|
Na podlagi
zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek in
58/03 – ZZK-1) in 17. člena statuta Občine Kungota (Uradni list RS, št.
12/04) je Občinski svet občine Kungota dne 15. 7. 2004 na 11. redni seji
sprejel |
|
|
O D L O
K |
|
|
o
spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Maribor–Pesnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine
Maribor–Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota v letu
2003 |
|
|
1. člen |
|
|
Ta odlok določa
spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Maribor–Pesnica za obdobje od leta 1986 do 2000 (MUV, št. 4/86) in
prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine
Maribor–Pesnica za obdobje od leta 1986 do 1990 (MUV, št. 1/87), obeh za
območje Občine Kungota, spremenjenih v letu 1997 (Uradni list RS, št.
72/97). |
|
|
Integralno besedilo
navedenih planskih aktov, objavljeno kot Odlok o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine
Maribor–Pesnica za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine
Maribor–Pesnica za obdobje 1986–1990 za območje Občine Kungota v letu
1997 (Uradni list RS, št. 72/97) se spremeni in dopolni tako, da novo
integralno besedilo glasi, kot je navedeno v nadaljevanju. |
|
|
2. člen |
|
|
Besedilo v prejšnjem
členu navedenih aktov se spremeni tako, da se glasi: |
|
|
1. SKUPNI INTERESI IN
CILJI PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE |
|
|
Osnovni cilj
prostorskega razvoja Občine Kungota so: ohranjanje in varovanje okolja,
skrb za ekološko ravnovesje, uravnotežena in smotrna namenska raba
prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in
poselitev, prostorska možnost za razvoj pomembnejših delov naselij v
občini ter dobra infrastrukturna opremljenost na celotnem območju
občine. |
|
|
Dosedanji razvoj je
zlasti v preteklih desetletjih generiral neravnovesja v gospodarjenju s
prostorom in naravnimi viri ter povzročil bolj ali manj ostra nasprotja
med različnimi vrstami rabe prostora. Ta nasprotja se izražajo tudi v
onesnaženosti, izkoriščenosti in ogroženosti dobrin splošnega pomena
(vode, kmetijska zemljišča, gozdovi, zrak, naravna in kulturna
dediščina). Nadaljnje urejanje prostora bo zato prvenstveno usmerjeno k
sanaciji stanja in bo v vseh pogledih podrejeno ugotovitvam glede
obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih dejavnosti na okolje. |
|
|
2. USMERITVE ZA RAZVOJ
DEJAVNOSTI V PROSTORU |
|
|
Varovali bomo dobrine
splošnega pomena ter podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oziroma
obvladljive negativne vplive na okolje. |
|
|
Pri razvoju poselitve
bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v
bivalnem okolju. Usmerjanje poselitve bo temeljilo na konceptu zmerne
koncentracije prebivalcev v naseljih. Varovali bomo kmetijska zemljišča
in ohranjali kulturno krajino. Upoštevali bomo značilnosti obstoječe
(razpršene) poselitve ter prirodne pogoje za razvoj posameznih
dejavnosti. |
|
|
Na področju
infrastrukture bomo načrtovali opremljenost območij in naselij v skladu
s potrebami. Infrastrukturne vode bomo združevali v koridorje, da bo
vizualna degradacija prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bodo
poleg tehnoloških rešitev upoštevani še naravovarstveni vidiki in
varovanje kmetijskih zemljišč in gozdov. |
|
|
Naravne dobrine in
krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem,
že zgrajene danosti pa vključiti v naravno okolje in obvladati morebitne
konflikte, ki jih le-te povzročajo. |
|
|
Nove posege v prostor
bomo načrtovali in usmerjali tako, da bodo v največji možni meri
ohranjena krajinska razmerja v prostoru ter upoštevani zmogljivost
okolja in prirodna primernost. Predlagane rešitve za nove posege v
prostor ne bodo le tehnične oziroma ekonomske, temveč bodo vključevale
tudi elemente za kvalitativno izboljšanje grajenih in prirodnih
prostorskih struktur. |
|
|
3. ZASNOVE RAZVOJA
DEJAVNOSTI V PROSTORU – ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI IN NAMENSKA RABA
PROSTORA |
|
|
Zasnova razvoja in
organizacije dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih
in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in
prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti,
potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe
po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi
ter rabami prostora. |
|
|
Zasnova namenske rabe
prostora je prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora". |
|
|
3.1. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA |
|
|
Osnovna dolgoročna
usmeritev na področju kmetijstva je ohranjanje najboljših kmetijskih
zemljišč in izboljšanje proizvodne sposobnosti slabših kmetijskih
zemljišč z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi. Razvoj kmetijstva bo
temeljil na primerni intenzivnosti izkoriščanja razpoložljivega
kmetijskega prostora. Pri rajonizaciji kmetijskih kultur bodo upoštevani
agropedološki in klimatski pogoji. |
|
|
Kmetijska zemljišča na
25.722 hektarjih 1. območja so trajno namenjena za proizvodnjo hrane.
5.923 hektarjev 2. območja kmetijskih zemljišč je prav tako prvenstveno
namenjenih kmetijski proizvodnji. |
|
|
Namembnost kmetijskih
zemljišč bo mogoče spremeniti le izjemoma v skladu z zakonom o urejanju
prostora in v skladu s širšim javnim interesom, ugotovljenim v
dolgoročnem planu občine. Zemljišča, ki jim bo namembnost spremenjena
samo za določen čas (odlagališče odpadkov, gramoznica ipd.), mora
začasni uporabnik tega prostora po izkoriščanju usposobiti pretežno v
primarno rabo. |
|
|
Za nadomestitev
kmetijskih zemljišč, ki bodo zaradi posegov nanje trajno izgubljena za
kmetijsko proizvodnjo, bo potrebno urediti in intenzivirati slabše
produktivna kmetijska zemljišča tako, da bo zagotovljena enakovredna
nadomestitev izgubljenega kmetijskega potenciala. |
|
|
Usposabljanje oziroma
urejanje kmetijskih zemljišč se bo izvajalo v ravninskih predelih in v
gričevnatem svetu v skladu s potrebami in naravnimi možnostmi zemljišč.
Z agrarnimi ukrepi bomo pripomogli k zagotovitvi pogojev za večanje
kmetijskih proizvodnih enot. |
|
|
Naravne možnosti na
območju občine dopuščajo: |
|
|
– osuševanje na 123 ha
kmetijskih površin na lokacijah Zg. Kungota in Svečina; |
|
|
– namakanje na 53 ha
kmetijskih površin na lokaciji Ogrizkovo; |
|
|
– agromelioracije na 233
ha na lokacijah Zg. Kungota in Svečina; |
|
|
– agromelioracije –
trajni nasadi na skupno 771 ha na večjem številu lokacij. |
|
|
V zvezi z zasnovo in
izvajanjem agrarnih operacij bo potrebno posebno skrb posvetiti
rekultivaciji opuščenih vinogradov. |
|
|
Iz nacionalnega programa
namakanja je razvidno, da je na območju Občine Kungota predvideno poleg
tega še 32,30 ha drugih namakalnih površin na območju Svečine, Špičnika
in Slatinskega dola. |
|
|
Območja možnega
osuševanja in namakanja iz plana urejanja kmetijskih zemljišč so
prikazane na karti št. 3 z naslovom "Zasnova vodnogospodarskih ureditev
in agrarnih operacij". |
|
|
Pred izdelavo projektne
dokumentacije za agrarne operacije morajo biti ustrezno upoštevani
prostorski izvedbeni akti za območje občine in omejitve, ki jih za
izvedbo agrarnih operacij postavljajo morebitni sočasni oziroma drugi
uporabniki prostora, na katerem so agrarne operacije predvidene (varstvo
naravne in kulturne dediščine, novogradnja in rekonstrukcija cest,
regulacije vodotokov ipd.). Agrarne operacije je potrebno zasnovati in
izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem
obsegu. |
|
|
Kmetijski prostor ni le
proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni,
rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k
videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem
posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove
prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo namenjena
sočasni rabi prostora s stani dveh ali več dejavnosti (poleg kmetijstva
npr. še rekreacija in turizem), pri čemer se te dejavnosti ne smejo
izključevati oziroma ovirati druga drugo. |
|
|
Kmetijska zemljišča so
prikazana na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe prostora". |
|
|
3.2. GOZDOVI |
|
|
Pri gospodarjenju z
gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev: |
|
|
– zmanjšanje obsega
posegov v gozdove in prilagoditev obsega sečnje reproduktivni
sposobnosti gozda ter stanju njegove obolelosti (poseganje v gozdove le,
ko bo to neobhodno potrebno za izgradnjo infrastrukturnih in drugih
objektov); |
|
|
– krepite okoljetvornih,
kulturno pogojenih in proizvodnih funkcij gozda ter zagotavljanje
skladnega razmerja med njimi in preko sonaravnega gospodarjenja z
gozdom; |
|
|
– zagotovitev ohranitve
funkcij gozdov ne glede ne njihovo lastništvo; |
|
|
– ohranjanje trajnosti
gozdov ter njihove mnogonamenske (ekološke, socialne, proizvodne)
funkcije in v tem sklopu razreševanje problema umiranja gozdov zaradi
onesnaževanja okolja. |
|
|
Območje občine je v
celoti del mariborskega gozdnogospodarskega območja. Po planu je v
Občini Kungota skupno 13.767 ha gozdnih površin. Vsi gozdovi imajo
lesnoproizvodni pomen, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom v
občini ni. |
|
|
Pri gospodarjenju z
gozdovi bomo zlasti skrbeli za odpravljanje problemov, ki izhajajo iz
razdrobljene lastniške strukture gozdov v občini. |
|
|
Umiranje gozdov v občini
zaenkrat ni problematično. Zaradi onesnaženosti zraka je zelo
poškodovanih 1,6% gozdov, nepoškodovanih pa je 76,7% gozdov. Prizadetost
gozdov zaradi onesnaženega zraka se bo zmanjšala le z ukrepi za sanacijo
onesnaženosti zraka v Sloveniji (in Evropi). Škodo na drevesih zaradi
divjadi bomo zmanjšali z ukrepi kot so ureditev pašnih površin za
rastlinojedo divjad, tvorba mirnih con ipd. Skrbeli bomo za obnovo
gozdov. |
|
|
Površine, ki jih
pokrivajo gozdovi, so prikazane na karti št. 1 "Zasnova namenske rabe
prostora". |
|
|
3.3. VODNI VIRI IN
VODNOGOSPODARSKE UREDITVE |
|
|
3.3.1. Vodni viri |
|
|
Občina v celoti spada v
vododeficitarno območje, večjih virov pitne vode tu ni (obstajajo le
vodnjaki in izviri z majhno izdatnostjo), zato je občina v celoti vezana
na vodne vire v sosednji Občini Maribor. |
|
|
Za zagotovitev dodatnih
količin pitne vode bomo sodelovali pri raziskovalnih delih na Selniški
dobravi (v Občini Selnica) in pri ustreznih aktivnostih za zavarovanje
podtalnice na Dravskem polju ter Limbuški dobravi (v občine Maribor,
Miklavž in Starše). Vse nove, predvidene in potencialne vodne vire bomo
normativno zavarovali in na njih po potrebi izvedli sanacijske ukrepe. |
|
|
Zasnova oskrbe z vodo je
prikazana na karti št. 2 "Zasnova oskrbe z vodo". |
|
|
3.3.2. Vodnogospodarske
ureditve |
|
|
Vodnogospodarsko
dejavnost bomo usmerjali v reševanje oziroma izvajanje ustreznih ukrepov
na poplavnih območjih z namenom, da se zmanjša nevarnost pred poplavami
in poveča poplavna varnost. Upoštevana bo naravna dinamika in sonaravno
urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti
prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo
usmerjene izven poplavnih območij, ob upoštevanju specifičnosti
odtočnega režima na posameznih povodjih. |
|
|
Za dosego cilja obrambe
pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih ter na
infrastrukturnih objektih ter varovanjem človeških življenj) bo
poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu
nastanka, da bodo aktivirane razpoložljive retencijske površine, da bodo
izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi in da bodo preventivno urejena
erozijska območja v povirjih in drugih nestabilnih območjih. |
|
|
Razvoj na posameznih
področjih bo usmerjan izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih
območij; na teh območjih bodo uvedeni posebni režimi rabe, ki bodo
podčrtali njihov posebni pomen. Na poplavnem območju so prepovedane vse
dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv
vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno
ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred
škodljivim delovanjem voda. Pri poseganju na erozijsko ogrožena območja
je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. |
|
|
Degradirana in ogrožena
obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in drugih
vodnih teles s pripadajočimi vplivnimi območji, z vzpostavitvijo
nadomestnih habitatov in z uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora
ter z izločanjem določenih rab prostora iz ogroženih območij. |
|
|
Živalskim in rastlinskim
vrstam v vodi in v obvodnem pasu je treba zagotavljati prehodnost
oziroma zagotavljati strukturni in funkcionalni kontinuum. |
|
|
Urejanje vodotokov je v
občini potrebno tudi za odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega
delovanja, v odvisnosti od kmetijske politike pa tudi za odvodnjo za
potrebe osuševanj in namakanj kmetijskih zemljišč. V okviru
vodnogospodarskega planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje
vodnogospodarskih in sočasnih poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih,
gozdnogospodarskih, krajinskih in kmetijskih rešitev v zvezi z urejanjem
in zaščito prostora. V okviru omenjenega usklajevanja bo preprečevana
okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v prostoru in zagotovljen njihov
nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo preprečene spremembe vodnega režima
na pretežno naravno ohranjenih vodotokih. |
|
|
Pričeti bo potrebno tudi
z recikliranjem vode in smiselno navezavo na druge potencialne
uporabnike vode. |
|
|
Za konkretizacijo
ukrepov varovanja pred visokimi vodami bodo izdelane strokovne podlage,
kjer bodo podrobno proučene visokovodne razmere in podana rešitev
protipoplavne varnosti, predvsem poplavno ogroženih območij ob reki
Pesnici na celotnem odseku, ob Svečinskem potoku na odseku dolvodno od
naselja Plač, ob Plačkem potoku dolvodno od Zg. Vrtič ter ob vseh
pritokih reke Pesnice v izlivnih odsekih. |
|
|
Pri načrtovanih posegih
bodo upoštevana določila 14. člena zakona o vodah (Uradni list RS, št.
67/02) v zvezi z varovanjem priobalnega zemljišča, in sicer 15 m od meje
vodnega zemljišča pri reki Pesnici, ki sodi med vodotoke 1. reda ter 5 m
od meje vodnega zemljišča pri vseh ostalih vodotokih, ki sodijo med
vodotoke 2. reda. |
|
|
Vodotoki, ki sodijo v 1.
in 1. – 2. razred kategorizacije pomembnosti vodotokov po
naravovarstvenem pomenu, bodo izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe. |
|
|
Pri načrtovanju odvodnje
iz urbanih območij bo načeloma načrtovan ločen sistem odvajanja za
padavinske in komunalne odpadne vode. Odvajanje čistih padavinskih voda
iz utrjenih površin in strešin bo urejeno tako, da bo v največji možni
meri zmanjšan odtok padavinskih voda iz urbanih površin; to bo doseženo
z zadrževanjem padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike
(zatravitev, travne plošče ipd.). Odvodnja padavinskih odpadnih vod iz
parkirnih in manipulativnih površin ter površin, kjer lahko pride do
obremenjevanja vode z vodi škodljivimi snovmi, bo urejeno preko
peskolovov in lovilcev olj. |
|
|
Za odvodnjo komunalnih
odpadnih voda iz urbanih območij načrtujemo izgradnjo kanalizacije z
navezavo na obstoječo kanalizacijo oziroma z zagotavljanjem končne
dispozicije komunalnih odplak na čistilni napravi. Na območjih, kjer
izgradnja kanalizacije ni načrtovana, bodo komunalne odpadne vode
speljane v vodotesne greznice vrez iztokov. |
|
|
Pri načrtovanju posegov
bo ustrezno upoštevano dejstvo, da so v večini prostora občine prisotni
srednje razviti erozijski procesi (III. kategorija). Na območju
Plintovca je evidentirano žarišče globinske in bočne erozije ranga
velikosti 100 – 950 m3/leto, na območju Plača pa žarišče globinske in
bočne erozije ranga velikosti 1.000 – 1.950 m3/leto. |
|
|
V zvezi s tem je
pomembna usmeritev, da je nujno in tudi najbolj racionalno vlagati v
preventivno ukrepanje in v vzdrževanje obstoječih protierozijskih
objektov. Celoviti pristop k urejanju erozijskih območij temelji na
preventivnem ukrepanju in ustreznem usmerjanju namenske rabe prostora
tako, da se neustrezna raba usmerja izven erozijsko najbolj aktivnih
območij. Zato je posege v prostor potrebno načrtovati tako, da bodo
hribine obremenjene le do dopustne mere in da bo zlasti poskrbljeno za
kvalitetno odvodnjavanje na novih objektih. Aktivne plazove v občini bo
potrebno sanirati. Z namenom brzdanja erozijskih moči meteornih voda je
prepovedano posegati v vrhnjo plast tal na večjih sklenjenih površinah. |
|
|
Za posege na območju,
kjer so znani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne
dokumentacije potrebna posebna preveritev. |
|
|
Za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč bo v skladu z nacionalnim programom namakanja
kmetijskih zemljišč izvedena izgradnja več manjših namakanih sistemov,
temelječih na manjših vodnih akumulacijah. |
|
|
Zasnova
vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 "Zasnova
vodnogospodarskih ureditev in agrarnih operacij". |
|
|
3.4. MINERALNE SUROVINE |
|
|
Na območju občine ni
raziskovalnih ali pridobivalnih prostorov s področja rudarstva –
mineralnih surovin, ki bi bili opredeljeni kot obvezno izhodišče
dolgoročnega plana države. To velja za energetske mineralne surovine ter
za kovinske in nekovinske mineralne surovine. |
|
|
V občini se nahajajo
posamezni površinski kopi – opuščeni kamnolomi, in sicer litotamnijskega
apnenca pri Ciringi in kremenovega peščenjaka pri Zg. Kungoti. Nekaj je
tudi manjših površinskih kopov peska in mivke. |
|
|
Opuščeni kamnolom pri
Ciringi bo ustrezno saniran, z možnostjo manjših odvzemov naravnega
kamna za različne potrebe spomeniško – restavratorskih del pod pogoji,
ki jih zahtevajo posamezni predpisi s področja rudarstva in varstva
okolja. |
|
|
Trije opuščeni
površinski kopi v bližini Zg. Kungote so samosanirani. locirani v
gozdnatem terenu in vidni v zelo lokalnem okolje. |
|
|
Morebitni drugi
nelegalni površinski kopi, ki predstavljajo ekološko nevarnost za
okolje, bodo ustrezno sanirani, da bi tako preprečili večje ekološke
obremenitve okolja. |
|
|
Za opredelitev novih ali
obstoječih opuščenih območij izkoriščanja mineralnih surovin bo potrebno
predhodno izdelati strokovno dokumentacijo vključno z bilancami potreb
po določeni mineralni surovini in s celovitimi presojami vplivov
tovrstnih posegov na okolje. |
|
|
3.5. NARAVNA IN KULTURNA
DEDIŠČINA |
|
|
3.5.1. Varstvo narave |
|
|
Naravne vrednote
predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne in
krajinske identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino.
Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo
ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerna raba,
izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev
za druge dejavnosti v prostoru. |
|
|
S sistemom varstva
naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti teh
sestavin prostora. Del tega sistema varstva so v okviru občinskega
prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba prostora in
planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor. V sklop
ukrepov varstva naravnih vrednot sodi tudi zaščita le-teh z ustreznim
aktom. Zaščita z akti predstavlja enega od kriterijev za združevanje in
porabo sredstev za sanacijo poškodovanih naravnih vrednot oziroma
dediščine. |
|
|
Pri prostorskem
načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve in
priporočila: |
|
|
– usmerjati razvoj
dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale
kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno
kontinuirane; |
|
|
– varovati in ustrezno
upoštevati vredne kamnine, geološke profile, naravno pogojene reliefne
oblike tal in rastje, enako pa tudi površinske in podtalne vode; |
|
|
– varovati strnjena
življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali ter
ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst; |
|
|
– varovati ekosisteme z
visoko stopnjo naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov
oziroma vrst ter redke ekosisteme ter preprečiti degradacijo ekosistemov
nasploh; |
|
|
– pri gradnji večjih
utrjenih površin zagotoviti ukrepe za zagotavljanje povečane
infiltracije in/ali zadrževanja padavin. |
|
|
V okviru skrbi za
ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja
poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost
posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali
znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave,
naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava. |
|
|
Na območju Občine
Kungota ni zakonsko zavarovanih naravnih vrednot. Za zavarovanje
predlagana območja in deli narave pa so: |
|
|
– ekosistemska naravna
vrednota Svečinski hrib, Plački vrh, Brloga; |
|
|
– geomorfološka naravna
vrednota Jama 2 v Repoluskovih pečinah; |
|
|
– dendrološka naravna
vrednota Koboldov hrast; |
|
|
– dendrološka naravna
vrednota Terčelov jesen; |
|
|
– dendrološka naravna
vrednota Lavrenčičevi platani; |
|
|
– oblikovana naravna
vrednota Parkovni nasad pri gradu v Svečini; |
|
|
– oblikovana naravna
vrednota Parkovni nasad pri gradu Pahte. |
|
|
Poleg tega lahko na
območju terciarnih plasti Slovenskih goric pričakujemo ugotovitev
obstoja geoloških in geomorfoloških naravnih vrednot ter nove najdbe
npr. miocenskih školjk, polžev, rakovic, morskih ježkov, septarijskih
konkrecij ter rodolitov. |
|
|
Kot obvezno
naravovarstveno izhodišče je opredeljen za zavarovanje predlagani
naravni spomenik Grušena–jesena (66). |
|
|
Pri načrtovanju posegov
v prostor se upoštevajo varstvene usmeritve, varstveni režimi in pogoji,
navedeni v naravovarstvenih smernicah. Za vse posege na območjih, ki so
v naravovarstvenih smernicah opredeljena kot naravne vrednote, ekološko
pomembna območja ali zavarovana območja, je potrebno pridobiti
naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ga izda
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. |
|
|
Površine, ki jih
namenjamo oziroma opredeljujemo kot stavbna zemljišča, so s pristojno
službo za varstvo narave že usklajena. Za vse ostale posege, ki jih s
prostorskim planom eksplicitno ne opredeljujemo, bo pred odločitvijo o
možnosti posega v prostor z navedeno službo posebej preverjena njihova
sprejemljivost z vidika varovanja in ohranjanja narave. |
|
|
Območja varstva naravne
dediščine in ohranjanja narave so prikazana na karti št. 4 "Zasnova
ohranjanja narave". |
|
|
3.5.2. Varovanje
kulturne dediščine |
|
|
Nepremična kulturna
dediščina predstavlja z vidika ohranjanja kulturne identitete in
kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bo aktivno
vključena v urejanje prostora, ohranjanje, celostno oziroma integralno
varstvo, primerno rabo, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev
pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru. |
|
|
S sistemom varstva
nepremične kulturne dediščine se zagotavljajo pogoji za ohranitev
lastnosti teh sestavin okolja in prostora. Del tega sistema varstva so v
okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba
prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor.
V sklop ukrepov varstva nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena
sodi tudi zaščita le-teh z občinskimi odlokom oziroma drugim ustreznim
aktom. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje
in porabo sredstev za sanacijo poškodovane kulturne dediščine. |
|
|
Pri prostorskem
načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve: |
|
|
– usmerjati razvoj
dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale
kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno
kontinuirane; |
|
|
– ohranjati značilno
naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo. |
|
|
Kulturna dediščina na
območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani
objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno, sakralno
stavbno, memorialno in naselbinsko dediščino. Seznam območij in objektov
kulturne dediščine je zajet v Strokovnih podlagah za varstvo kulturne
dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega
in srednjeročnega plana občine Kungota, ki jih je izdelal Zavod za
varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor v juniju 2003. |
|
|
Kulturna dediščina v
občini še ni zavarovana z ustreznim odlokom. Na območju občine je več
primerov evidentiranih in za zavarovanje predlaganih območij in objektov
kulturne dediščine, razvidnih iz citiranih strokovnih podlag. Namen
varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih in
zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov,
njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. |
|
|
Na območju občine je
evidentirana ena enota kulturne dediščine, ki je opredeljena kot obvezno
izhodišče prostorskega plana države, in sicer Gradiška – Cerkev Sv.
Kunigunde (EŠD 3385). |
|
|
Pri izdelavi prostorske
dokumentacije oziroma prostorskih aktov je potrebno upoštevati določila
in režime varovanja iz predlaganih podrobnejših varstvenih meril in
režimov za posamezni tip kulturne dediščine iz strokovnih podlag.
Skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine je potrebno v postopkih
sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti kulturnovarstveno
mnenje, prav tako je treba pri vseh posegih na območjih in objektih
kulturne dediščine pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte. |
|
|
S proračunskimi viri,
sredstvi imetnikov spomenikov in drugimi viri bomo postopno sanirali ter
prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino. |
|
|
Območja varstva kulturne
dediščine so prikazana na karti št. 5 "Zasnova varstva kulturne
dediščine". |
|
|
3.6. OBMOČJA ZA
REKREACIJO V NARAVNEM OKOLJU |
|
|
Za potrebe rekreacije
bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo
navezovali na območja s turistično funkcijo (izletniški, kmečki, lovski
turizem). Pri tem bodo posebej upoštevane dostopnost, naravne
znamenitosti, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete
prostora. |
|
|
Turizmu in rekreaciji
bodo v večji meri namenjena območja v širši okolici Svečine in Jurija.
Navezana bodo na predvideno vinsko cesto in izletniške poti ter mrežo
turističnih kmetij in vinotočev. Manjše rekreacijske površine bodo
urejene kot nogometna, teniška, šolska ipd. igrišča v okviru že
poseljenih površin. |
|
|
Poleg vinske ceste
načrtuje občina še sadne poti, pot po vinskih kleteh, pohodniške poti in
gozdno učno pot. |
|
|
3.7. SANACIJA NARAVNIH
VIROV |
|
|
Stopnja onesnaženosti
naravnih virov na območju Občine Kungota določa naslednje skupne cilje: |
|
|
– preprečevati
nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih
zmanjšati tveganje za poškodbo okolja, |
|
|
– ohranjati kakovost še
neonesnaženih ali zmerno onesnaženih območij, |
|
|
– varno in gospodarno
ravnati z odpadki in sanirati nelegalna odlagališča, |
|
|
– zmanjšati hrup in
onesnaženost tal. |
|
|
Za uresničitev navedenih
ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka osveščenost,
ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi
presojami vplivov novih posegov na okolje, in upoštevanje načela
"povzročitelj plača". |
|
|
V občini je zrak
minimalno onesnažen: v naseljih II. stopnje in v odprtem prostoru I.
stopnje onesnaženosti. S primernimi ukrepi bomo preprečevali slabšanje
stanja na področju onesnaženosti zraka. Ob načrtovanju rekonstrukcij in
novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi vplive teh posegov na
zrak in izvedli ukrepe za omilitev teh vplivov. |
|
|
Onesnaženost vode reke
Pesnice uvršča to reko v skupino vodotokov z onesnaženostjo pod
sprejemljivo mejo (I., I.–II., II. kakovostni razred vode). Za potrebe
varstva vodotokov in virov pitne vode v občini bo potrebno: |
|
|
– graditi kanalizacijo
in čistilne naprave, |
|
|
– preiti na način
kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih
sredstev, |
|
|
– zmanjšati tveganje z
ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti, |
|
|
– vzpostaviti kataster
posebnih odpadkov in nevarnih snovi, |
|
|
– izvesti druge ukrepe,
ki izhajajo iz izdelanega katastra onesnaževalcev vod v občini
(recikliranje vode, uporabljene v proizvodnji, ločevanje sistemov
tehnološke in sanitarne vode). |
|
|
Ravnanje z odpadki bo
obsegalo dokončanje uvedbe sistema ločenega zbiranja odpadkov in
ureditve rednega odvoza odpadkov na celotnem območju občine, nadalje
vračanje koristnih odpadkov v reprodukcijski krog in kompostiranje
biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta bomo
sodelovali pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije regijskega
centra za ravnanje s komunalnimi odpadki in njegovo izgradnjo. Nelegalna
odlagališča odpadkov v občini bodo evidentirana in sanirana, nastajanje
novih pa bo preprečeno z inšpekcijskim nadzorom. Za tiste posebne
odpadke. ki jih kungoška podjetja ne bodo odlagala na odlagališču v
Metavi v Občini Maribor, bomo opredelili celovit način ravnanja. |
|
|
Hrupnost bomo
preprečevali in postopno zmanjševali z upoštevanjem meril v zvezi s
hrupnostjo in protihrupnih ukrepov v vseh fazah prostorskega planiranja
in urbanističnega načrtovanja, nadalje zlasti pri prometnih ureditvah,
pri projektiranju, izboru gradbenih materialov in izvedbi objektov.
