Na podlagi petega
odstavka 61. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07, 108/09), 29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(ZLS-UPB2, Uradni list RS, št. 94/07, 27/08, 27/08 Odl. US:
Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9, 79/09,
14/10 Odl. US: U-I-267/09-19, 51/10) in 16. člena
Statuta Občine Slovenska Bistrica
(Uradni list RS, št. 55/10) je Občinski svet Občine Slovenska Bistrica
na redni 6. seji dne 17. 10. 2011 sprejel |
O D L O K |
o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu stanovanjske zazidave »Zgornja Bistrica 2« |
I. UVODNE DOLOČBE |
1. člen |
(predmet odloka) |
S tem odlokom se
sprejme občinski podrobni prostorski načrt stanovanjske zazidave
»Zgornja Bistrica 2«, ki ga je izdelal IBIS, d.o.o. Slovenska Bistrica,
pod št. projekta 6/2010, julij 2011. |
2. člen |
(sestavni deli OPPN) |
Občinski podrobni
prostorski načrt vsebuje tekstualni del, grafični del ter smernice in
mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora. |
Kartografski del
obsega: |
1. NAČRT NAMENSKE
RABE PROSTORA |
1.1 Izsek iz
kartografske dokumentacije k planu 1:5000 |
1.2 Ortofoto posnetek
območja |
1.3 Katastrski načrt
v merilu 1:1000 |
1.4 Geodetski načrt
območja v merilu 1:500 |
2. NAČRT UREDITVENEGA
OBMOČJA Z NAČRTOM PARCELACIJE |
2.1 Načrt gradbenih
parcel v katastrski situacij v merilu 1:1000 |
2.2 Ureditveno
območje z načrtom parcelacije v merilu 1:500 |
2.3 Prikaz prostorske
ureditve z ureditvenim območjem v merilu 1:500 |
2.4 Tehnični elementi
za zakoličenje objektov v merilu 1:500 |
3. NAČRT UMESTITVE
NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV S SOSEDNJIMI
OBMOČJI |
3.1 Zasnova cestnega
omrežja v merilu 1:5000 |
3.2 Zasnova
projektnih rešitev energetske, komunalne in druge gospodarske
infrastrukture v merilu 1:500 |
3.3 Prikaz skupnega
vplivnega območja v merilu 1:500 |
3.4 Rešitve in ukrepi
za varstvo okolja, ohranjanje narave in obrambo v merilu 1:500
|
3.5 Karakteristični
prerezi v merilu 1:500 |
Tekstualni del
obsega: |
1.0 Opis prostorske
ureditve, ki se načrtuje z OPPN; |
1.1 Ureditveno
območje OPPN; |
1.2 Vplivno območje
|
1.3 Opis vplivov in
povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji; |
1.4 Opis rešitev
načrtovanih objektov in površin; |
1.5 Lokacijski pogoji
in usmeritve za projektiranje; |
2. Zasnovo projektnih
rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske
infrastrukture; |
3. Rešitve in ukrepi
za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter
trajnostno rabo naravnih dobrin; |
4. Rešitve in ukrepi
za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; |
5. Tolerance;
|
6. Načrt parcelacije;
|
7. Etapnost izvedbe;
|
8. Obveznosti
investitorjev in izvajalcev; |
8.1 Splošne
obveznosti; |
8.2 Posebne
obveznosti; |
9. Končne določbe. |
II. UREDITVENO
OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA |
3. člen |
(opis prostorske
ureditve) |
Z občinskim podrobnim
načrtom se določajo merila in pogoji za prostorsko ureditev in gradnjo
stanovanjskih objektov s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo.
|
Lokacija se nahaja v
naselju Zgornja Bistrica, na območju ob javni poti Male–Nova Gora–Zg.
Bistrica. Območje na severni in vzhodni strani meji na območje, ki je
pozidano s stanovanjskimi in drugimi objekti, na južni in zahodni strani
so kmetijske površine. |
4. člen |
(ureditveno območje) |
Ureditveno območje
občinskega podrobnega prostorskega načrta stanovanjske zazidave »Zgornja
Bistrica 2« obsega zemljiške parcele št. 675/5, 675/6, 675/7, 675/8,
675/9, 675/10, 675/11, 674/9, 674/10 in del 674/3 vse k.o. Zgornja
Bistrica in meri cca 3.938 m2. |
Ureditveno območje
obsega tudi zemljišča, ki so potrebna za izvajanje del v času gradnje.
