parcel.

Dopustna so odstopanja od poteka tras, površin, objektov, naprav in priključkov oziroma tehničnih rešitev prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture v primeru, da se v fazi priprave dokumentacije ali med gradnjo pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč, ustreznejše tehnološke, okoljevarstvene, geološko-geomehanske, hidrološke, prometne, prostorske in ekonomske rešitve ali drugih utemeljenih razlogov. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Z rešitvami morajo soglašati pristojni upravljavci oziroma nosilci urejanja prostora, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Dopustna so odstopanja od poteka mej parcel v smislu prilagoditve dejansko izvedenemu stanju na terenu.

Dopustna so odstopanja od vrst dejavnosti, v kolikor za to obstajajo prostorske možnosti ter ob upoštevanju določb tega odloka, predvsem glede varstva pred hrupom in ostalega varstva okolja.

 

 

 

 XI. KONČNE DOLOČBE

 

 

 

21. člen

 

Ta OPPN je vsem zainteresiranim na vpogled na pristojnem oddelku Občine Ormož.

 

 

 

22. člen

 

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

 

 

 

23. člen

 

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Vestniku Občine Ormož.

 

 

 

Številka: 350 – 008/2006 2 22

 

Datum: 19. 10. 2007

 

                            ŽUPAN OBČINE ORMOŽ

 

 Alojz Sok l.r.

 

 

 

 

 

Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za stanovanjsko naselje pri vinski kleti v Ormožu (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 55/2020) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:

 

14. člen

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin.