|
Na podlagi 23. in 72. člena
Zakona
o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek,
58/03 – ZZK-1), 18. in 96. člena
Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00
in 85/02) ter
Programa priprave občinskega lokacijskega načrta območja Pl 8 – Planina
vzhod (Uradni list RS, št. 88/05) je Svet Mestne občine Kranj na
svoji 38 seji dne 20. 9. 2006 sprejel |
|
|
O D L O K |
|
|
o občinskem
lokacijskem načrtu območja Pl 8 – Planina vzhod |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
(predmet odloka) |
|
|
S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami
dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni
list RS, št. 76/03 in 23/04) sprejme občinski lokacijski načrt območja
Pl 8 – Planina vzhod (v nadaljnjem besedilu lokacijski načrt), ki ga je
izdelalo podjetje RRD, REGIJSKA RAZVOJNA DRUŽBA d.o.o., Ljubljanska c.
76, 1 230 Domžale, št. projekta 10/2006, z datumom september 2006. |
|
|
2. člen |
|
|
(vsebina lokacijskega
načrta) |
|
|
Lokacijski načrt vsebuje: |
|
|
A. Besedilo, ki obsega: |
|
|
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z lokacijskim
načrtom; |
|
|
– ureditveno območje lokacijskega načrta; |
|
|
– umestitev načrtovane ureditve v prostor; |
|
|
– lokacijske pogoje in usmeritve za projektiranje in
gradnjo; |
|
|
– zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske,
komunalne in druge gospodarske infrastrukture; |
|
|
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjevanje
narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin; |
|
|
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami; |
|
|
– načrt parcelacije; |
|
|
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in
zahteve za izvajanje lokacijskega načrta; |
|
|
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju
veljavnosti lokacijskega načrta. |
|
|
B. Kartografski del, ki obsega: |
|
|
1. NAČRT NAMENSKE RABE PROSTORA: |
|
|
1.1 Izsek iz
kartografskega dela M 1:5000 |
|
|
dolgoročnega
plana |
|
|
1.2 Lega
prostorske ureditve v širšem M 1:2000 |
|
|
območju (ortofoto) |
|
|
1.3 Katastrski
načrt M 1:1000 |
|
|
2. NAČRT
UREDITVENEGA OBMOČJA Z |
|
|
NAČRTOM
PARCELACIJE: |
|
|
2.1 Ureditveno
območje s prikazom M 1:1000 |
|
|
površin
namenjenih nemoteni rabi |
|
|
trajnih objektov
in površin potrebnih |
|
|
za ureditve v
času gradnje |
|
|
2.2 Ureditveno
območje s prikazom M 1:2000 |
|
|
skupnega
vplivnega območja |
|
|
pričakovanih
vplivov na okolico |
|
|
2.3 Ureditveno
območje s prikazom meje M 1:2000 |
|
|
in lege v širšem
območju |
|
|
2.4 Načrt
parcelacije M 1:1000 |
|
|
3. NAČRT
UMESTITVE NAČRTOVANE UREDITVE |
|
|
V PROSTOR: |
|
|
3.1 Razmestitev
obstoječih in M 1:2000 |
|
|
predvidenih
dejavnosti |
|
|
3.2 Razporeditev
javnih in drugih M 1:2000 |
|
|
skupnih površin |
|
|
3.3 Lega
objektov na zemljiščih- M 1:1000 |
|
|
usmeritve za
projektiranje |
|
|
3.4 Lega
objektov na zemljišču z M 1:1000 |
|
|
regulacijski
elementi |
|
|
3.5 Vplivi
načrtovane ureditve na M 1:2000 |
|
|
urbane in
krajinske strukture in |
|
|
povezave s
sosednjimi območji |
|
|
3.6 Zasnova
prometne ureditve M 1:1000 |
|
|
3.7 Zasnova
projektnih rešitev M 1:1000 |
|
|
energetske,
komunalne infrastrukture |
|
|
in
priključevanje na primarno |
|
|
gospodarsko
infrastrukturo |
|
|
3.8 Rešitve in
ukrepi za varstvo M 1:2000 |
|
|
okolja, obrambo
ter varstvo pred |
|
|
naravnimi in
drugimi nesrečami |
|
|
3.9 Etapnost
izvedbe M 1:2000 |
|
|
II. OPIS OBMOČJA |
|
|
3. člen |
|
|
(opis prostorske
ureditve) |
|
|
Lokacijski načrt določa merila in pogoje za prostorske
ureditve in gradnjo nove soseske. V območju je predvidena gradnja več
stanovanjskih stavb s spremljajočimi centralnimi (trgovskimi,
športno-rekreacijskimi in kulturnimi) dejavnostmi, ki služijo celotni
Planini in tudi širšemu gravitacijskemu zaledju. |
|
|
Na vzhodu je območje omejeno z vzhodno mestno obvoznico
(regionalna cesta R1 – 210 Zgornje Jezersko-Preddvor–Kranj–Škofja loka),
na severu z načrtovano vzhodno mestno vpadnico, ki bo preko naselja
Planina in novega mostu čez Kokro povezovala mestno središče z vzhodno
obvoznico. Na jugu območje zaključuje parkovni gozd ob pokopališču, na
zahodu pa obstoječa stanovanjska pozidava ter novozgrajeno parkirišče ob
njej. |
|
|
4. člen |
|
|
(ureditveno območje) |
|
|
Ureditveno območje lokacijskega načrta se po urbanistični
zasnovi mesta Kranja nahaja v prostorski enoti PL CS 3. |
|
|
Območje obsega zemljišča ali dele zemljišč parcelnih št.: |
|
|
395/1, 396, 397, 398, 399, 400, 413/1, 414, 416, 417/1,
418/1, 419, 420, 421/1, 540/1, 412/2-cesta, 543/4 ter 547/3 – cesta in
zemljišča za vzhodno mestno vpadnico parc. št. 207/2-del, 421/2, 422/1,
423/2, 424/5, 435/4, 547/2, 422/2-del,430/2, 435/4, 413/2-del, 540/2,
547/4, 412/3, vse k.o. Klanec. |
|
|
Površina območja je cca 7 ha. |
|
|
V ureditveno območje spadajo tudi infrastrukturni objekti
in naprave, ki so potrebni za nemoteno rabo območja in deli parcel, ki
so potrebni za prometno napajanje območja parc: št.: 539/3, 543/3, 539/2
in 401 k.o. Klanec ter 364/2 in 364/3 k.o. Čirče. |
|
|
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
5. člen |
|
|
(opis vplivov in
povezav s sosednjimi območji) |
|
|
Načrtovana prostorska ureditev je del obsežnega kompleksa
stanovanjskih, poslovno – trgovskih in ostalih spremljajočih dejavnosti
vzhodnega dela mesta Kranja. S svojo lego na priključku načrtovane
vzhodne mestne vpadnice na obstoječo vzhodno obvoznico predstavlja
vzhodni del območja poudarjen vstop v območje mesta Kranja, čemur se
prilagaja tudi masa objekta ob križišču obeh mestnih cest. Načrtovana
vzhodna mestna vpadnica, ki poteka po severnem robu območja lokacijskega
načrta se preko območja obstoječe pozidave na Planini navezuje na center
mesta, tej vlogi mestne ceste je podrejen tudi javni program ob cesti.
Na vzhodni strani območja je obstoječa vzhodna obvoznica – regionalna
cesta R1- 210, ki predstavlja tudi dolgoročno mejo poselitvenega območja
mesta. Na južni strani se ohranja parkovni gozd, ki območje ločuje od
kompleksa obstoječega pokopališča, na zahodni strani pa se območje
navezuje na obstoječo stanovanjsko gradnjo. |
|
|
V sklopu lokacijskega načrta je predvidena izgradnja
vzhodne mestne vpadnice. Vsa ostala potrebna prometna in druga javna
gospodarska infrastruktura bo navezana na obstoječe komunalne vode in
obodno cestno omrežje, ki omejuje območje lokacijskega načrta. |
|
|
Območje s svojim programom in prostorsko zasnovo
dopolnjuje in zaokroža obstoječo mestno strukturo na vzhodnem robu
mesta. |
|
|
6. člen |
|
|
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
|
|
Javni del programa je načrtovan ob obeh mestnih
prometnicah na severovzhodnem delu območja. Stanovanjski program je
načrtovan na zahodnem delu območja. |
|
|
Glavni vstop v del območja, ki je namenjen centralnim
dejavnostim je načrtovan preko krožišča na novi mestni vpadnici, vhod v
stanovanjski del pa iz Ceste Jaka Platiše. Preko območja je načrtovana
peš pot, ki bo navezana na obstoječi podhod pod cesto Jaka Platiše.
Obstoječa peš pot na južni strani območja se ohrani in uredi, ob njej se
uredijo površine ob obstoječem spominskem obeležju. |
|
|
Območje se znotraj lokacijskega načrta deli na štiri
funkcionalne celote: FC C1, FC C2, FC S1 in FC I1. |
|
|
V območju FC C1 je ob križišču vzhodne mestne vpadnice in
vzhodne obvoznice lociran osrednji objekt »A« s trgovskim in gostinskim
programom ter površinami namenjenimi rekreaciji, kulturi in zabavi. |
|
|
Objekt sestavljajo tri med seboj zamaknjene enote pri
čemer je v pritličju osrednji vhodni del tlorisnih dimenzij 45 x 90 m,
vzhodni trakt 5o x 75 – 95 m ter zahodni trakt 60 x 100 m. |
|
|
Na nivoju kleti so odprta parkirišča ter servisni prostori
in vhodi. V pritličju so trgovine, lokali in servisni prostori. V
nadstropju so prostori namenjeni kulturi (kinodvorane, večnamenska
dvorana), zabavi (diskoteka, bowling, biljard, igralni avtomati, otroško
igrišče) in gostinstvu – restavraciji ter dodatni trgovski ponudbi. Ob
objektu so parkirne površine, vstopne ploščadi ter površine namenjene
servisu in dostavi. |
|
|
V območju FC C2 je ob vzhodni mestni vpadnici lociran
trgovsko – poslovni objekt »B« tlorisnih dimenzij 35 x 75 m s parkirišči
in pomožnimi prostori v kletni etaži ter trgovskimi in poslovnimi
površinami v pritličju in nadstropju, dopustna je tudi izraba površin za
stanovanja. Ob objektu so parkirne površine, vstopne ploščadi in
servisne površine. |
|
|
Območje FC S1 je namenjeno stanovanjem, znotraj se deli na
dve podobmočji na obeh straneh vstopne ceste, ki je speljana iz ceste
Jaka Platiše. Predvidenih je 7 več stanovanjskihi stavb tlorisnih
dimenzij 15 x 35 m z več vhodi v objekt. Višinski gabarit objektov je
pritličje, 3 nadstropja in mansarda z možnostjo izrabe celotnega
gabarita – kot duplex stanovanja. V mansardah so predvidena dvo ali več
sobna stanovanja. |
|
|
Parkiranje za stanovalce je načrtovano v podzemnih
garažah, v nivoju je predvideno parkiranje za obiskovalce. |
|
|
Med stanovanjskimi objekti in parkovnim gozdom je
predvidena ureditev otroškega igrišča. |
|
|
Območje FC I1 predstavlja območje načrtovane prometne
infrastrukture in je namenjeno gradnji vzhodne mestne vpadnice, ki
poteka od vzhodne mestne obvoznice po severnem robu območja do ceste
Jaka Platiše ter povezave na obstoječe cestno omrežje. |
|
|
Soseska na jugu meji na območje obstoječega gozda, ki se
ohrani in ureja kot parkovni gozd z ureditvijo poti in v naravi
predstavlja tampon proti obstoječemu pokopališču (območje FCG1). |
|
|
IV. LOKACIJSKI POGOJI
IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO |
|
|
7. člen |
|
|
(vrste dopustnih
dejavnosti) |
|
|
Območje FC C1 je namenjeno centralnim dejavnostim:
trgovina, storitve, poslovni prostori, gostinstvo, kultura, šport in
rekreacija. |
|
|
V območju FC C2 je poleg dejavnosti iz prvega odstavka
tega člena dovoljena tudi delna izraba za stanovanja oziroma druge vrste
nastanitvenih zmogljivosti pod pogojem, da se zagotovijo ločeni vhodi in
ločena parkirna mesta za poslovni in stanovanjski del. |
|
|
V območju FC S1 je dovoljena stanovanjska dejavnost z
dopolnilnimi dejavnostmi, katere je možno izvajati v okviru stanovanja.
V pritličju je dopustna tudi poslovna dejavnost pod pogojem, da je možno
zagotoviti ločene vhode v poslovne prostore. |
|
|
V območju FC I1 je dovoljena gradnja vseh vrst prometnic,
gradnja komunalne infrastrukture, ureditev zelenih površin in postavitev
urbane opreme. |
|
|
V območju FC G1 je dovoljena ureditev parkovnih površin s
peš potmi in postavitev zgodovinskih obeležij ter potek povezovalnih
tras komunalne infrastrukture. |
|
|
8. člen |
|
|
(vrste gradenj) |
|
|
Dopustne so naslednje vrste prostorskih ureditev in
gradenj: |
|
|
– gradnja novih stavb, |
|
|
– gradnje prometne, energetske, komunalne in
telekomunikacijske gospodarske javne infrastrukture ter drugih omrežij v
javni rabi, |
|
|
– gradnje pomožnih objektov za skupne potrebe (postavitev
urbane opreme, ureditev trgov, parkirišč in zasaditev), |
|
|
– postavitve začasnih objektov, namenjenih sezonski
turistični ponudbi in prireditvam, |
|
|
– nadkritje parkirnih prostorov z enotno oblikovanimi
nadstrešnicami. |
|
|
Gradnja in postavitev objektov za individualne potrebe ni
dovoljena. |
|
|
9. člen |
|
|
(tipologije zazidave) |
|
|
Trgovsko zabaviščni objekt »A«, preko načrtovane vzhodne
mestne vpadnice, gabaritno poudarja vstopno točko v mesto. S svojo
členjenostjo se prilagaja značilni liniji gozdnega robu na njegovi južni
strani, s čemer se zmehča fasadna linija objekta. S členjenostjo
vertikalnega in horizontalnega gabarita mehča velikost gabarita, ki mora
s svojo maso poudarjati vstopno točko v mesto ter hkrati graditi odnos
do mase gozda na jugu ter vizualne podobe Šmarjetne gore v ozadju. |
|
|
Trgovsko poslovni objekt »B» oblikuje ulico – južni rob
bodoče mestne avenije, ki se bo izoblikovala ob vzhodni mestni vpadnici
in je zato izrazito vzdolžno zasnovan, s svojim višinskim gabaritom P +
1 pa le usmerja in ne zastira pogledov na obstoječo mestno strukturo. |
|
|
Stanovanjski objekti »S« so zasnovani kot samostojne
lamele locirane v smeri SZ – JV pravokotno na obstoječo cesto Jaka
Platiše. Objekti so locirani na ploščadih, pod katerimi so parkirna
mesta – garaže, med njimi pa so zelene površine. Skupno število
stanovanj je 150–180. |
|
|
10. člen |
|
|
(oblikovanje zunanje
podobe objektov) |
|
|
Trgovsko zabaviščni objekt »A«: |
|
|
– tlorisna zasnova objekta je členjena. Stavba ima
centralni vhodni del in dva stranska trakta z do 15 000 m2 zazidane
površine; |
|
|
– višinski gabarit je klet, pritličje in nadstropje, možna
je izraba medetaž; |
|
|
– streha je ravna in višinsko razgibana z minimalnim
naklonom, tako da je z najvišjim delom obrnjena vzdolž regionalne ceste
R1-210; |
|
|
– jugovzhodna stranica je pogojena z linijo varovalnega
pasu obstoječe regionalne ceste R1-210. Severovzhodna stranica je
členjena in ima poudarjen vhodni del z nadkritim osrednjim vhodom. Ob
jugozahodni stranici se lahko izvedejo servisni dostopi prekriti z
nadstrešnicami ali konzolnimi deli objektov; |
|
|
– nadstreški in požarna stopnišča ter dvigalni in
instalacijski jaški so lahko izmaknjeni iz linije glavne fasade (tudi
preko gradbene meje). |
|
|
Trgovsko poslovni objekt »B«: |
|
|
– objekt ima podolgovato tlorisno zasnovo z do 3 000 m2
zazidane površine; |
|
|
– višinski gabarit je klet, pritličje in nadstropje, možna
je izraba medetaž; |
|
|
– streha je ravna z minimalnim naklonom; |
|
|
– severozahodna stranica je pogojena z gradbeno linijo
varovalnega pasu obstoječega visoko napetostnega daljnovoda,
severovzhodna fasada pa z gradbeno linijo, ki sledi novi mestni
vpadnici. Severovzhodna stranica ima lahko poudarjenega enega ali več
vhodov, pri oblikovanju je potrebno poudariti ulično zasnovo objekta; |
|
|
– osrednji oblikovni arhitekturni poudarek so poudarjeni
vhodi ob severovzhodni in jugovzhodni fasadi; |
|
|
– nadstreški in požarna stopnišča ter dvigalni in
instalacijski jaški so lahko izmaknjeni iz linije glavne fasade (tudi
preko gradbene linije). |
|
|
Stanovanjski objekti »S«: |
|
|
– stavbe imajo podolgovate tlorisne zasnove, deli stavb so
lahko (v horizontalni smeri) delno umaknjeni iz osnovne linije
tlorisnega gabarita; |
|
|
– višinski gabarit je K+P+3+M z možnostjo ureditve duplex
stanovanj v mansardi; |
|
|
– strehe stavb so lahko ravne ali enokapnice z manjšim
naklonom, možno je odpiranje strešin s pultnimi frčadami; |
|
|
– fasade morajo biti obdelane z zaključnimi ometi v
svetlih pastelnih barvah; dovoljene so obloge iz umetnega kamna, lesa,
ne refleksnega stekla, pločevine, opeke ali keramike; |
|
|
– ravni deli streh-terase so lahko skriti za strešnimi
venci; |
|
|
– balkonske ograje so lahko lesene ali kovinske. |
|
|
Pomožni objekti kolektivne rabe: |
|
|
– oblikovanje pomožnih objektov za skupne potrebe
(postavitev urbane opreme, nadkritje zunanjih parkirišč) mora biti
poenoteno za celotno območje posamezne funkcionalne celote; |
|
|
– otroško igrišče se lahko ogradi. |
|
|
11. člen |
|
|
(lega objektov na
zemljišču) |
|
|
Lega objektov in javnih površin je prikazana na načrtu št.
3.3 (Lega objektov na zemljiščih) in načrtu št. 3.4 (Lega objektov na
zemljiščih z regulacijskimi elementi). |
|
|
Lege stavb so določene s fiksno točko, gradbeno linijo, ki
je obvezna, in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa
se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost. Kote pritličij
so določene z višinskimi kotami v toleranci +- 0.30 m glede na
konfiguracijo terena. |
|
|
12. člen |
|
|
(ureditev okolice) |
|
|
Tlakovane in zelene površine nad garažami naj bodo
opremljene z urbano opremo (klopi, pergole, plastike). Površine so lahko
višinsko razgibane, izhodi in dostopi morajo biti na koti okoliške
ureditve oziroma vhodov v objekte (brez arhitektonskih ovir). |
|
|
Skupne odprte parkovne površine morajo biti dostopne vsem.
Prečkajo jih tlakovane pešpoti (tlakovci, pesek, kamen, les, opeka),
lahko so opremljene z igrali. |
|
|
Območje, ki je namenjeno stanovanjski gradnji in območje
otroškega igrišča se od ostalih območij loči z zasaditvijo. Za zasaditev
je predviden drevored nižje drevesne vrste ali živa meja, ki je
prekinjena za peš in kolesarske prehode. |
|
|
Vsi dostopi do objektov, primarne peš poti in parkirni
prostori morajo biti oblikovani brez arhitekturnih ovir. Višinske
terenske razlike se morajo premoščati s travnimi brežinami ali
tlakovanimi rampami z naklonom najmanj 1:2. Gradnja škarp in ograj,
razen okoli otroškega igrišča in atrijev pri pritličnih stanovanjih, ni
dovoljena. |
|
|
Po končani gradnji je potrebno odstraniti gradbene
provizorije. Odvečni gradbeni in izkopani material je potrebno odpeljati
na ustrezno deponijo ter okolico primerno urediti. |
|
|
13. člen |
|
|
(stopnja
izkoriščenosti) |
|
|
Dovoljeni faktor zazidanosti gradbenih parcel (FZ) ni
predpisan. |
|
|
14. člen |
|
|
(gradbene parcele) |
|
|
Velikost in oblika gradbenih parcel ter javnih površin je
razvidna iz načrta št. 2.4 (Načrt parcelacije) in načrta št. 3.4 (Lega
objektov na zemljišču z regulacijski elementi). |
|
|
V. ZASNOVA KOMUNALNE
INFRASTRUKTURE |
|
|
15. člen |
|
|
Načrtovana komunalna oprema obsega: ceste in druge
prometne površine, dovoze, javni vodovod za sanitarno in požarno vodo,
meteorno in fekalno kanalizacijo, elektriko, javno razsvetljavo, plin,
telefon in kabelsko kanalizacijo. |
|
|
Načrtovane rešitve s potekom prometne, energetske,
komunalne in druge gospodarske infrastrukture so razvidne iz načrta št.
3.6 (Zasnova prometne ureditve) in načrta št. 3.7 (Zasnova projektnih
rešitev energetske in komunalne infrastrukture). |
|
|
Primarno in sekundarno komunalno omrežje mora načeloma
potekati pod javnimi površinami v kabelski podzemni izvedbi, v ali ob
cestnem telesu tako, da bo nanj možno neposredno priključevanje
posameznih objektov. Komunalne naprave na območju funkcionalne celote
namenjene stanovanjski gradnji lahko potekajo, če so ustrezno zaščitene,
tudi v podzemnih garažah. |
|
|
Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na javno cesto,
električno in plinovodno oziroma toplovodno omrežje, vodovod, meteorno
in fekalno kanalizacijo ter telekomunikacijsko omrežje. |
|
|
1. Ceste in druge prometne površine |
|
|
1.1. Ceste |
|
|
Nova vzhodna mestna vpadnica se bo preko trokrakega
semaforiziranega križišča navezovala na obstoječo regionalno cesto
R1-210 (vzhodno mestno obvoznico). Pri kasnejši ureditvi regionalne
ceste v štiri pasovno cesto se križanje cest izvede v obliki krožišča. |
|
|
Na vzhodno mestno vpadnico se s krožiščem navezuje
napajalna cesta »N», ki napaja trgovsko poslovno območje (funkcionalne
celote FC C1 in FC C2)in preko ceste »S« tudi stanovanjsko območje (FC
S1). Vzhodno mestno vpadnico sestavljajo dva vozna pasova, zelenica in
kolesarska steza na severni strani ter zelenica in kolesarska steza ter
pločnik na južni strani. Napajalno cesto »N« v delu trgovsko poslovnega
območja sestavljajo vozišče z dvema voznima pasovoma in obojestranski
pločnik, v delu servisnega območja pa je predviden enostranski pločnik.
Iz servisnega območja se napajalna cesta na regionalno cesto navezuje po
sistemu desno – desno. |
|
|
Dostopna cesta v funkcionalno celoto namenjeno
stanovanjski gradnji – cesta »S« ima vozišče z dvema voznima pasovoma
ter obojestranskima pločnikoma, pri čemer je južni pločnik urejen kot
pešpot, ki vodi iz podhoda pod cesto Jaka Platiše proti nakupovalnemu
centru na eni in proti gozdu in kmetijskim površinam na drugi strani. |
|
|
– Prečni
prerez vzhodne mestne vpadnice: |
|
|
Vozišče 2 x 3,50 m = 7,00 m |
|
|
kolesarska
steza 2 x 1,50 m = 3,00 m |
|
|
hodnik za
pešce 1 x 2,00 m = 2,00 m |
|
|
Zelenica 2 x 1,50 m = 3,00 m |
|
|
1 x 2,00 m = 2,00 m |
|
|
bankina 1 x 1,00 m = 1,00 m |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
skupaj
cestišče = 18,00 m |
|
|
|
|
|
– Prečni
prerez ceste »N« – območje dostopov v trgovske |
|
|
objekte: |
|
|
Vozišče 2 x 3,50 m = 7,00 m |
|
|
hodnik za
pešce 2 x 2,00 m = 4,00 m |
|
|
zelenica 1 x 2,00 m = 2,00 m |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
skupaj
cestišče = 13,00 m |
|
|
|
|
|
– Prečni
prerez ceste »N« – območje servisne ceste: |
|
|
Vozišče 2 x 3,50 m = 7,00 m |
|
|
hodnik za
pešce 1 x 1,50 m = 1,50 m |
|
|
zelenica 2 x 2,00 m = 4,00 m |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
skupaj
cestišče = 12,50 m |
|
|
|
|
|
– Prečni
prerez ceste |
|
|
»S«: |
|
|
Vozišče 2 x 3,00 m = 6,00 m |
|
|
hodnik za
pešce 1 x 1,50 m = 1,50 m |
|
|
1 x 2,50 m = 2,50 m |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
skupaj
cestišče = 10,00 m |
|
|
|
|
|
vozišče
(za 2 x 3,00 m = 6,00 m |
|
|
intervencijo) |
|
|
pločnik 2 x 1,50 m = 3,00 m |
|
|
------------------------------------------------------------ |
|
|
skupaj
cestišče = 8,00 m |
|
|
Odvodnjavanje cest je urejeno preko požiralnikov s
peskolovci v meteorno kanalizacijo, ki se preko lovilcev bencina in olj
spelje v lokalne ponikovalnice ali v sistem javne meteorne kanalizacije. |
|
|
1.2. Križišča |
|
|
V območju urejanja se izvede novo semaforizirano križišče
na obstoječi regionalni cesti R1-210, s tremi priključnimi kraki.