|
Izgradnja primarnih
komunalnih vodov za potrebe območja OPPN se bo vršila tudi na parcelah
izven ureditvenega območja. |
5. člen |
(vplivno območje) |
Vplivno območje
prostorske ureditve obsega v času gradnje: |
– vse parcele oziroma
dele parcel znotraj sklenjene meje ureditvenega območja; |
Vplivno območje v
času uporabe obsega: |
– parcele znotraj
območja sklenjene meje ureditvenega območja; |
– del parcel, po
katerih bo zgrajena primarna infrastruktura za potrebe območja.
|
Prikaz skupnega
vplivnega območja je razvidna iz lista št. 3.3 Prikaz skupnega vplivnega
območja v merilu 1:500. |
Vplivno območje za
določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja sega
izven ureditvenega območja OPPN. |
Vplivno območje za
določitev strank v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja znotraj
območja: gradnja objektov znotraj ureditvenega območja mora biti skladna
z regulacijskimi elementi (odmiki, gradbeno linijo in gradbeno mejo)
prikazani na načrtu: Tehnični elementi za zakoličenje objektov (list št.
2.4). |
III. UMESTITEV
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR |
6. člen |
(opis vplivov in
povezav s sosednjimi območji) |
Načrtovano prostorsko
ureditev na severni in vzhodni strani obkroža obstoječa stavbna
struktura, na zahodni in južni strani območja, pa so kmetijske površine.
|
Vsa potrebna
komunalna in ostala javna infrastruktura bo navezana na dograjene
primarne vode. |
Predvidena ureditev
in objekti ne bodo vplivali na osončenje sosednjih objektov in ne bodo
poslabševali varnosti pred požarom. |
7. člen |
(elementi umestitve
načrtovane ureditve v prostor) |
Posegi morajo biti
skladni z elementi prikazani na situaciji: Tehnični elementi za
zakoličenje objektov (list št. 2.4) |
Pomen elementov je:
|
– meja ureditvenega
območja – določa mejo OPPN; |
– gradbena linija
(GL) – je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo prekoračiti;
|
– uvoz določa položaj
možnih uvozov in vstop na parcelo; |
– gradbena meja (GM)
je linija, ki jo stavbe z linijo fasade ne smejo presegati, lahko se je
dotikajo ali so od nje odmaknjene v notranjost; |
– regulacijska linija
(RL) omejuje površine v javni rabi, ki so dostopne vsakomur pod enakimi
pogoji, od površin v nejavni rabi. |
8. člen |
(opis rešitev
načrtovanih objektov in površin) |
Območje je razdeljeno
na tri gradbene parcele velikosti od 680 m2 do 950 m2, na katerih so
stanovanjski objekti, z možnostjo postavitve enostavnih objektov –
nadstrešnic za parkiranje osebnih vozil, vrtne lope … |
Cestno omrežje poteka
nad parcelami po parc. št. 675/9 in 675/6 in se na vzhodni strani
navezuje na obstoječo ulico s parc. št. 674/7, kategorizirano javno pot
št. JP št. 944501 Male–Nova gora–Zg. Bistrica. |
9. člen |
(vrste dopustnih
dejavnosti) |
V območju je
predvidena izgradnja treh enodružinskih stanovanjskih objektov z
infrastrukturo. V objektih je dovoljeno del stanovanjskih površin (do
bruto 30%) nameniti opravljanju dejavnosti in sicer delu na domu brez
prekomernih vplivov na bivanjsko okolje in se odvijajo v zaprtih
prostorih (nap. prevajanje, biro, računovodske, računalniške, pisarniške
storitve …). |
10. člen |
(vrste gradenj) |
Dopustne so naslednje
vrste prostorskih ureditev in gradenj: |
– gradnja
enodružinskih stanovanjskih objektov z infrastrukturo; |
– gradnja pokritih
parkirišč, garaž, itd.; |
– postavitev pomožnih
objektov za lastne potrebe; |
– gradnja prometne,
energetske, komunalne in telekomunikacijske gospodarske javne
infrastrukture ter drugih omrežij v javni rabi; |
– postavitev pomožnih
objektov za skupne potrebe (postavitev urbane opreme, ureditev ulice,
zasaditev); |
– sončne celice,
fotovoltaika na strehah. |
11. člen |
(tipologija pozidave) |
(1) Dimenzije in
umestitve objektov v prostor, tlorisni in višinski gabariti ter velikost
in zmogljivost objektov so prikazani v kartografskih prilogah.
|
Prikazano je območje
pozidave, kjer lahko stoji objekt ob upoštevanju odmikov od sosednjih
parcelnih mej, odmika od ceste in maksimalnega procenta pozidanosti
glede na posamezno parcelo. Posamezna gradbena parcela je lahko pozidana
do 40%. Območje objektov v kartografski prilogi je načelno, možna je
izvedba brez kleti, manjšega tlorisnega in višinskega gabarita, večjega
pa samo v primeru, da se ne presega 40% pozidanosti. Gradbena linija na
cestno stran je fiksna, odstopanja so možna zgolj na dvoriščno stran.
