Na podlagi 4. in 52. člena
Zakona o računovodstvu
(Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02 – ZJF-C) in 16. člena
Statuta Občine Makole
(Uradno glasilo slovenskih občin št. 2/2007) je Občinski svet Občine
Makole na svoji 13. redni seji dne 20.11.2012 sprejel |
PRAVILNIK O RAČUNOVODSTVU OBČINE MAKOLE |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
Pravilnik o računovodstvu občine (v nadaljevanju: pravilnik) je splošni
akt občine. Računovodstvo zagotavlja podatke oziroma informacije o
poslovni in finančni uspešnosti občine ter o njenem premoženjskem in
finančnem stanju za notranje in zunanje uporabnike informacij.
|
2. člen |
Glavna računovodska funkcija je povezana z drugimi računovodskimi
funkcijami (predračunavanjem, obračunavanjem, nadziranjem,
analiziranjem), oziroma je odvisna od njih. |
3. člen |
Ta pravilnik ureja: |
-
organiziranost in vodenje računovodstva, |
-
pooblastila in odgovornost računovodskih in drugih delavcev,
|
-
knjigovodske listine in poslovne knjige, |
-
popis sredstev in obveznosti do njihovih virov ter usklajevanje
poslovnih knjig, |
-
sestavljanje računovodskih izkazov ter pripravljanje letnega poročila in
zaključnega računa proračuna, |
-
vrednotenje in izkazovanje računovodskih kategorij, |
-
računovodsko analiziranje in informiranje, |
-
računovodsko kontroliranje in notranje revidiranje, |
-
hrambo knjigovodskih listin, poslovnih knjig, letnih poročil in druge
računovodske dokumentacije, |
-
finančno poslovanje. |
4. člen |
Občina pri urejanju področij, naštetih v 3. členu tega pravilnika,
upošteva zakonodajo s področja računovodstva in zakonodajo s področja
javnih financah, predpise, ki urejajo delovanje lokalnih skupnosti,
druge predpise, ki vplivajo na obravnavanje računovodskih kategorij, ter
slovenske računovodske standarde. |
5. člen |
Občina upošteva pri vodenju poslovnih knjig in pri pripravljanju
računovodskih izkazov splošna računovodska pravila vrednotenja: časovno
neomejenost delovanja, dosledno stanovitnost in računovodsko načelo
denarnega toka (plačane realizacije) pri priznavanju prihodkov in drugih
prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov. |
II. ORGANIZIRANOST IN VODENJE RAČUNOVODSTVA |
6. člen |
(1) Naloge s področja računovodstva in javnih financ opravlja občinska
uprava občine. Opravlja vse računovodske naloge v občini, in sicer:
|
-
kontrolira knjigovodske listine, |
-
usklajuje razpoložljiva proračunska sredstva z najavljenimi
predobremenitvami, |
-
tekoče ureja, zajema, knjigovodsko evidentira in sporoča podatke,
|
-
omogoča vpogled v stanje in gibanje sredstev ter obveznosti do virov
sredstev, |
-
opravlja plačila in nadzor nad plačilom obveznosti in izpolnjevanje
terjatev, |
-
ugotavlja prihodke in odhodke ter rezultate poslovanja, |
-
obračunava plače in druge stroške dela, |
-
računovodsko nadzira in informira, |
-
izdeluje računovodske izkaze in letna poročila, |
-
arhivira izvirnike knjigovodskih listin, |
-
v sodelovanju s skrbniki pripravlja proračun in finančne načrte.
|
(2) Računovodska in finančna opravila se opravljajo po navodilih in pod
nadzorom računovodje v skladu s pravilnikom. (3) Število zaposlenih ter
njihove nazive in naloge določa akt o sistemizaciji delovnih mest
občine. |
III. POOBLASTILA IN ODGOVORNOST RAČUNOVODSKIH IN DRUGIH DELAVCEV |
|
7. člen |
Delavci računovodstva so zadolženi in odgovarjajo za pravočasno delo, za
sodelovanje in potrebno usklajevanje dela. Za pravočasno opravljeno delo
šteje delo, ki je opravljeno v rokih, ki so določeni z zakoni,
podzakonskimi akti, ustreznimi predpisi in navodili. Posamezna
računovodska opravila, na katere je vsebinsko – po področjih dela
razdeljeno računovodstvo, opravljajo delavci zaposleni v računovodstvu.
Računovodski delavci, ki opravljajo računovodska in finančna opravila,
morajo imeti ustrezno izobrazbo, ki je določena s sistematizacijo
delovnih mest. Računovodja in računovodski delavci morajo spoštovati
kodeks poklicne etike računovodskih delavcev. Pri opravljanju svojih del
in nalog morajo biti strokovni, natančni, odgovorni, pošteni in zaupanja
vredni. |
8. člen |
Osebe, ki sprožajo poslovne spremembe, so nosilci sredstev –
odredbodajalci. To so župan, po njegovem pooblastilu podžupan ali
direktor občinske uprave. Delavci občine so odgovorni za vsak poslovni
dogodek, ki se nanaša na spremembo sredstev in obveznosti do virov
sredstev, prejemkov in izdatkov. |
IV. KNJIGOVODSKE LISTINE IN POSLOVNE KNJIGE |
Knjigovodske listine |
9. člen |
V knjigovodstvu je možno obravnavati in knjižiti poslovne dogodke samo
na podlagi knjigovodskih listin, ki poslovne dogodke dokazujejo.
Knjigovodska listina se sestavi za vsak poslovni dogodek oziroma za
vsako poslovno spremembo pri sredstvih, obveznostih do virov sredstev,
prihodkih in odhodkih, stroških in učinkih ter rezultatih poslovanja.
Knjigovodske listine se sestavljajo tudi v zvezi s poslovnimi dogodki,
ki so predmet zunajbilančne evidence. |
10. člen |
Knjigovodska listina se sestavi na kraju in v času poslovnega dogodka.
Pripravljena mora biti v skladu s predpisi, ki veljajo za področji
javnega računovodstva in javnih financ, ter s slovenskimi računovodskimi
standardi in drugimi predpisi (npr. davčnimi). |
11. člen |
Knjigovodske listine so: |
-
izvirne zunanje, ki jih občina prejema v enem ali več izvodih in so bile
sestavljene pri drugih pravnih in fizičnih osebah, |
-
izvirne notranje, ki se sestavljajo znotraj občine v enem ali več
izvodih in so sestavljene v času in kraju poslovnega dogodka,
|
-
izvedene notranje, ki se sestavljajo v računovodstvu občine na podlagi
izvirnih knjigovodskih listin ali v zvezi s knjiženjem obračunov,
prenosov, zaključevanj v poslovnih knjigah. |
12. člen |
Izvirne zunanje knjigovodske listine, ki jih občina prejme iz okolja za
pogostejše in pomembnejše poslovne dogodke, so: |
-
prejeti računi za osnovna sredstva, material, blago in storitve,
|
-
izvajalske pogodbe in naročniške pogodbe, |
-
pogodbe za najeta posojila, dane depozite, |
-
pogodbe o sofinanciranju, |
-
naročilnice za material, blago in storitve, |
-
dnevni izpiski stanj na podračunih v sistemu enotnega zakladniškega
računa (EZR), s |
-
seznami posameznih prilivov in odlivov sredstev, |
-
obračuni, dobavnice, izdajnice, |
-
bremepisi, dobropisi, potrdila, |
-
odločbe, sklepi. |
13. člen |
Izvirne notranje knjigovodske listine so: |
-
računi za prodajo osnovnih sredstev, storitev in blaga, |
-
naročilnice, izdajnice, prevzemnice, dobavnice, |
-
potrdila o vplačilih in izplačilih, |
-
obračuni, bremepisi, dobropisi, |
-
izvajalske in naročniške pogodbe, |
-
pogodbe o sofinanciranju, |
-
odločbe, sklepi, odredbe, |
-
potni nalogi. |
|
|
14. člen |
Izvedene notranje knjigovodske listine so tiste listine, ki se izdajajo
v računovodstvu na podlagi izvirnih knjigovodskih listin. To so nalogi,
ki se izdajajo zlasti za knjiženje: obračuna plač, sejnin, pogodbenega
dela, avtorskih honorarjev, sprememb pri osnovnih sredstvih –
pridobitev, odpis osnovnih sredstev ipd. |
15. člen |
Vsaka knjigovodska listina mora vsebovati vsaj naslednje podatke:
|
-
podatke o izdajatelju (naslov, matično, davčno in drugo identifikacijsko
šifro), |
-
podatke o prejemniku (naslov, matično, davčno in drugo identifikacijsko
šifro), |
-
naziv listine z označbo listine (zaporedna številka), |
-
datum nastanka poslovnega dogodka in datum izstavitve listine,
|
-
datum uradnega prejema listine, |
-
vsebino poslovne spremembe, |
-
oznake stroškovnih mest oziroma proračunske postavke za listine, iz
katerih izhajajo odhodki, |
-
količino, mersko enoto in ceno (po potrebi, glede na vsebino poslovnega
dogodka), |
-
podpis osebe, pooblaščene za sestavitev listine, |
-
podpise oseb, pooblaščenih za kontrolo in likvidacijo (skrbnik postavke
in odredbodajalec), |
-
druge podatke, ki so odvisni od okoliščin. |
Knjigovodske listine se sistematično označujejo s šifro po vsebinskih
vidikih in z zaporedno številko. |
16. člen |
Za verodostojnost in pravilnost knjigovodskih listin, ki so podlaga za
knjiženje, so odgovorne osebe, ki sodelujejo v materialnem in finančnem
poslovanju občine, tako da za poslovni dogodek, naveden v knjigovodski
listini, zagotovijo: |
-
da je skladen z veljavnim proračunom, |
-
da je skladen z nalogom za izvedbo, |
-
da je skladen z davčno zakonodajo (pri obračunu davkov in prispevkov),
|
-
da je njegovo ovrednotenje ustrezno, cene in vrednosti pa pravilno
vpisane, |
-
da so morebitne kasnejše spremembe vrednosti (zmanjšanja, povečanja)
pravilno ugotovljene, |
-
da je rok plačila (če knjigovodska listina izraža dogodek, katerega
posledica je rok plačila) skladen z dogovorom ali predpisom,
|
-
da so označeni stroškovno mesto in vir sredstev, |
-
da so listini dodani drugi dokumenti, ki dokazujejo njeno
verodostojnost. |
17. člen |
(1) Pred knjiženjem je treba dokazati verodostojnost knjigovodske
listine s kontroliranjem. Knjigovodska listina je ustrezna za knjiženje,
ko njeno kontrolo z navedbo potrebnih informacij ter s podpisom na
nalogu za likvidacijo potrdijo odgovorne osebe – skrbniki postavk in
odredbodajalci. |
(2) Če listina ni ustrezno potrjena, jo računovodstvo vrne osebi, ki je
odgovorna za ugotavljanje njene verodostojnosti. Knjigovodske listine je
treba oddajati v računovodstvo sproti in se ne smejo zadrževati na
krajih, prek katerih se prenašajo. |
(3) Vsaka knjigovodska listina, ki je podlaga za izplačilo obveznosti iz
proračuna, mora biti v največ 8 dneh od prejema in najkasneje 7
delovnih dni pred zapadlostjo v plačilo, predložena v računovodstvo. |
18. člen |
Podatki na knjigovodskih listinah se popravljajo s prečrtavanjem
prvotnih podatkov ter z uničevanjem nepravilnih listin in izdajanjem
novih. Oseba, ki je izdala knjigovodsko listino, vnese popravek v vse
njene izvode ali vse stare izvode nadomesti z novimi. Blagajniške in
druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se ne smejo
popravljati, ampak se uničijo in se sestavijo nove. Knjigovodske listine
v elektronski obliki se morajo popravljati tako, da se v računalniškem
programu obdrži sled popravkov. |
Poslovne knjige |
19. člen |
Poslovne knjige so evidence, s katerimi se zagotavljajo podatki za
pridobivanje informacij o stanju in gibanju sredstev, obveznostih do
virov sredstev, prihodkih in drugih prejemkih, odhodkih in drugih
izdatkih ter izidu poslovanja. |
20. člen |
(1) Računovodstvo proračuna občine vodi poslovne knjige na podlagi
verodostojnih knjigovodskih listin po sistemu dvostavnega knjigovodstva.
Poslovne knjige se vodijo z upoštevanjem enotnega kontnega načrta.
|
(2) Poslovne knjige so javne listine. Poslovne knjige se vodijo v
slovenskem jeziku in v domači valuti. Poslovne knjige se odprejo in
zaključijo vsako poslovno leto. |
(3) Računovodstvo proračuna občine uporablja sledečo ureditev kontov v
glavni knjigi (po šifrah): |
-
razredi od 0 do 9, |
-
skupine kontov od 00 do 99, |
-
podskupine kontov od 000 do 999, |
-
konti od 0000 do 9999 in |
-
podkonti oziroma analitični konti 000000 do 999999. |
(4) Poslovne knjige so temeljne in pomožne. Temeljni knjigi sta dnevnik
in glavna knjiga. |
21. člen |
Glavno knjigo sestavljajo sintetični in analitični konti, na katere se
posamično ali zbirno knjižijo stanja in spremembe sredstev in obveznosti
do virov sredstev, odhodki in drugi izdatki, prihodki in drugi prejemki
ter izid poslovanja. Glavna knjiga se vodi računalniško. Poslovni
dogodki se vnašajo v glavno knjigo na podlagi izvirnih knjigovodskih
listin in na podlagi izvedenih knjigovodskih listin – nalogov za
knjiženje. Vodenje glavne knjige mora zagotavljati, da je mogoče za
katerikoli konto kadarkoli priklicati na ekran računalniško sliko ali
izpis – odtis na papirju. Enako mora biti omogočeno za posamezne skupine
kontov ali razrede, za posamezno časovno obdobje ali za celotno
obračunsko obdobje. Glavno knjigo je potrebno izpisati vsaj enkrat na
leto, in sicer ob zaključku poslovnega leta. |
22. člen |
(1) Dnevnik glavne knjige se vodi računalniško. Poslovni dogodki, ki se
knjižijo v glavno knjigo iz knjigovodskih listin, se istočasno –
avtomatično – zapisujejo tudi v dnevnik po časovnem zaporedju nastajanja
poslovnih dogodkov. Po obliki in vsebini je dnevnik glavne knjige
organiziran kot enotna temeljna knjiga, iz katere je možno kadarkoli
kontrolirati knjiženje, priklicati sliko na zaslon računalnika ali
odtisniti posamezna knjižna obdobja oziroma vsa knjiženja za celotno
obračunsko obdobje. |
(2) Dnevnik glavne knjige mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
|
-
označbo knjigovodske listine, ki je bila osnova za knjiženje,
|
-
številko in opis knjigovodske listine, |
-
obdobje knjiženja in datum izdaje listine, |
-
konto in protikonto knjiženja, |
-
znesek v breme ali dobro, |
-
seštevek vseh knjiženih zneskov v breme in v dobro po označbah
knjigovodskih listin, |
-
skupni znesek vseh knjiženih zneskov v breme in v dobro. |
23. člen |
Pomožne knjige so analitične evidence in druge pomožne knjige, ki
dopolnjujejo konte glavne knjige, in so naslednje: |
-
blagajniški dnevnik, |
-
analitična evidenca opredmetenih osnovnih sredstev, |
-
analitična evidenca terjatev do kupcev, |
-
analitična evidenca obveznosti do dobaviteljev, |
-
analitična evidenca plač in drugih osebnih prejemkov, |
-
knjiga prejetih računov, |
-
knjiga izdanih računov, |
-
druge pomožne knjige in evidence po potrebi. |
24. člen |
Blagajniški dnevnik (knjiga) se vodi v računovodstvu občine in to ročno
na naslednjih obrazcih: |
-
Blagajniška knjiga (dnevnik), |
-
Blagajniški prejemek, |
-
Blagajniški izdatek. |
25. člen |
(1) Analitična evidenca opredmetenih osnovnih sredstev, ki je del knjige
osnovnih sredstev, vsebuje vse potrebne podatke o posameznih osnovnih
sredstvih po kontih, po amortizacijskih skupinah in po nahajališčih
(pisarnah), in sicer: |
-
inventarno številko, |
-
naziv osnovnega sredstva, |
-
datum nabave, |
-
datum pričetka oziroma prenosa v uporabo, |
-
nabavno vrednost osnovnega sredstva, |
-
stopnjo rednega odpisa, |
-
popravek vrednosti, |
-
mesec odtujitve oziroma odpisa osnovnega sredstva. |
(2) Knjiga osnovnih sredstev se izpisuje enkrat letno po stanju na dan
31. 12. v posameznem letu. Zagotovljena mora biti možnost izpisa:
|
-
kartice osnovnega sredstva, |
-
popisnih listov, |
-
pregleda obračunov amortizacije, |
-
rekapitulacije po stroškovnih mestih in virih sredstev, |
-
temeljnice za glavno knjigo. |
(3) Ob letnem popisu sredstev se izpiše knjigovodsko stanje – posebni
pregled posameznih osnovnih sredstev, za usklajevanje dejanskega in
knjigovodskega stanja. |
26. člen |
Analitična evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev
zagotavlja podatke: |
-
stanju in gibanju razmerij s kupci in drugimi dolžniki ter dobavitelji
in drugimi upniki in |
-
datumih zapadlosti terjatev in obveznosti. |
27. člen |
Analitična evidenca plač in drugih osebnih prejemkov ter vse potrebne
analitične evidence v zvezi s plačami se vodijo računalniško. Na podlagi
izpisanih podatkov o obračunanih in izplačanih plačah iz navedenega
programa se sestavi temeljnica za vnos podatkov v glavno knjigo. Knjiga
obračunov plač in drugih osebnih prejemkov mora omogočati izpis obrazcev
za obračune, plačilnih list, davčnih obrazcev, statističnih obrazcev,
zahtevkov za refundacije, rekapitulacije po zaposlenih, seznamov
odtegljajev od plač, letnih podatkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje in davčno upravo. |
28. člen |
Knjiga prejetih računov je pomožna knjiga, ki je neposredno povezana s
saldakonti dobaviteljev in davčno knjigo. Knjiga prejetih računov se
vodi računalniško v skladu z zakonom o DDV oziroma Pravilnikom o
izvajanju zakona o DDV. Knjiga prejetih računov vsebuje naslednje
podatke: |
-
zaporedno številko, ki se ob začetku vsakega poslovnega leta začne s
številko »001«, |
-
datum prejema računa, |
-
naziv pošiljatelja računa, |
-
številko računa, |
-
datum izdaje računa, znesek za plačilo, |
-
opis – vsebino računa z opombami. |
29. člen |
Knjiga izdanih računov je pomožna knjiga, ki je neposredno povezana s
saldakonti kupcev in davčno knjigo. Knjiga izdanih računov se vodi
računalniško v skladu z zakonom o DDV oziroma Pravilnikom o izvajanju
zakona o DDV. Knjiga izdanih računov se zaključuje po izteku vsakega
koledarskega meseca (davčnega obdobja za DDV), zneski se seštejejo in
uporabijo za obračun DDV. |
30. člen |
Analitična evidenca drobnega inventarja se vodi po vrsti, količini,
vrednosti in nahajališčih. |
V. POPIS SREDSTEV IN OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV TER USKLAJEVANJE
POSLOVNIH KNJIG |
31. člen |
V računovodstvu se morajo sproti, najmanj pa enkrat letno uskladiti
podatki v glavni knjigi in pomožnih poslovnih knjigah. |
32. člen |
Občina mora ob koncu poslovnega leta uskladiti terjatve za sredstva dana
v upravljanje, z obveznostmi za sredstva, prejeta v upravljanje pravnih
oseb, ki financirajo svoje programe in dejavnosti s proračunskimi
sredstvi. |
33. člen |
(1) Knjigovodsko stanje sredstev in obveznosti do virov sredstev se
najmanj enkrat na leto uskladi z dejanskim stanjem, ki se ugotavlja z
rednim popisom (inventuro). Sredstva in obveznosti do virov sredstev
popišejo inventurne komisije, ki jih imenuje župan, po stanju na dan 31.
decembra in to v času od 1. decembra do 31. januarja. |
(2) Popisujejo se: |
-
sredstva (tudi tista, ki so zunaj sedeža občine in so njena last);
|
-
obveznosti do virov sredstev in |
-
sredstva, ki so pri občini le začasno (last drugih oseb). |
(3) Popisi sredstev in obveznosti do njihovih virov so redni in izredni
ter lahko zajamejo vsa sredstva in obveznosti do njihovih virov
(popolni) ali pa le njihov del (delni). |
(4) Redni letni popis je popolni popis in se opravi vsako leto po stanju
na dan 31. decembra. |
(5) Izredni popis se opravi na zahtevo župana ter ob statusnih
spremembah, prenehanju in v drugih primerih, določenih z zakonom.
Izredni popis je lahko delni. |
(6) Popisni primanjkljaji bremenijo osebo, ki dela s sredstvi, razen če
zaradi višje sile ni mogla vplivati na nastanek primanjkljaja.
|
(7) Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov je podrobneje urejen
v pravilniku o popisu. |
VI. SESTAVLJANJE RAČUNOVODSKIH IZKAZOV TER PRIPRAVA LETNEGA POROČILA IN
ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA |
|
34. člen |
(1) Občina mora pripraviti: |
-
zaključni račun proračuna in |
-
letno poročilo. |
(2) Zaključni račun proračuna sestavljajo splošni del, posebni del in
obrazložitve. Zaključni račun potrdi občinski svet. |
(3) Letno poročilo sestavljata računovodsko in poslovno poročilo in se
pripravi za obračunsko (poslovno) leto. Letno poročilo se pripravi po
stanju na dan 31. decembra oziroma za obračunsko leto od 1. januarja do
31. decembra. Letno poročilo se do zadnjega dne v februarju predloži
organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov. |
35. člen |
(1) Računovodsko poročilo obsega računovodske izkaze, priloge k izkazom
in pojasnila: |
-
bilanco stanja s prilogama (stanje in gibanje dolgoročnih sredstev in
opredmetenih osnovnih sredstev ter stanje in gibanje dolgoročnih
kapitalskih naložb in posojil, |
-
izkaz prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov, |
-
izkaz finančnih terjatev in naložb, |
-
izkaz računa financiranja, |
-
izkaz prihodkov in odhodkov režijskih obratov, |
-
pojasnila k posameznim izkazom. |
(2) Računovodski izkazi se sestavljajo v skladu s pravilnikom o
sestavljanju letnih poročil, računovodskimi standardi in pravilnikom.
Računovodski izkazi vsebujejo podatke iz tekočega in preteklega
obračunskega obdobja. |
36. člen |
Pri pripravi pojasnil k posameznim računovodskim izkazom in njihovih
prilog se računovodska postavka obravnava glede na: |
-
vrednotenje, |
-
nastanek, |
-
znesek, |
-
zapadlost, |
-
odpravo, |
-
primerjavo s preteklim letom ali več preteklimi leti, ter |
-
delež v skupinah enakih in drugih računovodskih kategorij. |
37. člen |
Sestavni del poslovnega poročila je poročilo o izvedbi programov,
dejavnosti in projektov ter doseženih ciljih in rezultatih. |
38. člen |
Računovodske izkaze in pojasnila ter poslovno poročilo podpišeta župan
in računovodja. |
Premoženjska bilanca |
39. člen |
Podatki v bilanci stanja so skupaj s podatki iz glavne knjige podlaga za
sestavitev premoženjske bilance. Pri premoženjski bilanci občine se
upoštevajo pravila in roki, ki jih določa pravilnik o pripravi
konsolidirane premoženjske bilance države in občin. |
VII. VREDNOTENJE IN IZKAZOVANJE RAČUNOVODSKIH KATEGORIJ |
|
Vrednotenje in izkazovanje računovodskih kategorij v bilanci stanja |
|
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva ter dolgoročne
aktivne časovne razmejitve |
40. člen |
(1) Opredmetena osnovna sredstva so: zemljišča, zgradbe, oprema za
opravljanje dejavnosti, druga oprema in biološka sredstva. Zemljišča in
zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej, tudi če so
pridobljena skupaj, razen etažne lastnine. |
(2) Nepremičnine, dane v poslovni najem, se obravnavajo kot opredmetena
osnovna sredstva. Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena s finančnim
najemom, so izkazana v skupini, ki ji pripadajo. Opredmeteno osnovno
sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu
ne presega 500 evrov, se izkazuje kot drobni inventar. Opredmetena
osnovna sredstva se po sodilu istovrstnosti uvrščajo med opremo ne glede
na posamično vrednost, ki je večja ali manjša od 500 evrov. |
(3) Stvari drobnega inventarja (pisarniški pripomočki, okrasni predmeti,
drobno orodje, ločljiva embalaža), katerih posamične vrednosti po
obračunih dobaviteljev ne presegajo 500 evrov, se razporedijo med
material. |
41. člen |
Neopredmetena sredstva so dolgoročno odloženi stroški razvijanja,
dolgoročne premoženjske pravice, usredstveni stroški naložb v tuja
opredmetena osnovna sredstva in druga neopredmetena sredstva. Dolgoročne
aktivne časovne razmejitve so vnaprej vračunane najemnine in drugi
dolgoročno odloženi stroški. |
42. člen |
(1) Opredmetena osnovna sredstva se v začetku ovrednotijo po nabavni
vrednosti. |
(2) V nabavno vrednost se vštevajo: |
-
nakupna cena po dobaviteljevem računu (z upoštevanjem popustov),
|
-
uvozne in nevračljive nakupne dajatve (DDV, ki se ne povrne),
|
-
vsi odvisni stroški, povezani z nabavo in usposobitvijo opredmetenega
osnovnega sredstva, |
-
stroški priprave zemljišča (odstranitve obstoječih objektov, naprav,
nasadov, zemlje ter izkopa, poravnavanja, nasipavanja …). |
(3) Nabavna vrednost se ne razporedi na sestavne dele. Za znesek izvirne
nabavne vrednosti opredmetenih osnovnih sredstev se oblikuje vir
sredstev ob pridobitvi takega sredstva, ki se zmanjšuje za obračunano
vrednost popravkov nabavne vrednosti in knjigovodsko vrednost prodanih
ali drugače odtujenih osnovnih sredstev. |
43. člen |
Neopredmetena sredstva se v začetku ovrednotijo po nabavni vrednosti. V
nabavno vrednost se vštevajo: |
-
nakupna cena po dobaviteljevem računu (z upoštevanjem popustov),
|
-
uvozne in nevračljive nakupne dajatve (DDV, ki se ne povrne) ter
|
-
neposredno pripisljivi stroški pripravljanja sredstva za nameravano
uporabo. |
44. člen |
Nabavna vrednost brezplačno pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev
in neopredmetenih osnovnih sredstev, za katere ni dokumentacije o
stroških pridobitve ali je nepopolna, se določi z ocenitvijo, pri čemer
se upoštevajo razpoložljivi podatki o tržnih cenah, lahko pa tudi
knjigovodski podatki o primerljivih enakih ali podobnih sredstvih, ki so
last ustanovitelja uporabnika EKN. Do pridobitve ocenjene vrednosti se
lahko vrednotijo po ceni 1 evro. |
45. člen |
Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva ali neopredmetenega
sredstva, zgrajenega oziroma izdelanega v občini, tvorijo stroški, ki
jih povzroči njegova zgraditev oziroma izdelava, in posredni stroški
njegove zgraditve oziroma izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati. |
46. člen |
Za pravilno razvrstitev opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih
sredstev v knjigovodske evidence je odgovoren javni uslužbenec, ki vodi
knjigo opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev. Ob nabavi
opredmetenega osnovnega sredstva mora oseba, ki vodi knjigo osnovnih
sredstev občine, določiti stopnjo odpisa v skladu s pravilnikom o
odpisu. Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se v
poslovnih knjigah vodijo tako, de se izkazujejo posebej nabavna vrednost
in posebej popravki vrednosti. Popravek vrednosti je vsa vrednost
odpisa. |
47. člen |
(1) Redni odpis je oblikovanje popravkov vrednosti opredmetenih osnovnih
sredstev in neopredmetenih sredstev v poslovnih knjigah za znesek
amortizacije, obračunane po letnem obračunu v skladu s pravilnikom o
odpisu. Pri amortiziranju se upoštevajo: |
-
metoda enakomernega časovnega amortiziranja, razen pri drobnem
inventarju, ki se odpiše v celoti ob nabavi, |
-
amortizacijska osnova, to je nabavna vrednost, popravljena pri
prevrednotenju opredmetenega osnovnega sredstva, |
-
začetek amortizacije prvi dan naslednjega meseca po tistem, ko je
sredstvo razpoložljivo za uporabo, in |
-
stopnje, določene v pravilniku o odpisu. |
(2) Amortizacija se pokriva v breme obveznosti do virov sredstev.
Usredstevni stroški naložb v tuja osnovna sredstva (vlaganja v tuja
osnovna sredstva) se amortizirajo v dobi pravne pravice. |
48. člen |
Kasneje nastali stroški, povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom:
|
-
povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje
koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi, |
-
zmanjšujejo popravek nabavne vrednosti, če se podaljša doba koristnosti,
in |
-
povečujejo nabavno vrednost, če so stroški po prejšnji alineji večji od
popravka vrednosti, ki ga zmanjšujejo. |
49. člen |
Na koncu leta se lahko opredmetena osnovna sredstva prevrednotijo. |
50. člen |
(1) Izredni odpis osnovnih sredstev se opravi zaradi: |
-
odtujitve, |
-
trajne izločitve iz uporabe in |
-
prevrednotenja zaradi oslabitve. |
(2) Izredni odpis, nastal pri odtujitvi, se izkaže tako, da se zmanjša
obveznost do virov sredstev. |
51. člen |
Izredni odpis neopredmetenih sredstev se opravi: |
-
ob odtujitvi neopredmetenega sredstva, ko se odpravi in izbriše iz
knjigovodskega razvida, ter |
-
če se od njegove uporabe in kasnejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne
gospodarske koristi. |
52. člen |
Stroški, ki sestavljajo nabavno vrednost opredmetenega osnovnega
sredstva, pa tudi stroški investicijskega vzdrževanja in obnova, se
priznajo kot investicijski odhodki v obračunskem obdobju, v katerem so
plačani. Zneski kupnine ali odškodnine za odtujena ali uničena
opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva se priznajo kot
kapitalski prihodki v obračunskem obdobju, v katerem so prejeti. |
Denarna sredstva |
53. člen |
Denarno sredstvo se pri začetnem pripoznavanju izkaže v znesku, ki
izhaja iz ustrezne listine. Denarno sredstvo, izraženo v tuji valuti, se
prevede v domačo valuto po menjalnem tečaju na dan prejema. Denarna
sredstva v tuji valuti se na koncu obračunskega obdobja izkažejo v
vrednosti domače valute, obračunani po srednjem tečaju Banke Slovenije
(po referenčnih tečajih Evropske centralne banke – ECB). Za razliko,
nastalo zaradi uskladitve, se izkaže povečanje ali zmanjšanje obveznosti
do virov sredstev. Denarna sredstva so lahko v obliki gotovine in
denarnih sredstvih na računu. |
54. člen |
Občina ima podračun enotnega zakladniškega računa pri Upravi za javna
plačila. |
Terjatve |
55. člen |
(1) Terjatve se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin.
|
(2) Prvotno nastale terjatve se kasneje lahko neposredno: |
-
povečajo (dodatna terjatev), |
-
zmanjšajo za poplačila, in |
-
zmanjšajo za vsak znesek, za katerega se ugotovi, da ni poravnan in iz
tehtnih razlogov tudi ni pričakovati, da bi bil poravnan (zaradi odpisa
terjatev, neizterljivosti, zastaranja …). |
(3) Terjatve se izkazujejo v poslovnih knjigah: |
-
kot dolgoročne in kratkoročne, |
-
posebej tiste do uporabnikov EKN, |
-
ločeno tiste do kupcev, zaposlenih, financerjev in drugih v zvezi s
posameznimi vrstami prihodkov (davčnimi, nedavčnimi, kapitalskimi,
transfernimi in drugimi), |
-
kot sporne in dvomljive terjatve na posebnih analitičnih kontih v skladu
s kontnim načrtom. |
|
56. člen |
Obračunane dogovorjene obresti in drugi donosi dolgoročnih terjatev se
obravnavajo kot samostojne terjatve. Obračunane dogovorjene obresti in
drugi donosi kratkoročnih terjatev se obravnavajo kot samostojne
terjatve ali kot povečanje kratkoročnih terjatev. Priznajo se kot
prihodek ob unovčenju. Vrednosti dolgoročnih in kratkoročnih terjatev se
ne popravljajo, odpisi terjatev pa zmanjšujejo obveznosti do virov teh
sredstev. |
Finančne naložbe |
57. člen |
Finančne naložbe se pri začetnem pripoznavanju razvrstijo v skupino za
prodajo razpoložljiva finančna sredstva. Izmerijo se po nabavni
vrednosti, ki je nakupna vrednost, povečana za stroške posla. Za znesek
nabavne vrednosti finančne naložbe se izkaže kot obveznost do lastnih
virov sredstev. Finančne naložbe se izkazujejo po načelu denarnega toka
kot izdatki (oziroma ob vračilu kot prejemki), razen naložb začasno
prostih denarnih sredstev. |
58. člen |
Finančne naložbe se izkazujejo v poslovnih knjigah: |
-
kot dolgoročne in kratkoročne, |
-
posebej tiste v razmerjih med uporabniki proračuna ter |
-
ločeno v državi in v tujini v skladu s kontnim načrtom. |
59. člen |
Obračunane obresti in drugi donosi dolgoročnih finančnih naložb se
obravnavajo kot samostojne terjatve. Pri kratkoročnih finančnih naložbah
pa povečujejo njihove zneske ali se izkazujejo kot samostojne terjatve.
Oslabitve dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb se ne opravljajo,
odpisi naložb pa zmanjšujejo ustrezne obveznosti do virov sredstev. |
Obveznosti |
60. člen |
(1) Obveznosti se izkazujejo v zneskih, ki izhajajo iz ustreznih listin
o njihovem nastanku. |
(2) Kasneje se obveznosti: |
-
povečujejo skladno z dogovori z upniki, |
-
povečujejo s pripisanimi donosi, |
-
zmanjšujejo za odplačane zneske in |
-
zmanjšujejo za drugačne, z upniki dogovorjene poravnave. |
61. člen |
Zadolževanje in odplačevanje dolgov se izkazuje kot prejemki in izdatki
v posebni skupini kontov. Kratkoročno zadolževanje in odplačevanje
kratkoročnih dolgov tekočega leta se izkazuje samo v skupini kontov
kratkoročnega zadolževanja. Dolgoročno zadolževanje se izkazuje v
skupini kontov zadolževanja, odplačevanje dolgoročnih dolgov pa v
skupini kontov odplačevanja dolgov. Finančni najem in blagovni krediti
se evidentirajo kot zadolževanje. Finančni dolgovi se razčlenijo po
vrstah kreditodajalcev. |
62. člen |
Obveznosti se izkazujejo v poslovnih knjigah: |
-
kot dolgoročne in kratkoročne, |
-
posebej tiste do uporabnikov enotnega kontnega načrta ter |
-
ločeno tiste do dobaviteljev, do zaposlenih, do financerjev in do drugih
v zvezi z davčnimi, nedavčnimi, kapitalskimi in drugimi odhodki v skladu
z enotnim kontnim načrtom. |
63. člen |
Obračunane obresti in druga povečanja dolgoročnih obveznosti se
obravnavajo kot samostojna obveznost, pri kratkoročnih obveznostih pa se
lahko obravnavajo kot samostojna obveznost ali pa povečujejo kratkoročno
obveznost. Obračunane obresti in druga povečanja kratkoročnih obveznosti
se priznajo kot odhodki ob njihovem unovčenju. Odpis obveznosti se
izkazuje kot zmanjšanje neplačanih odhodkov ali prejemkov oziroma kot
povečanje ustrezne obveznosti do virov sredstev. |
Kratkoročne časovne razmejitve |
64. člen |
(1) Za aktivne kratkoročne časovne razmejitve se štejejo: |
-
kratkoročno odloženi stroški ali odhodki in |
-
prehodno nezaračunani prihodki. |
(2) Za pasivne kratkoročne časovne razmejitve se štejejo: |
-
vnaprej vračunani odhodki in |
-
kratkoročno odloženi prihodki. |
(3) V poslovnih knjigah se izkazujejo ločeno in se razčlenjujejo na
pomembnejše vrste. |
Neplačani prihodki in neplačani odhodki |
65. člen |
Zneski prihodkov in odhodkov se od nastanka poslovnega dogodka, ki je
podlaga za njihovo izkazovanje, do izpolnitve pogojev za njihovo
pripoznavanje po načelu denarnega toka (plačane realizacije) izkazujejo
kot posebna postavka časovnih razmejitev, in sicer kot neplačani
prihodki in neplačani odhodki. |
Splošni sklad |
66. člen |
(1) Splošni sklad izkazuje znesek lastnih virov sredstev. V njegovem
okviru se ločeno izkazujejo: |
-
sklad za neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva,
|
-
sklad za finančne naložbe, |
-
sklad za unovčena poroštva, |
-
sklad za terjatve za sredstva, dana v upravljanje, |
-
sklad za namensko premoženje, preneseno javnim skladom in drugim pravnim
osebam javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti, |
-
splošni sklad za posebne namene ter |
-
splošni sklad za drugo. |
(2) V okviru splošnega sklada za drugo se evidentirajo presežki
prihodkov nad odhodki iz izkaza prihodkov in odhodkov drugih uporabnikov
in tudi presežki odhodkov nad prihodki. |
Rezervni sklad |
67. člen |
Rezervni sklad se oblikuje v breme ustreznih odhodkov. |
Dolgoročne pasivne časovne razmejitve |
68. člen |
Na kontih dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev se izkazujejo
prihodki, ki še niso plačani in za katere je nastala terjatev v okviru
dolgoročnih poslovnih obveznosti. |
Zunajbilančne evidence |
69. člen |
(1) V zunajbilančni evidenci so zajeti poslovni dogodki, ki ob nastanku
še nimajo narave bilančnih postavk. |
(2) V tej evidenci se izkazujejo: |
-
prejete in dane garancije, |
-
prejete in dane menice in druga zavarovanja, |
-
prejete in dane hipoteke, |
-
najeta in izposojena sredstva. |
-
drugo. |
Vrednotenje in izkazovanje računovodskih kategorij v izkazu prihodkov in
odhodkov ter prejemkov in izdatkov |
|
Prihodki |
70. člen |
(1) Prihodki se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka
(plačana realizacija). To pomeni, da se prihodek prizna, ko sta
izpolnjena dva pogoja: |
-
poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje prihodka, je dejansko
nastal; |
-
prišlo je do izplačila denarja oz. njegovega ustreznika. |
(2) Prihodki se razčlenjujejo v skladu z enotnim kontnim načrtom na:
davčne prihodke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete
donacije in transferne prihodke. |
71. člen |
Prihodki se knjigovodsko evidentirajo na analitičnih kontih, določenimi
v skladu s potrebami občine, na osnovi enotnega kontnega načrta. Vsak
analitični konto prihodkov ima v evidenci tudi pripadajočo proračunsko
postavko iz finančnega načrta občine. |
72. člen |
(1) Vračila do zadnjega dne obračunskega obdobja vplačanih sredstev, ki
se nanašajo na že poravnane terjatve, priznane kot prihodki oz. prejemki
tekočega leta, zmanjšujejo prihodke oz. prejemke tekočega leta. |
(2) Vračila v preteklih letih preveč vplačanih ali napačno plačanih
prihodkov se v tekočem letu izkazujejo v breme posameznih vrst prihodkov
na katere se nanašajo. |
(3) Med drugimi izrednimi nedavčnimi prihodki se izkazujejo tudi vračila
preveč ali napačno izkazanih odhodkov, ki so bili izplačani v preteklih
letih. |
(4) Vplačane varščine se ob nakazilu denarnih sredstev možnih kupcev ne
evidentirajo med prihodke temveč sodijo med kratkoročne obveznosti za
prejete varščine. |
Odhodki |
73. člen |
(1) Odhodki se priznavajo po računovodskem načelu denarnega toka. To
pomeni, da se odhodek prizna, ko sta izpolnjena dva pogoja: |
-
poslovni dogodek, ki ima za posledico izkazovanje odhodka, je nastal,
|
-
prišlo je do izplačila denarja oziroma njegovega ustreznika.
|
(2) Odhodki se razčlenjujejo v skladu z enotnim kontnim načrtom. Odhodki
se razčlenjujejo na: tekoče odhodke, odhodke tekočih transferov,
investicijske odhodke in odhodke investicijskih transferov. |
74. člen |
Odhodki se knjigovodsko evidentirajo na analitičnih kontih, določeni v
skladu s potrebami občine, na osnovi enotnega kontnega načrta. |
75. člen |
(1) Vsak analitični konto odhodkov ima v evidenci tudi pripadajočo
proračunsko postavko in šifro določeno iz razvrstitve po programski
klasifikaciji. |
(2) Odgovorni računovodski delavec mora skrbeti, da ne pride do
prekoračitve posamezne proračunske postavke. V primeru prekoračitve se v
skladu s sprejetim odlokom o proračunu opravijo prerazporeditve. |
76. člen |
(1) Vračila sredstev, že izplačanih do zadnjega dne obračunskega
obdobja, ki se nanašajo na že poravnane obveznosti, priznane kot odhodki
oz. izdatki tekočega leta, zmanjšujejo odhodke oz. izdatke tekočega leta
in se evidentirajo v dobro posameznih vrst odhodkov. |
(2) Vračila v preteklih letih preveč ali napačno izplačanih odhodkov se
izkazujejo v tekočem letu kot drugi izredni nedavčni prihodki. |
Prejemki in izdatki |
77. člen |
(1) Prejemki in izdatki se nanašajo na finančne naložbe in najemanje
posojil. Prejemki, ki se nanašajo na finančne naložbe, so prejeta
vračila danih posojil, prejemki iz prodaje kapitalskih deležev in
kupnine iz naslova privatizacije. |
(2) Izdatki, ki se nanašajo na finančne naložbe, so dana posojila,
povečanja kapitalskih deležev in naložb, poraba sredstev kupnin iz
naslova privatizacije ter povečanja namenskega premoženja v javnih
skladih in drugih pravnih osebah javnega prava, ki imajo premoženje v
svoji lasti. |
Ugotovitev poslovnega izida |
78. člen |
(1) Na kontih ugotavljanja poslovnega izida se knjižijo: |
-
preneseni prihodki in odhodki iz izkaza prihodkov in odhodkov,
|
-
preneseni prejemki in izdatki iz izkaza računa finančnih terjatev in
naložb, razen zneska prejetih obresti za sredstva rezervnega sklada
oziroma drugih proračunskih skladov, ki neposredno povečujejo rezervni
sklad oziroma druge proračunske sklade ter |
-
preneseni prejemki in izdatki iz izkaza računa financiranja.
|
(2) Ugotovljeni poslovni izid se prenese med obveznosti do lastnega vira
sredstev. |
VIII. RAČUNOVODSKO ANALIZIRANJE IN INFORMIRANJE |
79. člen |
Računovodske analize pripravlja računovodstvo. Metode analiziranja so:
|
-
vodoravna analiza računovodskih izkazov in posameznih računovodskih
postavk z izračunavanjem indeksov (primerjava z enako kategorijo v
drugem obdobju), |
-
navpična analiza računovodskih izkazov in posameznih računovodskih
postavk z izračunavanjem deležev (izračun deležev v celoti),
|
-
primerjava s preteklimi in načrtovanimi računovodskimi postavkami z
izračunavanjem indeksov, |
-
izračunavanje kazalnikov, |
-
primerjava z drugimi občinami, |
-
izračunavanje odmikov od načrtovanega, ter |
-
pojasnjevanje posameznih številčnih podatkov. |
80. člen |
Računovodsko informiranje obsega sporočanje informacij, ki so bile
pripravljene po pravilih za zunanje informiranje ali s pomočjo
računovodskega analiziranja za notranje informiranje. Priprava podatkov
za zunanje in notranje informiranje je naloga javnih uslužbencev iz 7.
člena tega pravilnika. Le-ti so odgovorni tudi za pravočasnost in
pravilnost teh podatkov. Računovodsko informiranje se izvaja pisno, tudi
na računalniškem zaslonu, ali z ustnim sporočanjem. |
81. člen |
Računovodstvo je dolžno za posamezna obdobja zagotavljati naslednje
informacije: |
-
računovodske izkaze in pojasnila k izkazom za občino kot celoto,
|
-
stanje odprtih terjatev in obveznosti, |
-
bruto bilanca (usklajevanje analitičnih evidenc s sintetično),
|
-
izpise glavne knjige: kontne kartice (po proračunskih postavkah,
stroškovnih mestih, za določena obdobja), |
-
preglede podatkov o prihodkih in odhodkih po stroškovnih mestih in virih
financiranja (tudi kumulativno), |
-
povzetke po različnih zahtevanih kriterijih, |
-
uresničevanje likvidnostnega načrta, |
-
stanje denarnih sredstev, |
-
stanje zadolženosti. |
IX. RAČUNOVODSKO KONTROLIRANJE IN NOTRANJE REVIDIRANJE |
82. člen |
Računovodska kontrola zajema ugotavljanje pravilnosti in odpravljanje
nepravilnosti v vseh delih računovodstva ter v povezavi z izvrševanjem
proračuna in upravljanje njegovih sredstev. Računovodska kontrola
podatkov obsega preverjanje pravilnosti računovodskih podatkov in
odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti. Z računovodskim kontroliranjem
se preverja uskladitev prometa in stanj med pomožnimi knjigami,
analitičnimi evidencami in glavno knjigo. Računovodska kontrola spremlja
tudi odgovornost tistih, ki so jim zaupana sredstva, njihovo varovanje
pred krajo, izgubami in neučinkovito porabo. Računovodsko kontroliranje
podatkov opravljajo delavci, zaposleni v računovodstvu, ki spremljajo
knjigovodske listine, vodijo pomožne knjige, analitične evidence in
temeljne knjige ter sporočajo računovodske informacije. Vsak delavec
odgovarja za svoje področje dela. Podpis odgovorne osebe na knjigovodski
listini je zagotovilo, da je bila kontrola opravljena. |
83. člen |
Občina nima svojega notranjega revizorja. Naloge notranjega revizorja so
zaupane zunanjim izvajalcem, lahko pa se zaupajo tudi pristojnemu
medobčinskemu organu. Razmerje med občino in revizijsko družbo se
uredijo s pogodbo o notranjem revidiranju. Izvajalec notranje revizije
mora biti pri svojem delu samostojen in neodvisen. Predvsem mora biti
samostojen pri pripravljanju predlogov revizijskih načrtov, izbiri
revizijskih metod, poročanju, dajanju priporočil in spremljanju
njihovega izvajanja. Pri opravljanju revizij mora imeti prost dostop do
prostorov, dokumentov in oseb, povezanih z revizijo. |
84. člen |
Izvajalec notranje revizije mora imeti naziv državni notranji revizor
ali preizkušeni državni notranji revizor. |
85. člen |
Ko izvajalec notranje revizije opravi notranjo revizijo, mora pripraviti
pisno poročilo, v katerem pojasni posamezna področja revidiranja,
uporabljene metode in ugotovljene napake ter oblikuje predloge za
odpravljanje napak. |
86. člen |
Izvajalec notranje revizije opravlja notranji nadzor nad računovodskimi
izkazi, smotrnostjo ter gospodarnostjo poslovanja in zakonitostjo
poslovanja. |
X. HRAMBA KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG, LETNIH POROČIL IN DRUGE
RAČUNOVODSKE DOKUMENTACIJE |
87. člen |
Knjigovodske listine in poslovne knjige se hranijo v skladu s predpisi,
najmanj pa: |
TRAJNO: |
-
letni računovodski izkazi (letno poročilo), |
-
končni obračuni plač zaposlenih (pogodbe o zaposlitvi, rekapitulacije
plač po zaposlenih, podatki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje),
|
-
izplačilni listi za obdobja, za katera ni končnih obračunov plač,
|
-
finančni in investicijski načrti, |
-
pogodbe za nabavo opredmetenih osnovnih in neopredmetenih sredstev
(oziroma do izteka uporabe in izločitve iz uporabe), |
-
odločbe upravnih in sodnih organov, |
-
revizijska poročila ter |
-
zapisniki o uničenju računovodske dokumentacije; |
10 LET: |
-
glavna knjiga in dnevnik ter |
-
listine, ki dokazujejo davčne obveznosti in terjatve (izdani in prejeti
računi s prilogami, obračuni davkov); |
5 LET: |
-
knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži (izdani in prejeti
računi s prilogami, obračuni, temeljnice, potni nalogi, blagajniške
vplačilnice in izplačilnice, izpiski stanja računov), in |
-
pomožne knjige; |
3 LETA: |
-
knjigovodske listine plačilnega prometa (plačilni nalogi); |
2 LETI: |
-
pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine (popisni listi, pomožni
obračuni). |
88. člen |
Za urejeno priročno arhiviranje knjigovodskih listin in shranjevanje
podatkov v poslovnih knjigah je odgovorna oseba, ki dela s temi
listinami in knjigami. Komisija, ki izloča računovodsko dokumentacijo iz
hrambe, šteje 3 člane. Imenuje jo župan. O izločitvi in uničenju
dokumentacije komisija sestavi zapisnik. V zapisniku je treba navesti,
katera dokumentacija je bila izločena, datum njenega izvora in način
uničenja. |
89. člen |
Knjigovodske listine in poslovne knjige se hranijo v papirni in
elektronski obliki. V papirni obliki se shranjujejo dnevnik in glavna
knjiga, ki se natisneta enkrat letno, ob koncu poslovnega leta. Pomožne
knjige se lahko shranjujejo samo v elektronski obliki. |
XI. FINANČNO POSLOVANJE |
90. člen |
Finančno poslovanje se opravlja v skladu s predpisi in splošnimi načeli
finančnega poslovanja. |
Gotovinsko poslovanje |
91. člen |
(1) Občina posluje prek blagajne samo za vplačila iz naslova upravnih
taks ter za plačila za delo volilnih odborov. |
(2) Blagajniško poslovanje se izvaja v sprejemni pisarni. Naloge
blagajnika opravlja uslužbenec, ki ima sistemizirana dela sprejemne
pisarne. |
(3) Gotovina iz blagajne se polaga na TRR. |
(4) Blagajniški maksimum je določen v višini 50,00 EUR. |
Brezgotovinsko poslovanje |
92. člen |
(1) Občina plačuje s podračuna EZR in prejema denarna sredstva na
podračun EZR. |
(2) Občina opravlja plačilni promet elektronsko. V ta namen imajo osebe,
ki so pooblaščene za podpisovanje plačilnih nalogov šifre elektronskega
podpisa. |
(3) Elektronski plačilni nalog podpisujeta dve osebi. |
(4) Izpiski s podračuna EZR se prevzamejo iz aplikacije UJPnet. |
Nalaganje prostih denarnih sredstev in pridobivanje finančnih naložb |
93. člen |
(1) S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja računovodstvo.
Občina nalaga prosta denarna sredstva v Banko Slovenije, banke,
hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načel varnosti,
likvidnosti in donosnosti naložbe. O obliki naložbe določa župan. |
(2) Predlog za nalaganje prostih denarnih sredstev v zakladnico in banke
pripravi računovodja, odobri pa župan. |
94. člen |
Upravljanje finančnega premoženja se izvaja v skladu z veljavno
zakonodajo na področju javnih financ. |
Zadolževanje |
95. člen |
Občina se lahko zadolžuje v obsegu in pod pogoji določenimi v
zakonodaji s področja javnih financ in zakonodaji s področja
financiranja občin ter v sprejetem letnem proračunu občine. |
XII. KONČNA DOLOČBA |
96. člen |
Ta pravilnik se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in prične
veljati 15. dan po objavi. |
|
Št. 900-10/2012-22 |
Makole, dne 20. novembra 2012 |
Župan Občine Makole
Alojz Gorčenko |
|