Kataster hrupa bo poleg republiških in občinskih predpisov o varstvu
pred hrupom uporabljen kot osnova pri določanju stopnje varstva pred
hrupom oziroma protihrupnih ukrepov za stanovanjska, centralna,
proizvodna in druga območja ter za načrtovanje in izvedbo prometnic. |
|
|
Za ugotavljanje in
zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev,
preprečevati nevarne emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi
v kmetijstvu. |
|
|
Na karti št. 6 "Zasnova
sanacij in rudnin" je prikazana sanacija naravnih virov. |
|
|
3.8. POSELITEV |
|
|
Zasnova poselitve teži k
ohranjanju obstoječe poseljenosti ter usmerjanju gradnje predvsem v
občinsko središče in v ureditvena območja pomembnejših in lokalnih
središč. V teh naseljih bomo zagotovili stavbna zemljišča in ustrezno
komunalno opremo ter spodbujali lociranje oskrbnih in storitvenih
dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju. |
|
|
Pri razvoju poselitve bo
med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet
energetske in komunalne infrastrukture, zato bomo novogradnje usmerjali
na še prosta zemljišča v naseljih, širitve naselij pa izvajali v
največji možni meri na območja neintenzivne kmetijske rabe v skladu s
strokovno utemeljenimi potrebami. |
|
|
Ker je pretežni del
občine demografsko ogrožen, bomo zaradi potrebe po ohranitvi
prebivalstva omogočali gradnjo v zaselkih, že načeta in pretežno
komunalno opremljena območja pa v večji meri namenjali tvorbi novih
ureditvenih območij za poselitev. |
|
|
Ohranjali bomo razpršeno
poselitev, ki omogoča izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo, gozdarstvo
in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo spreminjali
značilnega pokrajinskega vzorca. V urejanje podeželja bodo s primerno
namembnostjo vključeni kulturni in zgodovinski spomeniki ter naravne
znamenitosti. |
|
|
S podrobnejšimi
prostorskimi akti, ki bodo sledili prostorskemu planu, bomo določili
pogoje in merila za posege v prostor v ureditvenih območjih naselij in
za ves ostali prostor, kjer bo dan poseben poudarek razvojnim
prostorskim možnostim kmetij. |
|
|
3.8.1. Funkcije naselij
v omrežju naselij |
|
|
Omrežje naselij v občini
izhaja iz osnovnega koncepta sistema poselitve, ki predvideva
policentrični razvoj urbanih središč in približno enakomeren komunalni
razvoj na celotnem območju občine. |
|
|
Naselje Zg. Kungota je
opredeljeno kot središče občinskega pomena. Svojo tovrstno vlogo bo
okrepilo z izpopolnjevanjem in širjenjem vseh potrebnih dejavnosti. |
|
|
Pomembnejši lokalni
središči v občini sta Svečina in Gradiška. |
|
|
Status lokalnega
središča imajo naselja Morski jarek in Jurij. Ta naselja imajo nekatere
osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti za potrebe lokalnega
prebivalstva. |
|
|
V naseljih, kjer
današnji obseg oskrbnih in storitvenih dejavnosti ne dosega potrebnega
nivoja glede na plansko funkcijo naselja v omrežju naselij, bomo z
ustrezno politiko opremljanja stavbnih zemljišč ter drugimi lokacijskimi
možnostmi spodbujali dopolnitev teh dejavnosti. |
|
|
V ostalih naseljih ne
bomo vzpodbujali razvoja oskrbnih, storitvenih in proizvodnih
dejavnosti, ki bi presegale zgolj lokalni nivo, in sicer z namenom, da
se ohrani značilnost podeželskih krajev. |
|
|
Zaradi dosežene stopnje
koncentracije posameznih stavbnih zemljišč na območju razpršene gradnje
ter velikega interesa po njihovi zaokrožitvi opredeljujemo dve novi
območji za poselitev v k.o. Gradiška, in sicer severovzhodno od
ureditvenega območja naselja Gradiška I (Vodušek) in na območju stranske
doline ob avtocesti Šentilj – Pesnica (Gradiška III). Obe območji
predstavljata sanacijo obstoječe razpršene gradnje s funkcionalnim in
morfološkim zgoščevanjem ter zaokroževanjem. |
|
|
Omrežje centralnih
naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti
št. 7 "Zasnova poselitve in funkcij naselij". Podatek v tej karti
velikosti oziroma številu prebivalcev v posameznem naselju se nanaša na
ureditveno območje tega naselja in predstavlja ocenjeno modifikacijo
podatka o številu prebivalcev v naselju kot statistični kategoriji
(naselje po registru območij teritorialnih enot). |
|
|
3.8.2. Ureditvena
območja naselij |
|
|
Ureditvena območja
naselij so prostorske enote, kamor v skladu z zasnovo policentrične
poselitve usmerjamo stanovanjsko in drugo gradnjo. Namen prostorskega
zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje optimalnih komunalnih
in infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema
in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč. |
|
|
Na območju Občine
Kungota imajo ureditveno območje naslednja naselja: Zg. Kungota,
Svečina, Morski jarek, Jurij ob Pesnici in Gradiška (Gradiška I in
Gradiška II). Med t.i. druga ureditvena območja sodijo območje mejnega
prehoda Jurij, območje počitniških hiš, proizvodna območja, nekateri
zaselki, ki jim namenjamo pomembnejšo poselitveno funkcijo ter dve novi
območji za poselitev v k.o. Gradiška (Vodušek in Gradiška III). |
|
|
Stavbna zemljišča
znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so vsa
zemljišča razen: |
|
|
– zelenih površin (z
izjemo tistih, ki so po zakonu zazidana stavbna zemljišča in so objekti
na njih zgrajeni s potrebnimi dovoljenji), |
|
|
– površin, ki po zakonu
niso stavbna zemljišča (vodne površine). |
|
|
Stavbna zemljišča izven
ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij so območja, na
katerih je oziroma bo izvedena kompleksna graditev (infrastrukturni
objekti in naprave) in zemljišča razpršene gradnje. Skupna površina
stavbnih zemljišč znotraj ureditvenih območij naselij in na območjih
razpršene gradnje je po tem planu 3.380 ha. |
|
|
Stavbna zemljišča so
prikazana v kartografski dokumentaciji k planu. Stavbna zemljišča po tem
planu so tudi zemljišča, ki v kartografski dokumentaciji k planu
morebiti niso posebej prikazana, pa hkrati na njih stojijo objekti,
zgrajeni s predpisanimi dovoljenji oziroma zemljišča, na katerih stojijo
objekti, zgrajeni pred letom 1967. |
|
|
Zemljišča izven
ureditvenih območij za poselitev, na katerih so zgrajeni objekti brez
potrebnih dovoljenj, pa jih ta plan opredeljuje kot stavbna zemljišča,
formalno nimajo takega statusa. Taka zemljišča pa lahko dobijo status
stavbnega zemljišča. Če se na podlagi preučitve posameznega nedovoljeno
zgrajenega posega ugotovi, da je le-ta v skladu z določili tega plana in
veljavnega prostorskega izvedbenega akta ter ga je mogoče legalizirati. |
|
|
Stavbna zemljišča na
območju naselij bomo za potrebe gospodarstva, stanovanjske in druge
gradnje v skladu z načelom vnaprejšnega zagotavljanja ponudbe takih
zemljišč pravočasno in ustrezno urejali. |
|
|
3.8.3. Urbanistična
zasnova za naselje Zgornja Kungota |
|
|
1. Skupni interesi in
cilji dolgoročnega razvoja |
|
|
Naselje Zg. Kungota bomo
urbanistično koncipirali tako, da bo mogoče realizirati naslednje
osnovne dolgoročne cilje: |
|
|
– naselje ima v omrežju
naselij vlogo občinskega središča; glede na to ga bomo prednostno
razvijali kot oskrbno središče in v njem krepili oskrbno in storitveno
funkcijo, |
|
|
– rast in razvoj naselja
bomo usklajevali z interesi varstva dobrin splošnega pomena, |
|
|
– tloris naselja, ki ga
bomo zasledovali z urbanistično zasnovo, mora biti podrejen interesom in
potrebam človeka ter istočasno tudi funkcionalen, human in estetski, |
|
|
– v naselju bomo
postopoma dopolnjevali infrastrukturna omrežja, objekte in naprave ter
zlasti stremeli za čimprejšnjo sanacijo komunalnih razmer, |
|
|
– varovali bomo staro
jedro naselja, opredelili zaokrožene funkcionalne enote glede na
pretežno namembnost ter spoštovali primerne oblikovalske pogoje za
novogradnje in rekonstrukcije, da bi tako ohranili identiteto naselja in
tipiko objektov, |
|
|
– skrbeli bomo, da z
lociranjem novih dejavnosti v naselje ne bomo poslabšali danes relativno
ugodnih ekoloških razmer; prizadevali si bomo za njihovo izboljšanje. |
|
|
2. Usmeritve za razvoj
dejavnosti v ureditvenem območju naselja ter namenska raba prostora |
|
|
Današnja celotna
površina naselja je namensko razdeljena na naslednje enote: |
|
|
– stanovanjsko območje
23,8 ha ali 50%, |
|
|
– centralne dejavnosti
8,1 ha ali 17%, |
|
|
– površine za obrt 4,4
ha ali 9%, |
|
|
– površine za komunalne
dejavnosti 1,7 ha ali 4%, |
|
|
– površine za šport in
rekreacijo 3,6 ha ali 8%, |
|
|
– zelene površine 5,7 ha
ali 12%; |
|
|
Skupaj: 47,3 ha ali
100%. |
|
|
Na podlagi analize
stanja v naselju bomo upoštevali naslednje usmeritve za razvoj
posameznih dejavnosti: |
|
|
2.1. Stanovanjska
gradnja |
|
|
V naselje bomo usmerjali
pretežno individualno prostostoječo stanovanjsko gradnjo. V manjšem
obsegu jo bomo realizirali na še prostih gradbenih parcelah za ta namen
v severnem delu naselja na zahodni strani regionalne ceste, ki vodi na
Plač, delno tudi v obliki zapolnitve posamičnih plomb v obstoječem
stanovanjskem delu naselja vzhodno in južno od regionalne ceste, ki vodi
proti Juriju. |
|
|
Večino stanovanjske
gradnje bomo realizirali na novih površinah, za katere širimo ureditveno
območje naselja, in sicer: |
|
|
– vzhodno od osnovne
šole ob lokalni cesti, ki vodi v Občino Šentilj; |
|
|
– vzhodno od regionalne
ceste, ki vodi iz Maribora v Zg. Kungoto na južnem vstopu v naselje; |
|
|
– južno od regionalne
ceste, ki vodi iz Zg. Kungote proti Juriju, do reke Pesnice. |
|
|
Z usmerjanjem gradnje
moramo doseči še vedno human in estetski videz naselja, istočasno pa
tudi racionalno izrabo prostora. |
|
|
Stanovanjsko gradnjo
bomo organizirali tako, da bo v povprečju dosežena gostota poselitve med
50 in 60 prebivalci na hektar. |
|
|
2.2. Centralne (oskrbne
in storitvene) dejavnosti |
|
|
Družbene in oskrbne
dejavnosti koncentriramo v osrednjem delu naselja ob križišču obeh
regionalnih cest v centralni coni. Te dejavnosti bomo realizirali tudi v
pritličnih etažah večnamenskih objektov, v katerih bodo v nadstropjih
stanovanja. |
|
|
Kapacitete šole, vrtca,
občinske uprave, gostinskih objektov in zdravstva zadoščajo za
pokrivanje potreb prebivalcev, ki bi zasedli prostorske kapacitete
naselja, dopolniti pa bo potrebno zmogljivosti osnovne preskrbe ter
zagotoviti prostor za blagovnico, javne službe in kulturo. Te dejavnosti
bomo prvenstveno usmerili v območje zahodno od ceste na Plač med
križiščem in predvidenim območjem kompleksne stanovanjske gradnje. |
|
|
Storitvene dejavnosti se
bodo pojavljale razpršeno po celotnem naselju. |
|
|
2.3. Razvoj proizvodnih
dejavnosti |
|
|
Naselje samo ne more
zagotoviti zadostnega števila delovnih mest za svoje prebivalce, zato se
bo velik delež delovno sposobnih prebivalcev še naprej vozil na delo
izven kraja bivanja, določeno število delovnih mest pa bomo dosegli tudi
z realizacijo območja proizvodnih dejavnosti (vključno z obrtjo) v
naselju. |
|
|
Na južnem vstopu v
naselje se na zahodni strani regionalne ceste ob bencinski črpalki in
avtopralnici z obstoječo dejavnostjo že nahaja zametek območja za
proizvodne dejavnosti, a je prostorsko omejen. Zato bomo območje naselja
za ta namen razširili proti jugu in ga zaključili z območjem za
centralno čistilno napravo naselja. |
|
|
Za proizvodno obrt
opredeljena cona na severni strani regionalne ceste proti Juriju na
površini približno 4 ha ni zaživela v pričakovani intenziteti kljub
temu, da je v to cono mogoče locirati tudi manjše industrijske obrate.