|
Odstava vozila je
predvidena na lastnem zemljišču, kjer je možna postavitev nadstrešnice
ali garaže. |
(2) Stanovanjski
objekti so predvideni v etažnosti: klet, pritličje in mansarda (K+P+M)
in pritličje in mansarda (P+M). Zasnovani so ob predvideni notranji
cesti območja. Predvidena so pokrita parkirišča – nadstrešnice, garaže. |
12. člen |
(gabariti objektov) |
Stanovanjski objekti:
|
Zasnova tlorisnega
gabarita stanovanjskega objekta je podolgovata – dolžina max. 25,40 m,
širina max. 10,00 m in dva stanovanjska objekta z gabariti – dolžina
max. 14,60 m, širina max. 13,00 m. |
Zasnova tlorisnega
gabarita je lahko tudi drugačna – atrijske izvedbe, vendar mora biti
znotraj gradbene meje, ki je razvidna iz lista 2.4 Tehnični elementi za
zakoličenje objektov. |
13. člen |
(oblikovanje zunanje
podobe objekta) |
Objekti so situativno
postavljeni vzporedno s stanovanjsko ulico. Gradbene linije ob cesti ni
mogoče spreminjati. Strehe so lahko dvokapne, enokapne ali ravne. Možna
je izvedba streh z vgrajeno fotovoltaiko. |
Pri atrijski izvedbi
objekta so lahko strehe v obliki črke L, ali T. |
Arhitektonsko
oblikovanje stavb: |
Fasade so ometane,
lahko so kombinirane z lesom, kovino ali steklom. |
Ravni deli streh nad
pokritim parkiriščem so skriti za strešnim vencem. |
Balkonske ograje so
lahko lesene ali kovinske. |
Pomožni objekti:
|
Vrtne ute, lope,
morajo slediti oblikovanju in materialom matičnega stanovanjskega
objekta. |
14. člen |
(lega objektov na
zemljišču) |
Lega objektov in
javnih površin je razvidna iz načrta št. 2.4 Tehnični elementi za
zakoličenje objektov. |
Vse novogradnje so
pozicionirane s fiksno točko, gradbeno linijo, ki je obvezna in gradbeno
mejo, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo. Kote
slemena strehe posameznega objekta so določene z višinskimi kotami ±0,50
m glede na konfiguracijo terena. |
15. člen |
(ureditev okolice) |
Vsi dostopi do
objektov, pešpoti, parkirni prostori in pločnik morajo biti oblikovani
brez arhitekturnih ovir. |
Višinske terenske
razlike se morajo premeščati s travnimi brežinami. Gradnja opornih zidov
je dovoljena le v primeru, ko ni možno razlike v nivoju terena izvesti z
brežino. Maksimalna višina opornih zidov je 1,50 m. Oporni zidovi morajo
biti zgrajeni iz kamna lomljenca in v maksimalni meri zazelenjeni.
|
Ograje je možno
postavljati na parcelne meje dogovorno med sosedi. Ograje ob cestah se
postavijo na notranjo stran parcelne meje max. višine 1,00 m. Kot
medsebojne ograje so dovoljene žive meje ali leseni plotovi. Zasaditve
vrtov in živih mej morajo biti izvedene iz avtohtonih dreves in
grmovnic. |
IV. ZASNOVA
PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE
INFRASTRUKTURE TER OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO |
16. člen |
(prometno urejanje) |
Stanovanjska ulica se
navezuje na kategorizirano javna pot št. JP št. 944501 Male–Nova
gora–Zg. Bistrica. |
Za napajanje
stanovanjskih objektov je treba urediti stanovanjsko ulico. Gabarit
glavne ulice je predviden v širini 6,00 m (4,50 m vozišča – asfalt) +
1,50 m bankin, utrjenih in urejenih kot zeleni pas. |
Niveleta priključkov
cest sme imeti od roba bankine javnih cest maksimalni padec ali vzpon
±4% vsaj v dolžini 10 m. Priključek dovozne ceste na javne ceste mora
biti čimbolj pravokoten. Priključni radiji dovoznih cest na javne ceste
so minimalno 6,00 m. Dovozne ceste morajo biti na priključkih na javne
ceste opremljene na desni strani z vertikalno prometno signalizacijo
“Ustavi” (II-2). |
Dostop in dovoz do
objektov: interni priključki so pravokotni na bodočo stanovanjsko ulico.