Križišče mora vključevati pasove za leve zavijalce. Pri kasnejši
dograditvi regionalne ceste v štiri pasovno cesto naj se križišče
spremeni v krožišče. |
|
|
Na novi mestni vpadnici je načrtovan priključek ceste »N«
v malem trokrakem krožnem križišču z zunanjim premerom 30 m. |
|
|
Na cesti Jaka Platiše se izvede novo trokrako križišče za
priključek ceste »S«, po načelu desno-desno, ki istočasno prevzame tudi
vlogo dostopne ceste na obstoječe parkirišče. Na severni strani se
obstoječe parkirišče navezuje preko uvoza po načelu desno- desno iz nove
vzhodne mestne vpadnice. |
|
|
1.3. Kolesarske steze |
|
|
Kolesarski promet je predviden po novi kolesarski stezi ob
vzhodni mestni vpadnici od križišča s cesto Jaka Platiše do obstoječe
kolesarske steze ob regionalni cesti R1-210. |
|
|
1.4. Pešpoti |
|
|
Peš promet je v območju predviden na posebnih površinah,
ki bodo od vozišča ločene z dvignjenim robnikom. |
|
|
Hodniki za pešce so projektirani ob vseh cestah. Preko
območja je načrtovana ureditev peš poti širine 2,50 m od obstoječega
podhoda pod cesto Jaka Platiše do trgovskih objektov in ob parkovnem
gozdu proti kmetijskim površinam. |
|
|
1.5. Zunanje parkirne površine |
|
|
Nova parkirna mesta so predvidena: |
|
|
– ob trgovsko-poslovnih objektih: |
|
|
• ob objektu A 350–400 PM, |
|
|
• ob objektu B 60–90 PM, |
|
|
– ob stanovanjskih objektih 40–50 PM. |
|
|
Površine so tlakovane-asfaltirane, osvetljene z javno
razsvetljavo, opremljene s hidrantnim omrežjem in ozelenjene z
grmovnicami oziroma drevjem. |
|
|
1.6. Notranje – kletne parkirne površine |
|
|
Parkirna mesta so predvidena: |
|
|
– v nivoju kleti objekta A 330–360 PM, |
|
|
– v nivoju kleti objekta B do 60 PM, |
|
|
– v garaži pod stanovanjskimi objekti 300–360 PM. |
|
|
2. Oskrba z vodo – vodovod |
|
|
Vodovodno omrežje je načrtovano krožno. Priključek je
načrtovan v jašku ob podhodu pod cesto Jaka Platiše, kjer se novo
omrežje priključi na obstoječi vodovod dim 150 mm z zagotovljenim tlakom
4 bare. |
|
|
Za ustrezno preskrbo z vodo se predvidi tudi dovodni vod
iz napajalnega vodovoda DN 300. Primarni vod poteka preko Delavskega
mostu v smeri proti Čirčam. S to povezavo bo zagotovljeno dvostransko
napajanje predmetnega območja. Območje Planina vzhod se tako z vodovodom
ob regionalni cesti poveže z območjem Planina jug, ki bo priključeno na
omenjeni primarni vodovod DN 300. |
|
|
Vodovodno omrežje je predvideno iz cevi nodularne litine.
Na vozliščih vodovoda morajo biti zgrajeni ustrezni betonski jaški,
opremljeni z zapirači v vse smeri transporta vode. |
|
|
3. Oskrba z vodo – hidrantno omrežje |
|
|
Za vse več stanovanjske stavbe ter objekte s poslovno in
trgovsko dejavnostjo in na površinah, ki so namenjene parkiranju je
načrtovano hidrantno vodovodno omrežje dimenzij DN 100 mm. Razdalja med
posameznimi hidrantnimi priključki je od 80 do 150 m. |
|
|
4. Odvajanje odpadnih voda – komunalna odpadna
kanalizacija |
|
|
V območju lokacijskega načrta je predviden ločen sistem
odvajanja komunalne odpadne in meteorne vode. |
|
|
Za odvod komunalno odpadnih vod je ob cesti »N« potrebno
zgraditi nov fekalni kanal, ki se priključi na javno kanalizacijsko
omrežje ob regionalni cesti in sicer v fekalni kanal št. 841. |
|
|
5. Odvajanje odpadnih voda – meteorna kanalizacija |
|
|
Cestne meteorne vode morajo biti preko lovilcev bencina in
olj speljane v lokalne ponikovalnice ali v sistem javne meteorne
kanalizacije. Meteorne vode s strešin objektov se vodi v ponikovalnice.
Meteorne vode s parkirišč in ostalih utrjenih površin se vodi preko
lovilcev olj prav tako v ponikovalnice. |
|
|
6. Oskrba z električno energijo |
|
|
Načrtovano je vzankanje v kablovod K 1399 RTP Primskovo –
DV Hrastje. Novi transformatorski postaji sta načrtovani v sklopu
trgovsko-zabaviščnega objekta A ter ob vhodu v stanovanjski del območja.
Znotraj posameznih enot trgovskih objektov in po garaži pod
stanovanjskimi objekti se izvedejo NN priključki do posameznih odvzemnih
mest. |
|
|
7. Javna razsvetljava |
|
|
Javna razsvetljava je načrtovana ob novo načrtovanih
cestah in zunanjih parkirnih površinah ter ob peš poti. Omrežje bo
položeno v kabelsko kanalizacijo. Napajanje se izvede preko
prižigališča, ki se navezuje na transformatorske postaje v območju
urejanja. |
|
|
8. Plinovodno omrežje |
|
|
Za nove objekte je predvidena priključitev na plinovodno
omrežje široke potrošnje, ki omogoča celotno toplotno oskrbo za potrebe
ogrevanja, pripravo tople sanitarne vode in kuhanje. Območje se na
obstoječe plinovodno omrežje priključi na jugu kompleksa. |
|
|
9. Telekomunikacijsko omrežje |
|
|
Znotraj lokacijskega načrta se predvideva izgradnja
kabelske kanalizacije, ki bo omogočala povezavo objektov z obstoječimi
TK kabli najsodobnejših tehnologij. Celotna predvidena ureditev se bo
navezovala na obstoječo kabelsko kanalizacijo, ki poteka ob cesti Jaka
Platiše. |
|
|
10. Ravnanje z odpadki |
|
|
Za zbiranje odpadkov so predvidene tipske posode v
objektih ali na tlakovanih površinah, ki so prometno dostopne. |
|
|
Nevarne odpadke iz gospodinjstev in morebitnih storitvenih
dejavnosti je potrebno zbirati in oddajati pooblaščenemu zbiralcu. |
|
|
Zbirna in prevzemna mesta za posode za odpadke so ob
cestah N in S. |
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
|
|
16. člen |
|
|
(okoljski ukrepi) |
|
|
1. Varstvo okolja |
|
|
Pri načrtovanju, gradnji in uporabi objektov in naprav je
potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. |
|
|
Vplivi na okolje v času gradnje bodo časovno omejeni in se
bodo pojavljali med dograditvijo primarnega infrastrukturnega omrežja,
med izgradnjo osnovne cestne mreže, gradnjo sekundarnega komunalnega
omrežja ter v času gradnje objektov. |
|
|
Območje urejanja sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom,
razen pasu v širini 25 m od regionalne ceste R1-210, ki sodi v IV.