Realiziran je njen manjši del, v katerega je lociran center za zbiranje
kosovnih odpadkov (reciklažno dvorišče). V kolikor tudi v bližnji
prihodnosti za opredeljeno cono ne bo izkazanega poslovnega interesa, bo
treba razmisliti o redefiniranju njene vsebine ali jo vrniti v primarno
rabo. |
|
|
2.4. Površine za šport
in rekreacijo ter zelene površine |
|
|
Športu namenjamo območje
obstoječih tenis igrišč in hale za tenis v južnem delu naselja zahodno
od regionalne ceste Maribor–Zg. Kungota. To območje bomo razširili proti
severu do obstoječe stanovanjske pozidave. Športu so namenjene tudi
površine igrišč ob osnovni šoli. športu in rekreaciji ter različnim
prireditvam pa tudi površine zahodno od regionalne ceste proti Plaču med
cono centralnih dejavnosti in stanovanjskim območjem. |
|
|
Zelene in rekreacijske
površine razmeščamo na več točkah: |
|
|
– športno igrišče južno
od osnovne šole in proste zelene površine na njeni severni strani, |
|
|
– športno-rekreacijska
cona s trim stezo in igrišči med centralno cono na vzhodu, vrtcem in
pokopališčem na jugu in predvideno stanovanjsko zazidavo na severu, |
|
|
– proste zelene površine
na zahodnem robu naselja severno od cerkve ter kot povezava naselja z
obrtno cono, |
|
|
– zelenice ob
prostostoječih objektih, |
|
|
– drevoredi ob vseh
glavnih prometnicah v naselju. |
|
|
Z zelenjem pokrivamo
normativne potrebe prebivalcev in dopolnjujemo likovno percepcijo
naselja. |
|
|
Zelene in rekreacijske
površine bomo urejali kot oblikovalski in likovni element naselja. Z
načrtovanjem teh površin pokrivamo potrebe prebivalcev po teh površinah,
vnašamo več oblikovanja in oživljanja naselja, predvsem pa želimo
preseči zgolj funkcionalistično normativiko na tem področju. |
|
|
Poleg zelenih, športnih
in rekreacijskih površin, ki jih namensko opredeljujemo v naselju,
služijo rekreaciji v naravnem okolju tudi bližnja gričevnata pobočja in
gozdovi, vendar tako, da ne ovirajo primarne namembnosti teh površin. |
|
|
2.5. Razvoj
infrastrukturnih omrežij |
|
|
Predvidenim novogradnjam
in sanaciji infrastrukturnih razmer v naselju bo sledila tudi gradnja
infrastrukturnih omrežij. Cestnoprometno mrežo sestavljajo v skladu s
funkcionalno klasifikacijo primarne, sekundarne in terciarne ceste. |
|
|
Vodovodno mrežo bomo z
ustreznim razvodom priključevali na primarni vodovod iz Maribora ter
zgradili prečrpališče in vodohran. |
|
|
Prioritetno bomo
izgrajevali enotno kanalizacijsko omrežje in ga speljali do predvidene
čistilne naprave v skrajnem jugovzhodnem delu naselja zahodno od
regionalne ceste Maribor–Zg. Kungota. Poleg vzpostavitve enotne
kanalizacijske mreže je prioritetna naloga v naselju zgraditi čistilno
napravo in prečiščene odpadne vode odvajati v recipient Reko Pesnico. |
|
|
2.6. Druge dejavnosti |
|
|
V naselju opredeljujemo
še naslednja območja: |
|
|
– območje za vzgojo in
izobraževanje (območje šole in območje vrtca); |
|
|
– območje za opravljanje
verskih dejavnosti (območje cerkve in površin ob njej); |
|
|
– območje za čiščenje
voda (območje čistilne naprave); |
|
|
– območje za ravnanje z
odpadki (območje reciklažnega dvorišča v coni za proizvodne dejavnosti v
smeri Jurija); |
|
|
– območje pokopališča. |
|
|
Za izboljšanje videza
naselja bomo urejali vrtove, zelenice in parkirišča ter skrbeli za javno
razsvetljavo. |
|
|
3. Ureditev
infrastrukture |
|
|
3.1. Predlagana prometna
ureditev |
|
|
Sestavni del
urbanistične zasnove Zg. Kungote je tudi funkcionalna klasifikacija
cestno-prometne mreže. Po njej so ceste razdeljene na primarne,
sekundarne in terciarne. |
|
|
Regionalna cesta R
II-436 Počehova–Zg. Kungota–Jurij je v območju naselja tudi primarna
prometnica. Od nje se odcepi v smeri proti Šentilju kategorizirana
lokalna cesta, ki je sekundarna prometnica in je del sekundarne prometne
mreže vzhodnega dela naselja. Sekundarna prometnica je tudi regionalna
cesta proti Plaču, ki se odcepi v središču naselja. Ostale ceste so
terciarne, imajo zbirno funkcijo in se priključujejo na sekundarno,
delno pa tudi direktno na primarno cestno prometno mrežo. |
|
|
3.2. Kanalizacija |
|
|
Zg. Kungota je kljub
svoji velikosti in vedno hitrejši rasti zazidave še vedno brez urejenega
kanalizacijskega sistema. Kot problem se tu pojavljajo tri vrste vod, in
sicer: |
|
|
– fekalne in odpadne
vode naselja |
|
|
– padavinske vode
utrjenih in neutrjenih površin |
|
|
– zaledne vode, ki jih
je potrebno reševati kot hudourniške. |
|
|
Za reševanje navedene
problematike bo treba zgraditi mešani sistem kanalizacije (meteorne in
odpadne vode se odvajajo skupaj); reševanje problematike zalednih vod pa
bo potekalo posebej mimo kanalizacijske mreže naselja. |
|
|
Nujna je izgradnja
čistilne naprave, v katero bodo speljane odpadne vode. |
|
|
Zaledne vode bomo
reševali deloma v odprtih, deloma pa v zaprtih odvodnih kanalih z
direktnim izpustom v Pesnico. |
|
|
Na zazidalnih območjih,
kjer ni zgrajene kanalizacije, morajo lastniki objektov svojo komunalno
odpadno vodo pred odvodnjavanjem neposredno v vode očistiti na komunalni
čistilni napravi z ustrezno zmogljivostjo čiščenja. |
|
|
Komunalna odpadna voda
iz prejšnjega odstavka se lahko zbira v nepretočni greznici v primeru,
ko vir onesnaževanja z odvajanjem komunalne odpadne vode ne obremenjuje
okolja za več kot 50 PE (PE – populacijski ekvivalent, t.j. enota za
obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en
prebivalec na dan) in sta nepretočna greznica in njeno praznjenje
urejena na predpisan način. |
|
|
Po izgradnji dovodnega
kanala in čistilne naprave je priključitev objektov na javno
kanalizacijsko omrežje obvezno, pri čemer naj se zgradi ločen
kanalizacijski sistem. |
|
|
Fekalne vode bo potrebno
voditi v fekalno kanalizacijo, katere se bodo prečiščene v čistilni
napravi zlivale v potok Pesnica. Padavinske vode iz parkirnih površin in
ceste pa bo potrebno šele po predhodnem čiščenju preko peskolovov in
lovilcev olj voditi v najbližje vodotoke. |
|
|
Občina je sprejela
»Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda
na območju občine Kungota« (Uradni list RS, št. 21/01 in sprememba
odloka), v katerem so določeni pogoji in načini odvajanja odpadnih ter
padavinskih voda v občini. |
|
|
Določila citiranega
odloka je treba dosledno upoštevati in spoštovati tudi pri nadaljnjem
urejanju naselja Zg. Kungota |
|
|
3.3. Vodooskrba |
|
|
Oskrba naselja z vodo se
vrši iz sistema Mariborskega vodovoda. Glavni napajalni cevovod
predstavlja vodovodni cevovod PVC ( 225. Nanj je priključena primarna
vodovodna mreža. |
|
|
Pokritost naselja z vodo
je sorazmerno dobra, problem je le v dotrajanih cevovodih, zato prihaja
do izgub količine voda v vodovodnem sistemu. Na osnovi »Programa
sanacije« se bodo dotrajani cevovodi zamenjevali (predvsem zamenjava PVC
cevovodov z litoželeznimi, ter z ustreznimi profili), zamenjalo se bo
tudi hidrantno omrežje in dotrajani vodovodni priključki. Največji
finančni zalogaj predstavlja sanacija primarnega vodovoda Doljna
Počehova–Zg. Kungota. |
|
|
Za območje širitve
naselja bo potrebno dograditi vodovodno omrežje in ga priključiti na
obstoječe. Za načrtovano zazidavo bo potrebno zagotoviti ustrezne
količine sanitarne in požarne vode. Dimenzije novih cevovodov morajo
biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za
hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba
zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo
biti podtalni, pod prometnimi površinami, tako da so dostopni ob vsakem
času. |
|
|
Pri celostni obravnavi
urejanja območja je potrebno ob novogradnjah vodovodnih cevovodov za
področje nove zazidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega
vodovodnega omrežja, predvsem primarnega regionalnega vodovodnega
cevovoda PVC DN 225 ob cesti proti oziroma skozi Kungoto. Natančnejši
pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo
podani v soglasjih k posameznim posegom v prostor. |
|
|
3.4. Vodnogospodarske
ureditve |
|
|
Južno in jugovzhodno od
naselja teče potok Pesnica, naselje pa prečka njen pritok, t.j.