Priključki so širine min. 4,00 m. |
Odvajanje padavinskih
odpadnih vod s parkirišč in cest mora biti urejeno preko lovilca olj. Iz
projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja
standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2). |
Mirujoči promet se
ureja s parkiranjem na dovozih pred garažo, za vsako stanovanjsko
zgradbo bodo urejeni po dve parkirni mesti, obračanje in parkiranje
vozil je zagotovljeno na posameznih gradbenih parcelah. |
17. člen |
(pogoji za komunalno
in energetsko urejanje) |
Stanje komunalnih
naprav je razvidno iz posnetka obstoječega stanja. Komunalni vodi,
energetski vodi so na sosednjih parcelah predvidene pozidave.
|
Vsi objekti morajo
biti priključeni na novozgrajeno komunalno in energetsko omrežje.
Minimalna komunalna oprema v območju obsega oskrbo s pitno vodo,
električno energijo, telefonskim in CTV omrežjem ter napravo cestnega
omrežja. Urediti je potrebno tudi meteorno in fekalno kanalizacijo.
|
Predmet komunalne
opremljenosti so: |
– vodovod in
hidrantno omrežje |
– meteorna in fekalna
kanalizacija |
– elektro omrežje
|
– telekomunikacijsko
omrežje + CTV |
– ogrevanje
|
– odvoz smeti.
|
Dopustne so tolerance
pri prometnem, komunalnem in energetskem urejanju prostora, če to
pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in če prestavitve ne
spreminjajo koncepta zazidalnega načrta. |
18. člen |
(vodovod in hidrantno
omrežje) |
Za predvideno
pozidavo je potrebno položiti nov cevovod DN 63 mm, ki se naveže na
obstoječi cevovod PE DN 63 mm; obstoječi cevovod PE DN 63 prečka
zemljišče s parc. št. 674/1, k.o. Zgornja Bistrica. |
Ostali pogoji:
|
– na mestih prevezav
je potrebno postaviti betonske jaške s povoznimi LŽ pokrovi z napisom
VODOVOD, vstopnimi lestvami iz nerjavečega materiala in urejenim
odvodnjavanjem, |
– predvideni objekti
se priključijo na nov cevovod PE DN 63 mm (vsak objekt posebej) preko
navrtanega zasuna DN 63 mm istočasno pa se vgradijo tudi zaporne palice
in obbetonirane ventilske kape 125 mm, |
– od navrtanih
zasunov do vodomernih jaškov se položijo cevi PE DN 32 mm, |
– tipski PVC
vodomerni jaški s PVC ali LŽ pokrovom (za vsak objekt posebej), se
postavijo na zemljišču investitorja in sicer čim bližje parcelni meji z
vedno zagotovljenim dostopom upravljavcu vodovodnega sistema,
|
– v jaške se vgradijo
tipski vodomeri opremljeni z oddajnikom, ki avtomatsko zaznava porabo
vode za posamezno stanovanjsko enoto, |
– prestavitve
cevovodov, položitev novih cevovodov, izvedba priključkov in vgradnjo
vodomerov lahko opravi le upravljavec vodovodnega sistema, |
– investitorju na
trasi izvedenih vodovodnih priključkov, ter obstoječih in novozgrajenih
napajalnih cevovodov ni dovoljeno graditi nadzemnih ali podzemnih
objektov, saditi dreves in drugih trajnih nasadov ter postavljati škarp,
ograj ali drogov; prav tako ni dovoljen dodatni nasip oziroma dovoz
materiala, kakor tudi ne odstranjevanje in s tem zmanjševanje globine
priključkov, |
– cestne kape
priključnih ventilov morajo biti stalno vidne in dostopne – za
dostopnost in vidnost odjemnega mesta je odgovoren uporabnik,
|
– zagotoviti je
potrebno služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali
cevovodi in priključki, |
– izvesti je potrebno
geodetski posnetek vseh prestavljenih in novo zgrajenih cevovodov ter
hišnih priključkov in ga predati upravljavcu sistema. |
Pri izgradnji
vodovoda in kanalizacije je potrebno paziti, da je horizontalni odmik
med njima vsaj 3 m, vertikalni pa 50 cm, s tem da so cevi kanalizacije
vgrajene pod cevmi vodovoda. Če tega ni možno izvesti, je potrebno cevi
vodovoda zaščititi z glinenim nabojem vsaj 3 m na vsako stran križanja.
V naselju Zgornja Bistrica je delno urejeno hidrantno omrežje. Gasilski
dom Zgornja Bistrica je oddaljen cca 2000 m. |
19. člen |
(meteorna in fekalna
kanalizacija) |
Predvideti je
potrebno ločen sistem kanalizacijskega omrežja (komunalne odpadne vode,
padavinske odpadne vode). Do izvedbe ločenega sistema kanalizacijskega
omrežja je možnost ureditve fekalne kanalizacije v mini individualno
KČN, ki se po izvedbi ločenega kanalizacijskega omrežja prevežejo nanj.