stopnjo varstva pred hrupom. |
|
|
2. Ohranjanje narave |
|
|
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih
območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost. Z lokacijskim
načrtom je predvidena ohranitev obstoječega parkovnega gozda na južnem
robu območja. |
|
|
3. Varstvo kulturne dediščine |
|
|
V območju se po podatkih Zavoda za varstvo kulturne
dediščine nahaja enota EŠD – predlog 400821 – grobišče povojnih žrtev na
Planini. |
|
|
Na osnovi opravljenih sondažnih izkopavanj je bilo
ugotovljeno, da se v raziskovanem območju, znotraj območja lokacijskega
načrta, grobišča ne nahajajo. Pri izvedbi vseh zemeljskih del mora
investitor zagotoviti stalen arheološki nadzor, ki bo v primeru
arheoloških najdb prerasel v zaščitna arheološka izkopavanja. |
|
|
Predvideno je zavarovanje obstoječega spominskega obeležja
južno od območja urejanja. |
|
|
4. Varstvo gozdov |
|
|
Z lokacijskim načrtom je predvidena ohranitev obstoječega
parkovnega gozda (Pl GRL). Severni in južni rob gozdnega otoka, ki leži
jugovzhodno od območja lokacijskega načrta je potrebno ohraniti v
sedanji obliki. |
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
|
|
17. člen |
|
|
(ostali varstveni
ukrepi) |
|
|
V obravnavanem območju se mora, glede na potresno
ogroženost, pri izdelavi projektno tehnične dokumentacije ter pri
gradnji objektov in stavb predvideti ojačitve prve plošče in zagotoviti
potresno varno gradnjo v skladu z Uredbo o graditvi in vzdrževanju
zaklonišč. |
|
|
V območju lokacijskega načrta je predvideno vodovodno
omrežje, ki bo zagotavljalo zadostne količine sanitarne in požarne vode
ter načrtovano hidrantno omrežje. Zagotoviti je potrebno dostop za
interventna vozila in zagotoviti obračališča na slepih odsekih dovoznih
poti. |
|
|
VIII. NAČRT
PARCELACIJE |
|
|
18. člen |
|
|
(parcelacija) |
|
|
Parcelacija se izvede po načrtu št. 2.4 (Načrt
parcelacije). Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej
gradbenih parcel in objektov v naravo. Gradbene parcele so določene z
lomnimi točkami, ki so v Gauss-Krugerjevem sistemu. |
|
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE
IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
19. člen |
|
|
(etapnost izvedbe) |
|
|
Gradnje in prostorske ureditve se bodo izvajale v fazah: |
|
|
– prva faza obsega graditev primarnega prometnega in
infrastrukturnega omrežja, ki je potrebno za gradnjo skupne komunalne
infrastrukture območja, |
|
|
– druga faza obsega gradnjo posameznih objektov, ki se
lahko gradijo istočasno ali pa po posameznih funkcionalnih sklopih. |
|
|
20. člen |
|
|
(tehnični pogoji za
projektiranje) |
|
|
Pri načrtovanju vseh objektov v območju urejanja je
potrebno zagotoviti neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam, pogoje
za varčevanje z energijo, varnost pred požari in hrupom. |
|
|
Pri načrtovanju objektov katerih dejavnosti so pod
zdravstvenim nadzorom je potrebno upoštevati pravilnik o higiensko in
sanitarno-tehničnih pogojih, pravilnik o higieni živil in pravilnik o
zdravstveni ustreznosti pitne vode. |
|
|
Za vse stavbe v območju urejanja je k projektu za
pridobitev gradbenega dovoljenja potrebno pridobiti projektne pogoje in
soglasje Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Pri načrtovanju stavb je k idejnim projektom oziroma k PGD potrebno
pridobiti kulturno varstvene pogoje oziroma kulturno varstvena soglasja. |
|
|
Za vse posege na območju državne ceste in v njenem
varovalnem pasu, je pred izdajo gradbenega dovoljenja k projektni
dokumentaciji (PGD) potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste. |
|
|
Širine in radiji cestnih priključkov ter elementi državne
ceste morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa.