Svečinski potok. Oba potoka popravljata; tako je skoraj polovica naselja
ogrožena z visokimi vodami (Q 100). |
|
|
Večji del predvidenih
zazidalnih območij, to so območja širitve naselja, se nahaja na
poplavnem območju 100 letnih voda. Brez izvedbe primarne
vodnogospodarske ureditve ne bo mogoče zagotoviti ustrezne protipoplavne
varnosti objektov. Zaradi poplavne ogroženosti predvidenih zazidalnih
območij je praviloma potrebno načrtovali gradnjo objektov brez kleti. V
primeru izvedbe kleti je potrebno poskrbeti za ustrezno poplavno varnost
in protipoplavno izvedbo le teh. |
|
|
V zvezi s posegi na
poplavnem območju je treba upoštevati določila Zakona o vodah (ZV-1;
Uradni list RS, št. 67/02). |
|
|
V skladu s priporočili
Ministrstva za okolje, prostor in energijo bo občina postopno sanirala
določene odseke potokov in njihovih pritokov, ki poplavljajo. |
|
|
Predvidena je regulacija
Pesnice, in sicer od »Grandoška« do »Gokopa«. Še naprej bo potrebno tudi
čistiti naplavine in s tem zmanjševati poplavno nevarnost pri večjem
deževju. |
|
|
3.5. Elektroenergetsko
omrežje |
|
|
Električno omrežje
naselja se sestoji iz: |
|
|
– 20 kV daljnovodov
srednje napetosti, |
|
|
– razdelilne postaje Zg.
Kungota 2, |
|
|
– transformatorskih
postaj (TP) 20/0,5 kV, |
|
|
– nizkonapetostnega
omrežja in |
|
|
– javne razsvetljave. |
|
|
Srednjenapetostno in
nizkonapetostno omrežje je zgrajeno v podzemni in nadzemni izvedbi. |
|
|
Po planu izgradnje
Elektro Maribor je pravkar v izgradnji transformatorska postaja TP
Plintovec 4. |
|
|
Napajanje objektov iz
bodočega stanovanjskega območja S1 se bo lahko izvedlo iz obstoječe
razdelilne postaje (RP) Zg. Kungota. |
|
|
Za napajanje objektov iz
bodočega stanovanjskega območja S2 bo potrebno zgraditi novo TP in jo
vključiti v srednjenapetostno omrežje ter zgraditi nizkonapetostni
razvod in priključke do objektov. Srednjenapetostni 20 kV daljnovod, ki
prečka zazidalno območje, bo potrebno kablirati. |
|
|
Za napajanje objektov iz
novih zazidalnih območij C, S3 in I bi bilo potrebno transformatorsko
postajo TP Plintovec 4 (danes 250 kV) odstraniti in nadomestiti z novo
TP (ca. 1000 kV), vključiti v srednjenapetostno mrežo in zgraditi
nizkonapetostno omrežje in priključke. Obstoječi srednjenapetostni 20 kV
daljnovod, ki prečka predvideno zazidalno območje, bo potrebno
kablirati. |
|
|
Za osvetlitev
predvidenih objektov, novih parkirnih površin in dovozov do objektov bo
potrebno zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljalca. |
|
|
Napajanje bo izvedeno iz
zgoraj omenjenih TP preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja. Omrežje
javne razsvetljave naj poteka v isti trasi z nizkonapetostnim omrežjem. |
|
|
3.6. Telekomunikacijsko
in KRS omrežje |
|
|
Naselje Zg. Kungota ima
telefonsko centralo, na katero so vezani krajevni TK kabli in
medkrajevni TK optični kabel, ki poteka od Pesnice do telefonske
centrale Zg. Kungota. |
|
|
Telefonska centrala LC
Zg. Kungota ima še proste kapacitete. |
|
|
TK omrežje naselja se
sestoji iz primarnih in sekundarnih vodov in priključkov. Večina TK
omrežja je zgrajenega v zemeljski izvedbi. |
|
|
Telekom ima v
dolgoročnem planu izgradnjo medkrajevnega optičnega kabla v smeri Zg.
Kungota – Svečina. Kabel bo potekal vzporedno z obstoječim TK krajevnim
kablom. |
|
|
V bližini planiranih
zazidalnih območij potekajo trase TK kablov, zato bo za nove soseske
potrebno dograditi TK sekundarno omrežje in ga navezati na obstoječe
primarno. Objekti se bodo lahko priključili na TK omrežje pod pogoji
upravljalca. |
|
|
V naselju je zgrajeno
tudi televizijsko omrežje v kabelski izvedbi, katero se pričenja v Sp.
Dobrenju. |
|
|
Vzporedno s
telekomunikacijskim omrežjem se bo širilo tudi televizijsko omrežje. |
|
|
Predvidena je izgradnja
optičnega televizijskega omrežja iz naselja Zg. Kungota do TP Lipno in
KKS TV omrežja od Zg. Kungote do Svečine (ob trasi TK kabla). |
|
|
3.7. Ogrevanje objektov |
|
|
Ogrevanje objektov v
naselju danes je individualno, s tekočimi in trdimi gorivi. Urejeno
ogrevanje iz skupne kotlovnice ima le blok v Zg. Kungoti, kjer je
energent lahko kurilno olje. |
|
|
Tudi ogrevanje
predvidenih objektov se bo vršilo iz individualnih ogrevalnih enot.
Zaradi preprečevanja onesnaženosti zraka se priporoča ogrevanje bodočih
objektov z ekološko primernimi gorivi. |
|
|
3.8. Odstranjevanje
odpadkov |
|
|
Odstranjevanje odpadkov
v naselju se vrši v skladu z veljavnim občinskim »Odlokom o ravnanju s
komunalnimi odpadki v občini Kungota« (Uradni list RS, št. 33/96). |
|
|
Komunalne odpadke
zbirajo občani sami v posodah, ki so locirane na vizualno
neizpostavljenih mestih, ki pa morajo biti dostopna vozilom za odvoz
smeti. |
|
|
V Občini Kungota je
pravkar v izgradnji reciklažno dvorišče za potrebe občanov občine, kjer
bo možno zbirati večje kosovne odpadke, ki ne sodijo v posode iz rednega
sistema odvoza. |
|
|
Pri objektih morajo biti
odjemna mesta odpadkov urejena na vizualno neizpostavljenih mestih,
vendar dostopnih vozilom za odvoz. |
|
|
4. Usmeritve za načine
urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti |
|
|
Načini podrobnejšega
urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti so zasnovani na
naslednjih izhodiščih: |
|
|
– z zazidalnimi načrti
urejamo območja, na katera usmerjamo kompleksno stanovanjsko gradnjo,
centralne dejavnosti, proizvodne dejavnosti ter čistilno napravo; |
|
|
– z ureditvenim načrtom
bomo urejali površine za šport in rekreacijo v južnem delu naselja
zahodno od regionalne ceste Maribor–Zg. Kungota; |
|
|
– z lokacijskimi načrti
urejamo kompleksno gradnjo infrastrukture; |
|
|
– s prostorskimi
ureditvenimi pogoji urejamo območja, ki jih ne urejamo s prostorskimi
izvedbenimi načrti. |
|
|
3.9. PROMETNO OMREŽJE |
|
|
Osnovni cilj razvoja
prometa v občini je izgrajevanje optimalne strukture prometnega omrežja
in čimboljša vključenost v državni prometni sistem ter povezovanje
le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega
omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost. |
|
|
Na področju cestnega
prometa bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje prepustnosti posameznih
cestnih smeri in izboljšanje kvalitete cestnega omrežja. Z urejanjem
državnega omrežja cestnih povezav na območju občine in drugih (lokalnih)
cest bomo prvenstveno zagotavljali kvalitetnejše povezave med
pomembnejšim on drugimi naselji v skladu z zasnovo omrežja centralnih
naselij. Skrbeli bomo, da bodo odročnejši kraji na zadovoljiv način
povezani z urbanimi in zaposlitvenimi središči. Reševali bomo
problematiko parkirišč, razvijali javni potniški promet in urejali
kolesarske steze, poti ter površine za pešce, višinsko ločene od
vozišča. |
|
|
Strategija razvoja
cestnega omrežja v občini vključuje v prvi vrsti: |
|
|
– ureditev navezave
Občine Kungota na regionalno središče Maribor preko cestne smeri
Kungota-Kamnica, |
|
|
– vzpostavitev
kontinuirane cestne povezave ob državni meji, |
|
|
– preusmeritev prometa
na obvozne povezave v naseljih Jurij ob Pesnici in Zg. Kungota. |
|
|
Na obstoječi regionalni
cesti II. reda Počehova–Zg. Kungota–Jurij in regionalni cesti III. reda
Zgornja Kungota–Plač bo izvedena rekonstrukcija v smislu razširitve
vozišča in ureditve posameznih krivin ter zlasti asfaltiranje odseka od
Podigraca do Plača oziroma državne meje z Avstrijo. Hkrati bomo pričeli
z aktivnostmi za sočasno izgradnjo potrebnih obvoznih povezav na
navedenih regionalnih cestah. |
|
|
Izvedli bomo aktivnosti
za formiranje ceste, ki bi kontinuirano vodila ob državni meji in
omogočala večjo prometno (in s tem tudi turistično) dostopnost manj
razvitih in demografsko ogroženih krajev v občini (izdelava strokovne
dokumentacije z določitvijo potrebnih rekonstrukcij obstoječih obmejnih
cest in novogradenj na posameznih manjkajočih odsekih (npr. na odsekih
Kresnica – Ciringa in Špičnik – Jurij). |
|
|
Lokalno cestno omrežje v
občini bo vzdrževano in posodabljano, pri čemer bo skrb posvečena zlasti
asfaltiranju cest, ki še nimajo protiprašnega cestišča, in razširitvi
ozkih delov cestišč. Enako velja za ostale krajevne in nekategorizirane
ceste. Večja posodobitvena dela bodo izvedena na odseku lokalne ceste na
relaciji Kamnica–Rošpoh–Sp. Kungota (variantno bo ta cestna povezava
speljana od Rošpoha po novi trasi v smeri proti Zgornji Kungoti). |
|
|
Za potrebe kolesarskega
prometa in kolesarske rekreacije se bomo vključevali v kolesarske
povezave v sosednjih občinah in urejali lokalne poti za kolesarje.