Gradnja greznic ni dovoljena. |
Ostali pogoji:
|
– kanalizacijske
priključke (fekalni, meteorni), je potrebno izvesti na vsa zemljišča
oziroma parcele predvidene za pozidavo, |
– revizijske jaške je
potrebno predvideti tudi na vseh lomih in priključevanju dveh ali več
kanalizacijskih vodov internega omrežja, |
– zagotoviti je
potrebno služnostne pravice za vsa zemljišča, po katerih bodo potekali
kanalizacijski vodi, |
– opraviti je
potrebno geodetski posnetek iz katerega mora biti razvidno: |
– kota dna jaška
|
– kota pokrova jaška
|
– kote vtokov in
iztokov |
– preseki cevi
|
– materiali cevi
|
– tip kanalizacije
(fekalna, meteorna). |
20. člen |
(elektroenergetsko
omrežje) |
Na obravnavanem
območju oziroma v neposredni bližini so zgrajeni naslednji
elektroenergetski vodi in objekti: |
– nizkonapetostno
omrežje nadzemne izvedbe iz transformatorske postaje TP Nova gora 1
(t-299 OE Slovenska Bistrica). |
Napajanje predvidenih
stanovanjskih objektov bo možno iz TP Nova Gora 1. |
Za izvedbo napajanja
stanovanjskih objektov z električno energijo bo potrebno v skladu s
strokovnimi podlagami in idejnimi rešitvami: |
– zgraditi novi
nizkonapetostni priključek iz obstoječega nizkonapetostnega omrežja
transformatorske postaje TP Nova Gora 1 (t-299 OE Slovenska Bistrica) do
prostostoječe priključno merilne omarice obravnavanega objekta,
|
– pridobiti ustrezno
upravno in projektno dokumentacijo za novi nizkonapetostni priključek,
|
– pridobiti
služnostne pogoje za zemljišča, čez katere bo potekala trasa novega NN
priključka, |
– traso NN kabelskega
priključka je potrebno določiti na licu mesta skupaj v sodelovanju z OE
Maribor z okolico. |
Za napajanje objektov
z električno energijo si bo moral investitor pred izdajo soglasij k
projektnim rešitvam in izdajo gradbenih dovoljenj pridobiti soglasja za
priključitev za posamezne objekte, v katerih bodo natančno določeni vsi
pogoji za priključitev le teh na distribucijsko omrežje. |
Ostali pogoji:
|
– pred pričetkom
gradbenih del, se morajo izvajalci seznaniti z natančno lokacijo
obstoječih elektroenergetskih vodov ter naročiti zakoličbo kablov pri OE
Slovenska Bistrica, |
– na mestih križanj
in približevanj gradbenih del z elektroenergetskimi vodi in napravami bo
potrebno gradbena dela prilagoditi sledečim pogojem: |
– zaradi posnetja
materiala pod podzemnimi vodi ne sme biti zmanjšana statika oporišč
|
– nasutje materiala
pod razpetino nadzemnega voda ne sme zmanjšati varnostne višine kot je
predpisana, ki mora biti za nizko napetost večja kot 6 m, |
– pri lesenih
oporiščih, ki so vpeta v drogovnike ali betonske klešče, mora ostati
vznožje lesenega droga po ureditvi okolja oddaljeno najmanj 20 cm od
tal, |
– medsebojne razdalje
(razmak se meri med bližnjimi zunanjimi robovi inštalacij) na mestih
približevanj oziroma križanj elektroenergetskih kablov ter ozemljil z
vodovodno cevjo so: |
– minimalni vodoravni
razmak, pri paralelnem polaganju cevi poleg elektroenergetskega kabla
oziroma ozemljila mora biti najmanj 0,5 m, |
– energetski kabel
mora biti do hidranta ali ventilske komore oddaljen najmanj 1,5 m,
|
– navpični svetli
razmak med kablom in cevjo pri križanju, mora biti najmanj 0,5 m oziroma
0,3 m v primeru priključnega cevovoda, |
– v primeru, da
minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi poleg
elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable
zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo, |
– v primeru, da
minimalnih razmakov pri križanju cevi s kablom ne bo mogoče doseči, bo
potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati vsaj za 3 m na
vsako stran križanja, |
– pri izkopu jarka za
polaganje cevi, globljega od paralelno položenega energetskega kabla, je
potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod energetskimi
kabli, |
– prestavitev
hidrantov in revizijskih jaškov nad kable in ozemljila ter poleg njih,
na manjšo oddaljenost kot je predpisano, ni dovoljena, |
– rob jarka za
vodovodne cevi mora biti od oporišč nadzemnih vodov oddaljen izven
naselja minimalno 5 m, v naseljenem kraju pa minimalno 1,5 m, če pri
izkopu jarka za polaganje vodovodne cevi ni ogrožena statika oporišča.