Cestni priključki morajo biti prilagojeni niveleti vozišča ceste, na
katero se priključujejo. Območje križišč in njihova neposredna okolica
ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost
na območju cestnih priključkov in na državni cesti (izračunani
preglednostni trikotniki). Investitor je dolžan območje cestnih
priključkov oziroma križišč z državno cesto opremiti s predpisano talno
in vertikalno prometno signalizacijo in opremo na lastne stroške ter jo
redno vzdrževati. Meteorna in druga voda s parcel in priključkov ne sme
pritekati na državno cesto ali na njej zastajati. |
|
|
Za infrastrukturne objekte in naprave iz tretjega odstavka
4. člena tega odloka se smernice in mnenja podana k lokacijskemu načrtu,
štejejo za projektne pogoje in soglasja k projektu za pridobitev
gradbenega dovoljenja. |
|
|
21. člen |
|
|
(obveznosti v času
gradnje) |
|
|
V času gradnje imajo investitorji in izvajalci naslednje
obveznosti: |
|
|
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce
prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter
skupno z njimi zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode; |
|
|
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta
zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč; |
|
|
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo
prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se
prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala; |
|
|
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi,
vkopi); |
|
|
– v skladu z veljavnimi predpisi v najkrajšem možnem času
odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje; |
|
|
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh
obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav; |
|
|
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe
za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri
transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi; |
|
|
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje
usposobljene službe; |
|
|
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih
objektov, naprav in območij ter okolico objektov; |
|
|
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in
ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objektov prekinjene ali
poškodovane. |
|
|
Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s
smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na
podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
|
22. člen |
|
|
(pogoj za izdajo
uporabnega dovoljenja) |
|
|
Pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na
območju lokacijskega načrta je ustrezna ureditev državne ceste in
križišč na njej. |
|
|
23. člen |
|
|
(oblikovne in
funkcionalne smernice) |
|
|
Pri projektiranju stanovanjskih objektov je zaželeno več
vhodov-stopnišč na posamezno enoto, direktna povezava objekta s podzemno
garažo in ločitev eventuelne poslovne ter stanovanjske dejavnosti v
objektu (ločeni vhodi). |
|
|
24. člen |
|
|
(dopustna odstopanja) |
|
|
Odstopanja pri funkciji objektov: |
|
|
– v objektih so možne tudi druge dejavnosti v okviru
predvidene namembnosti območja, v kolikor je njihov vpliv na okolje
manjši ali enak predvidenim vplivom s predvidenimi dejavnostmi. |
|
|
Odstopanja pri legi in velikosti objektov: |
|
|
– toleranca pri določanju fiksnih točk za zakoličbo
objektov je +/-0.50m. |
|
|
Tlorisni gabariti: |
|
|
– dopustna so vsa odstopanja tlorisnih dimenzij objektov
navzdol. Odstopanje navzgor lahko presega predvidene gabarite do 10%,
vendar največ do okvira gradbenih mej. Ob upoštevanju navedenih pogojev
je znotraj gradbenih mej možno členjenje posameznih objektov. Navedena
odstopanja so možna ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni minimalni
odmiki in da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na
dejavnost v objektu, |
|
|
– v okviru dopustnih odstopanj so možni tudi arhitekturni
poudarki in izmiki izven fasadne linije do globine 1.00 m. |
|
|
Višinski gabariti: |
|
|
– maksimalni dovoljeni višinski gabarit objektov je
določen z etažnostjo. |
|
|
Odstopanja pri izgradnji komunalne infrastrukture: |
|
|
– dopustne so prilagoditve tras posameznih komunalnih
naprav in priključnih mest, če je zagotovljena ohranitev oziroma
izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč in
nosilcev urejanja prostora, ob upoštevanju pogoja, da spremembe bistveno
ne spreminjajo načrtovanih rešitev lokacijskega načrta in ne
poslabšujejo okoljevarstvenih pogojev. |
|
|
25. člen |
|
|
(urbanistična pogodba) |
|
|
Med občino in investitorjem posamezne prostorske ureditve
v območju lokacijskega načrta je predvidena sklenitev urbanistične
pogodbe za celovito prometno in infrastrukturno ureditev območja. |
|
|
X. VRSTE DOPUSTNIH
POSEGOV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI LOKACIJSKEGA NAČRTA |
|
|
26. člen |
|
|
Lokacijski načrt preneha veljati, ko je izveden, ko so z
načrtom predvideni objekti zgrajeni in v uporabi. Izvedenost načrta
ugotovi Svet Mestne občine Kranj z odlokom. Po prenehanju veljavnosti
lokacijskega načrta se območje ureja s prostorskim redom občine. |
|
|
XI. SEZNAM PRILOG K
LOKACIJSKEMU NAČRTU |
|
|
27. člen |
|
|
Lokacijski načrt ima naslednje priloge: |
|
|
1. povzetek za javnost, |
|
|
2. izvleček iz strateškega akta, |
|
|
3. obrazložitev in utemeljitev, |
|
|
4. strokovne podlage: |
|
|
4.1. zasnova ureditve prometnega omrežja, |
|
|
4.2. poročilo o arheološkem sondiranju, |
|
|
5. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
|
|
6. seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili
upoštevani, |
|
|
7. spis postopka, |
|
|
8. ocena stroškov za izvedbo lokacijskega načrta, |
|
|
9. program opremljanja zemljišč, ki bo sprejet s posebnim
odlokom. |
|
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
|
28. člen |
|
|
Lokacijski načrt je na vpogled vsem zainteresiranim na
Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti
Kranj, Slovenski trg 1, Kranj. |
|
|
29. člen |
|
|
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka
opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – enota Kranj. |
|
|
30. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem
listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 35005-0006/2004-48/01 |
|
|
Kranj, dne 21. maja 2007 |
|
|
Župan
Mestne občine Kranj
Damijan Perne l.r. |
|
|
|