Navezali jih bomo tudi na obstoječi sistem kolesarskih poti v Avstriji. |
|
|
Preko območja občine
potekajo zračne poti, celotno območje občine pa se nahaja v »nadzorovani
coni CTR« letališča Maribor, »terminalni kontrolni coni – Maribor TMA«
in »kontrolni coni CTA – Mura 1«. |
|
|
Pri načrtovanju posegov
v prostor je treba upoštevati, da se za ovire za zračni promet štejejo: |
|
|
– med ovire v coni
letališča se štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje
okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale ipd.; |
|
|
– za ovire zunaj cone
letališča štejejo: |
|
|
– v krogu s polmerom 10
km od referenčne točke letališča: objekti, instalacije in naprave, ki so
višje kot 100 m ali višje kot 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več
kot 100 m višji od referenčne točke letališča; |
|
|
– izven kroga s polmerom
10 km od referenčne točke letališča: objekti, instalacije in naprave, ki
so višje kot 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se
vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m; |
|
|
– vsi objekti,
instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi,
žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po
dolžini več kot 75 m; |
|
|
– za ovire pod zračnimi
potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od
okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih
pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in
podobno. |
|
|
Zato je potrebno pri
graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo
višino vplivati na varnost zračnega prometa, za take objekte predhodno
pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno
letalstvo. |
|
|
Zasnova cestnega omrežja
je prikazana na karti št. 7 »Zasnova prometnega omrežja«. |
|
|
3.10. ZVEZE |
|
|
3.10.1.
Telekomunikacijsko in poštno prometno omrežje |
|
|
Področje zvez bo sledilo
sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. PTT
zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane. |
|
|
Na področju telefonskega
prometa bo v sklopu izgradnje slovenskega optičnega križa zgrajen
optični meddržavni kabel Avstrija – Šentilj – Maribor ter kot odcep od
njega medkrajevni optični kabel do Zg. Kungote. |
|
|
Nadzemno kabelsko
omrežje na območju občine bo grajen v omejenem obsegu, nadzemne
komunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in
odstranjene. Razširjen bo naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem
povečana zmogljivost telefonskih central s ciljem zagotovitve ca. 30
telefonskih priključkov na 100 prebivalcev. Novo telefonsko omrežje bo
načrtovano in izvedeno v skupnih trasah z obstoječim telefonskim
omrežjem in s CATV omrežjem. |
|
|
Telekomunikacijska
podjetja bodo zgradila javno omrežje za prenos podatkov ter telefonsko
in telegrafsko omrežje z možnostjo povezovanja medsebojno oddaljenih
računalniških enot. |
|
|
Kot determinanta
prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi linkovski koridrji. |
|
|
Na območju občine bo
zagotovljeno racionalno mobilno telekomunikacijsko omrežje. Sestavljajo
ga posamezni objekti in naprave mobilne telefonije, ki z vso pripadajočo
komunalno infrastrukturo predstavljajo objekte državnega pomena. |
|
|
Pri umeščanju objektov
mobilne telefonije v prostor občine Kungota bodo upoštevane naslednje
usmeritve: |
|
|
– objekti in naprave
mobilne telefonije bodo usmerjani na lokacije, kjer bodo vplivi na
zdravlje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino minimizirani; |
|
|
– objekti in naprave
mobilne telefonije bodo usmerjani na območja obstoječih infrastrukturnih
objektov in naprav oziroma na manj kvalitetna kmetijska zemljišča, če je
to mogoče, v naseljih pa na območja, namenjena industrijski in poslovni
dejavnosti; |
|
|
– objektov in naprav
mobilne telefonije ne bomo locirali v območja predvidenih naravnih
vrednot ali na ekološko pomembna območja, razen v izjemnih, posebej
utemeljenih primerih in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi
katerih je območje pridobilo navedeni status; |
|
|
– objektov in naprav
mobilne telefonije ne bomo locirali v območja kulturne dediščine, razen
v izjemnih, posebej utemeljenih primerih in po postopkih, ki jih
določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine; |
|
|
– oblikovanje objektov
mobilne telefonije mora biti čimbolj prilagojeno prevladujoči urbani in
krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora. |
|
|
Zasnova
telekomunikacijskega in poštno prometnega omrežja je prikazana na karti
št. 12. |
|
|
3.10.2. RTV omrežje |
|
|
Upravljalec kabelsko
razdelilnega sistema (KRS) v naselju Zgornja Kungota bo ta sistem širil
glede na potebe prebivalcev. Glede na tehnične možnosti bo razširjen
obseg razpoložljivih radijskih in televizijskih programov na njih. Na
kabelsko omrežje bodo znotraj območja, ki ga omrežje pokriva, glede na
interes naročnikov priključeni novi objekti. KRS Zgornja Kungota bo
razširjen v smeri proti Vajsovi grabi in Plintovcu, perspektivno pa tudi
proti Svečini. Za potrebe predvajanja lokalnega TV programa bodo v
Zgornji Kungoti uredili studio, prav tako pa pripravili strokovno
podlago za morebitno vzpostavitev linkovske povezave s KRS Maribor. |
|
|
Po potrebi bo v občini
vzpostavljena javna ali privatna lokalna radijska postaja. |
|
|
3.11. ENERGETSKO OMREŽJE |
|
|
Energetska preskrba
Občine Kungota bo tudi v prihodnje temeljila na elektroenergetskem in
komplementarnem (premog, naftni derivati, ostalo) energetskem sistemu.
Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njihov medsebojno
pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom
uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije
(zlasti pri velikih in množičnih porabnikih energije) in uvajanju
alternativnih virov energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in
infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo
energetskega omrežja. |
|
|
3.11.1.
Elektroenergetsko omrežje |
|
|
Na območju občine so
zgrajeni naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti: |
|
|
– srednjenapetostno
omrežje 20 kV; |
|
|
– transformatorske
postaje (TP) 20/0,4 kV; |
|
|
– pripadajoče
nizkonapetostno omrežje. |
|
|
Razvoj
elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje
in obnavljanje obstoječih kapacitet. Poskrbljeno bo za večjo razvejanost
električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na celem
območju občine. |
|
|
Do leta 2001 je
načrtovana izgradnja naslednjih elektroenergetskih objektov in vodov: |
|
|
– 5 novih TP 20/0,4 kV z
20 kV priključnimi daljnovodi oziroma kablovodi in pripadajočim
nizkonapetostnim omrežjem; |
|
|
– nov povezovalni 20 kV
srednjenapetostni vod. |
|
|
V odprtem prostoru bodo
grajeni srednje in nizkonapetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v
podzemni oziroma kabelski izvedbi pa v strnjenih urbanih območjih.