Kolikor je razdalja manjša od predpisane, mora za preveritev statike
takega oporišča investitor pridobiti ustrezen elaborat, |
– minimalni vodoravni
razmak, pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg
elektroenergetskega kabla oziroma ozemljila, mora biti najmanj 1,5 m,
|
– navpični svetli
razmak pri križanju med kablom in cevjo plinovoda, mora biti najmanj 0,5
m, |
– v primeru, da
minimalnih razmakov pri paralelnem polaganju cevi plinovoda poleg
elektroenergetskega kabla ne bo mogoče doseči, bo potrebno kable
zaščititi s polaganjem v kabelsko kanalizacijo, |
– v primeru, da
minimalnih razmakov pri križanju cevi plinovoda s kablom ne bo mogoče
doseči, bo potrebno kable mehansko zaščititi s cevjo, ki mora segati
vsaj za 3 m na vsako stran križanja, |
– morebitna
postavitev merilnih omaric, jaškov za ventile in izpuste ter zračnike
nad kablovode in ozemljila ter poleg njih, na manjšo oddaljenost kot je
predpisana, ni dovoljena, |
– pri izkopu jarka za
polaganje cevi plinovoda, globljega od paralelno položenega energetskega
kabla, je potrebno na predpisan način zavarovati posedanje zemlje pod
energetskim kablovodom, |
– oddaljenost od roba
izkopanega jarka (za polaganje cevi plinovoda) do oporišč mora biti
izven naselja večja od 5 m, v naseljenem kraju večja od 1,5 m, če ni
ogrožena statika oporišča, za preveritev statike takega oporišča mora
investitor pridobiti ustrezen elaborat. |
Pred izgradnjo
predvidenih objektov, bo potrebno prestaviti oziroma skablirati del 0,4
kV nizkonapetostnega omrežja nadzemne izvedbe, za kar bo potrebno:
|
– pridobiti ustrezno
upravno in projektno dokumentacijo za kabliranje del 0,4 kV omrežja,
|
– urediti služnostne
pogodbe za zemljišča, po katerih bo potekal 0,4 kV elektroenergetski
vod. |
21. člen |
(telekomunikacijsko
omrežje) |
Telekomunikacijsko
omrežje je potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. Za
zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti
PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb
na zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi TK kabelska
kanalizacija: |
– po glavni ulici ena
cev O 110 s pripadajočimi kabelskimi jaški |
– do posameznih
objektov ena cev O 50. |
Prenosni mediji pa bo
določen za vsako zazidavo posebej glede na potrebe investitorjev.
Priključna točka za predvidene objekte je ob robu obstoječe asfaltne
ceste ali nadalje pri hiši Zg. Bistrica 111. |
Obstoječe TK omrežje
je glede na pozidavo potrebno ustrezno zaščititi, prestaviti in
razširiti na osnovi projektne rešitve na stroške investitorja.
|
Vsa dela v zvezi z
zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije
d.d. (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe,
izvedba del in dokumeniranje izvedenih del). |
Pri načrtovanju
objekta je potrebno upoštevati, da se za objekt, kjer bo izveden TK
priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni
cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta
ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti
vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja
telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in
elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske
instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva
minimalna dimenzija instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v
notranji TK omarici. V notranji TK omarici (minimalnih dimenzij
350x400x120), je potrebno zagotoviti električno napajanje (ustrezno
nameščena vtičnica 220 V) in prezračevanje. |
23. člen |
(KTV omrežje) |
CATV omrežje je
potrebno urediti pod pogoji pristojne organizacije. |
Za potrebe poslovnega
objekta je potrebno za dopolnitev komunalne opreme upoštevati, da se do
stavbe po zemljišču, ki je v lasti investitorja zgradi CTV kabelska
kanalizacija, pri tem je potrebno upoštevati: |
– zunanji razvod CATV
omrežja od mesta priključitve na obstoječe omrežje do objektov
|
– notranje razvode
CATV omrežja v samih objektih. |
Zunanji razvodi se
izvedejo s kabelsko kanalizacijo s položitvijo ustreznih povezovalnih
alcaten cevi in cevi do novega objekta in namestitvijo kabelskih jaškov
in prostostoječih CATV omaric v križiščih razvoda pred objektom.
|
Notranji razvodi CATV
omrežja v samem objektu, predstavlja ustrezno namestitev omarice za
dovod zunanjega razvoda do objekta s povezavo do kabelske kanalizacije.
V tej omarici je pri projektiranju potrebno predvideti NN vtičnico in
ozemljitev. Povezavo do končnih porabnikov je potrebno predvideti v
smislu, da iz izhodiščne omarice do vsake končne vtičnice poteka svoj
kabel v sistem zvezda – ne predvideti prehodnih vtičnic. |
24. člen |
(plinovodno omrežje) |
Predvideno območje in
s tem objekte, katerih izgradnja je predvidena na tem območju, bo možno
oskrbovati z zemeljskim plinom iz plinovodnega omrežja. Plinovodno
omrežje se predvidi na vseh cestah, vendar so možni tudi drugi
koridorji. Glede na gradnjo objektov se lahko predvidi etapnost gradnje
plinovodnega omrežja. Pri projektiranju nove komunalne infrastrukture je
potrebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in drugimi
komunalnimi vodi. |
Pred gradbenim
posegom je potrebno od pooblaščenega upravljavca plinovoda pridobiti
soglasje za poseg v varnostni pas plinovoda oziroma priključnih
plinovodov. |
Plin se lahko
uporablja za kuhanje, ogrevanje, pripravo tople sanitarne vode,
tehnologijo in hlajenje. |
25. člen |
(ogrevanje) |
Predvidi se
individualen način ogrevanja. Dopustna je postavitev cistern za kurilno
olje, |
– cisterne so lahko
podzemne ali v kletnih prostorih. Dopustna je tudi uporaba drugih virov
(toplotne črpalke, biomasa, električna energija, zemeljski plin, sončne
celice, fotonapetostni sistemi). |
Pri postavitvi
cistern je potrebno upoštevati vse sanitarne in protipožarne predpise,
ki veljajo za takšne objekte in naprave. |
Pri večstanovanjskih
objektih je možno tudi skupno ogrevanje za več objektov. V tem primeru
se položi tudi ustrezno razvodno (toplotno ali plinovodno) omrežje.
|
V primeru ogrevanja
objektov s toplotno črpalko sistema voda-voda, kjer je kot toplotni vir
podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir vertikalna zemeljska
sonda, za kar je potrebno izvesti vrtino, si mora investitor pridobiti
vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v
skladu s 125. členom ZV-1. Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda
vodno dovoljenje Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO na podlagi
posebne vloge. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo
vodnega dovoljenja. |
26. člen |
(odvoz smeti) |
Po Odloku o ravnanju
s komunalnimi odpadki v Občini Sl. Bistrica (Uradni list RS, št. 79/09)
je predvideno ločeno zbiranje in odvoz odpadkov na centralno deponijo
komunalnih odpadkov. Vsak objekt v območju mora biti opremljen s
posodami za smeti, odvoz komunalnih odpadkov pa urejen preko pooblaščene
organizacije. Predviden je ekološki otok na vzhodni strani ureditvenega
območja OPPN. |
V. REŠITVE IN UKREPI
ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER
TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN |
27. člen |
(varovanje okolja) |
Pri načrtovanju,
gradnji objektov in naprav in uporabi le-teh je potrebno upoštevati
ukrepe za zmanjšanje vplivov na okolje. |
Vplivi v času gradnje
bodo časovno omejeni in se bodo pojavljali med dograditvijo primarnega
infrastrukturnega omrežja, med izgradnjo notranje prometnice območja,
gradnjo sekundarnega komunalnega omrežja ter v času gradnje objektov.
|
Območje urejanja sodi
v III. stopnjo varstva pred hrupom. |
28. člen |
(varstvo naravne in
kulturne dediščine) |
Obravnavano zemljišče
se nahaja v območju, ki ni posebej varovano glede naravnih vrednot,
zavarovanih območij ali ekološko pomembnih območij ter glede varovanja
kulturne dediščine. |
29. člen |
(usmeritve za
izboljšave človekovega okolja) |
Načrtovana raba v
območju ne predvideva dejavnosti, ki bi dodatno obremenjevale okolje,
saj gre le za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, zato posebni
varovalni ukrepi niso predvideni. |
30. člen |
(varstvo voda) |
Pred izpustom je
potrebo meteorne vode z manipulacijskih, dovoznih in cestnih površin
predhodno očistiti na zadostno dimenzioniranih lovilcih olja in bencina.