Planiranje novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja bo
odvisno od povečanja obremenitev, izvedeno pa bo tudi tam, kjer se bodo
pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na
obstoječe omrežje. |
|
|
Nove TP bo mogoče
graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi
neposredni bližini. Pri tem je potrebno zagotoviti izpolnjevanje zahtev
v zvezi z elektromagnetnim sevanjem in hrupom. |
|
|
Za potrebe večjih
obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna
večja priključna moč, bo treba možnost napajanja z električno energijo
posebej proučiti in preveriti ter opredeliti ustrezno rešitev. |
|
|
Elektroenergetsko
omrežje je prikazano na karti št. 9 "Zasnova energetskega omrežja". |
|
|
3.11.2. Plinovodno
omrežje |
|
|
V Občini Kungota
zaenkrat zaradi premajhne ekonomske upravičenosti ni predvidena
izgradnja omrežja za zemeljski plin. Možna pa je izgradnja sistemov za
individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega
hišnega kontejnerja (za posamično zgradbo ali več teh). |
|
|
3.11.3. Daljinsko
ogrevanje |
|
|
V Občini Kungota ni
sistemov daljinske preskrbe s toplotno energijo. |
|
|
3.12. OSKRBA Z VODO IN
RAVNANJE Z ODPLAKAMI |
|
|
3.12.1. Oskrba z vodo |
|
|
Na področju vodooskrbe,
ki je eno od problemsko najbolj peročih v občini, je osnovna usmeritev
zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na
celotnem območju občine. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, in
naselja, v katerih je predviden intenzivneši razvoj, bomo prednostno
opremljali z novim vodovodnim omrežjem. |
|
|
Strategija razvoja
oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh: |
|
|
– zmanjšati visoke
izgube v vodovodnem sistemu (z rekonstrukcijo in zamenjavo nekvalitetnih
delov omrežja), |
|
|
– sodelovati pri
izgradnji novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje sistema
Mariborskega vodovoda (t.j. sodelovati pri izvajanju programa optimalne
izrabe vodooskrbnega sistema in programa zagotavljanja vodnih virov za
sistem mariborskega vodovoda), |
|
|
– sodelovati pri
izvajanju aktivnosti za izrabo potencialnih vodnih virov (podtalnica na
Selniški dobravi v Občini Ruše, pohorski potoki, čiščenje in predelava
vode reke Drave) in za regijsko povezovanje vodovodnih sistemov v
podravskih občinah. |
|
|
Poleg naštetega bo
Občina Kungota sodelovala pri izvajanju programa širitve vodooskrbnega
sistema Mariborskega vodovoda (in v okviru tega pri izvajanju programa
oskrbe manj razvitih, vododeficitarnih, in demografsko ogroženih
območij). Vključila se bo tudi v izdelavo in spremljanje izvajanja
dolgoročnega razvojnega programa vodooskrbe (opredelitev vodnih virov za
srednjeročno in dolgoročno obdobje ob upoštevanju demografskih in
urbanističnih izhodišč). |
|
|
Izgradnja novih
cevovodov, distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in
razbremenilnikov bo potekala predvsem na vodovodno deficitarnih predelih
občine in skladno z novo stanovanjsko, infrastrukturno in gospodarsko
gradnjo (ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih
kapacitet v sosednjih občinah). |
|
|
Rekonstruirati bo
potrebno nekatere lokalno zgrajene vodovode (Jurij). Izvedli bomo nujno
potrebne ukrepe zlasti za zmanjšanje izgub vode iz omrežja (zamenjava
dotrajanih vodov in priključkov), nadalje za varčevanje s pitno vodo, za
vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za
modernizacijo vodovodnega sistema. |
|
|
Usmeritev za podjetja je
zmanjšanje uporabe pitne vode za tehnološke namene, uporaba lastnih
vodnih virov in manj kvalitetnih vod za tehnološke namene ter čiščenje
in recikliranje uporabljene vode. |
|
|
Izgradnja vodovodnih
objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem dokumentu,
je predmet sektorskega plana za področje oskrbe z vodo. |
|
|
Obstoječe in predvideno
vodovodno omrežje je prikazano na karti št. 2 "Zasnova oskrbe z vodo". |
|
|
3.12.2. Ravnanje z
odplakami |
|
|
Osnovne naloge na tem
področju bodo odvodnja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja
(zlasti površinskih vodotokov in podtalnice) in zagotovitev komunalnega
standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo
izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih. |
|
|
Zastavljeni cilji tega
komunalnega območja so: |
|
|
– zaokrožitev
kanalizacijaskih omrežij z dogradnjo primarnih zbiralnikov, čiščenjem
odpadnih voda v čistilnih napravah in povezavo le-teh z zmogljivimi
odvodniki (odprava zaostanka pri gradnji primarnih zbiralnikov in
čistilnih naprav), |
|
|
– kanaliziranje že
urbaniziranih in kanalizacijsko deficitarnih predelov v večjih naseljih
in gradnja sistemov lokalnih kanalizacijskih vej na podeželskem
prostoru, |
|
|
– spremljanje izgradnje
novih stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov z
izgradnjo kanalizacijskega omrežja, |
|
|
– odvodnja odpadnih voda
industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim sistemom
le pod pogojem, da le-ti izvedejo prečiščenje svojih odpadnih voda. |
|
|
Zlasti za zaščito voda
reke Pesnice je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda na
skupnih čistilnih napravah v naseljih Zgornja Kungota in Svečina. V teh
naseljih bo potekala (nadaljnja) gradnja primarnih in sekundarnih
zbiralnikov. Čistilne naprave bodo po potrebi zgrajene še v drugih
naseljih in večjih podjetjih. V ta namen so zlasti za podeželski prostor
primerne majhne čistilne naprave v obliki tipskih izvedb bioloških
čistilnih naprav, nadalje sanitarna močvirja in tudi postaja za prevzem
in obdelavo muljev iz greznic in iz mehanskih čistilnih naprav (taka
postaja bi bila v sklopu ene od večjih čistilnih naprav in bi služila
širšemu zbirnemu področju). |
|
|
Na karti št. 10 "Zasnova
ravnanja z odplakami" je opredeljeno omrežje sedanjih in predvidenih
primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav. |
|
|
4. OPREDELITVE ZA
URESNIČEVANJE PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA
OBČINE |
|
|
Na vseh področjih
urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k
uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila,
načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili
v posameznih prostorskih izvedbenih aktih. Za ureditveno območje
občinskega središča naselja Zgornja Kungota so ta merila, načela in
pogoji določeni v urbanistični zasnovi, ki je osnova za izdelavo
prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja v tem naselju. |
|
|
4.1. USMERITVE GLEDE
NAČINOV UREJANJA PROSTORA S PROSTORSKIMI IZVEDBENIMI AKTI (PIA) |
|
|
Akti za urejanje
prostora, prikazani v karti št. 11 "Zasnova načinov urejanja prostora s
prostorskimi izvedbenimi akti", bodo omogočili racionalno izrabo
prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo
podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni načrtovani posegi
v prostor. |
|
|
Za občinsko središče Zg.
Kungota so prikazi načina urejanja območij opredeljeni v urbanistični
zasnovi za to naselje. Za območja kompleksne graditve, kamor sodijo nova
poselitvena območja Vodušek in Gradiška III, območje za bivanje,
rehabilitacijo, počitek in turizem (Sonček) ter deli naselij Gradiška I
in Gradiška II, bodo izdelani zazidalni načrti. Ostala naselja in odprti
prostor bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji. Pomembnejše
posege na področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti. |
|
|
Za zahtevnejše posege na
območjih, ki jih urejamo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, bodo pred
izvedbo posegov pripravljene ustrezne strokovne podlage ali prostorski
izvedbeni načrti. Kjer bo mogoče, bo pri izdelavi novih prostorskih
izvedbenih aktov upoštevana že izdelana urbanistična dokumentacija iz
prejšnjih let. |
|
|
4.2. MERILA ZA
UGOTAVLJANJE ODSTOPANJ OD SPREJETEGA DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA
PLANA, KI NAREKUJEJO SPREMEMBO PLANA |
|
|
Prostorske sestavine
dolgoročnega in srednjeročnega plana občine bodo spremenjene v primerih,
ko bomo na podlagi javno utemeljene potrebe odstopali od sprejetih
obveznih izhodišč, naštetih v poglavju 5. Vse druge spremembe bodo
utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in
sektorskimi razvojnimi programi ter projekti. |
|
|
4.3. PROGRAM DODATNIH
RAZISKAV, ANALIZ IN ŠTUDIJ |
|
|
Za konkretizacijo
planskih zasnov in uresničevanje dolgoročnega in srednjeročnega plana
občine bomo izdelali naslednje raziskave in analize: |
|
|
– izdelava strokovne
podlage za opredelitev območij za pridobivanje gramoza v občini, |
|
|
– izdelava katastra
odpadkov in ažuriranje katastra posebnih odpadkov, |
|
|
– izdelava katastra
nelegalnih odlagališč odpadkov in gramoznic, |
|
|
– izdelava katastra
cistern nevarnih in lahkovnetljivih snovi, |
|
|
– izdelava katastra
hrupa, |
|
|
– izdelava strokovnih
podlag za območja za turizem in rekreacijo, |
|
|
– izdelava programa
razširitve cestišč na nekaterih odsekih lokalnega cestnega omrežja v
občini, |
|
|
– proučitev potreb in
prostorskih možnosti lociranja bencinskih črpalk na območju občine, |
|
|
– izdelava strokovne
študije o možnostih za plinifikacijo naselja Zg. Kungota, |
|
|
– izdelava strokovne
podlage za vzpostavitev linkovskih povezav med KRS v Zg. Kungoti in KRS
Mariboru. |
|
|
4.4. NALOGE, KI JIH
OBČINA KUNGOTA IZVAJA SKUPAJ Z DRUGIMI OBČINAMI V ŠIRŠEM PROSTORU REGIJE
ZA SKLADNEJŠI PROSTORDKI RAZVOJ |
|
|
Občina Kungota bo skupaj
s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih: |
|
|
– z Občino Maribor:
kmetijstvo (agrarne operacije), gozdarstvo, vodni viri (Dravsko polje,
Drava), oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), rekreacija v
naravnem okolju, promet (nekatere lokalne ceste), zveze in
elektroenergetsko omrežje; |
|
|
– z občinami v Podravski
regiji: vodni viri, oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje), sanacija
naravnih virov (regijski center za ravnanje z odpadki) in promet. |
|
|
5. SESTAVINE
PROSTORSKEGA PLANA REPUBLIKE SLOVENIJE, KI SO OBVEZNO IZHODIŠČE ZA
PRIPRAVO DOLGOROČNEGA IN SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE KUNGOTA, TER
PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE KUNGOTA, KI SO OBVEZNO
IZHODIŠČE ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNEGA PLANA, SEKTORSKIH PLANOV IN
RAZVOJNIH PROGRAMOV |
|
|
Obvezna izhodišča so
povzeta po prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike
Slovenije. Dodatno so opredeljena še obvezna izhodišča dolgoročnega in
srednjeročnega plana občine. |
|