|
Komunalne odpadne
vode iz predvidenih objektov je potrebno speljati v individualne male
KČN, z iztokom v predvideno fekalno ulično kanalizacijo oziroma
neposredno speljati v javni kanalizacijski sistem. |
Vsak objekt na
območju mora biti opremljen z zabojnikom za komunalne odpadke, odvoz
smeti pa urejen na centralno deponijo komunalnih odpadkov. |
31. člen |
(varstvo plodne
zemlje in vegetacije) |
Graditelji posameznih
objektov morajo pred gradnjo odstraniti plast plodne zemlje, jo
deponirati, po dokončanju pa humus uporabiti za ureditev okolja
objektov. |
VI. REŠITVE IN UKREPI
ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI |
32. člen |
(varstvo pred
požarom) |
V okviru zaščite pred
požarom in upoštevanjem določil 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred
požarom – UPB (Uradni list RS, št. 3/07, 9/11) se izvedejo naslednji
ukrepi: |
– Ukrepi za varen
umik ljudi in premoženja: posamezni objekti in ureditve morajo biti
zasnovani tako, da je omogočen varen umik iz objektov na urejene
površine ob objektih. |
– Pri projektiranju
posameznih objektov je potrebno zagotoviti ukrepe za omejevanje širjenja
ognja ob požaru z upoštevanjem ustrezne požarne ločitve objektov, in
sicer glede na maksimalno mejo zazidljivosti določene odmike med
načrtovanimi objekti v območju urejanja. |
– Prometne in delovne
površine za intervencijska vozila so zagotovljene v okviru
manipulativnih in parkirnih površin. |
– Pri projektiranju
posameznih objektov se dostopne in delovne površine za intervencijska
vozila in gasilce določijo v skladu z določili SIST DIN 14090.
|
– Zagotoviti vire
zadostne oskrbe z vodo za gašenje. |
– Pri projektiranju
posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali
pogoje za pravočasno odkrivanje, obveščanje, omejitev širjenja in
učinkovito gašenje požara. |
– Pri projektiranju
posameznega objekta morajo biti predvideni ukrepi, ki bodo zagotavljali
pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi,
premoženje in okolje. |
Investitorji
objektov, za katere se bo ob upoštevanju priloge 1 iz Pravilnika o
spremembah in dopolnitvah o študiji požarne varnosti (Uradni list RS,
št. 132/06) so pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezni izdelati
študije požarne varnosti, pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega
dovoljenja, pa dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam
od Uprave RS za zaščito in reševanje. Za stavbe za katere študija
požarne varnosti ni zahtevana, mora doseganje predpisane ravni požarne
varnosti izhajati iz elaborata zasnova požarne varnosti, vendar v tem
primeru soglasje uprave RS za zaščito in reševanje ni potrebno. |
33. člen |
(Varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami) |
Upoštevane morajo
biti smernice v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami: |
– naravne omejitve
(poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena,
možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvideti tehnične
rešitve gradnje, |
– objekti morajo biti
projektirani potresno varno, za projektni pospešek tal (v g) 0.1,
|
– možnost razlitja
nevarnih snovi in temu primerno predvideti gradnjo, |
– ojačitev prve
plošče ali gradnja zaklonišč (68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi
in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94, 33/00 – odločba US,
87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 97/10) in celotno Uredba
o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96).
|
Vsi objekti v območju
morajo biti dimenzionirani in projektirani na potresno območje VI. do
VII. stopnje po MSK lestvici. Območje ni poplavno ogroženo, prav tako ni
opaznih ali zaznanih erozij terena. |
34. člen |
(stabilnost terena) |
Vsi posegi na območju
OPPN se izvajajo na podlagi geomehanskega poročila o sestavi in
nosilnosti tal ter o pogojih temeljenja objektov. |
VII. NAČRT
PARCELACIJE |
35. člen |
(načrt parcelacije) |
Parcelacija se izvede
po načrtu št. 2.2 Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje.
Načrt vsebuje tehnične elemente za prenos novih mej gradbenih parcel v
naravo. Gradbene parcele so določene z lomnimi točkami, ki so v
Gaus-Krügherjevem sistemu. |
VIII. ETAPNOST
IZVEDBE |
36. člen |
Izvedba OPPN je možna
v več medsebojno neodvisnih fazah. Posamezna faza predstavlja gradnjo
objekta z vso potrebno prometno, energetsko ter komunalno infrastrukturo
in zunanjo ureditvijo. |
IX. TOLERANCE |
37. člen |
(dovoljena
odstopanja) |
Kot odstopanje je
dovoljeno: |
– Spreminjanje
dimenzij tlorisnih in višinskih gabaritov objektov v skladu s prikazano
možno širitvijo v kartografskem delu OPPN. |
– Mikrolokacije in
obliko parkiranja, natančno število parkirnih mest se opredeli v
projektni dokumentaciji glede na dejansko število potrebnih parkirnih
mest. |
– Investitorji morajo
v projektni dokumentaciji zagotoviti ustrezne tehnične ukrepe, ki
preprečujejo vdor meteornih voda s cest v kletne prostore in kletne
garaže. Izvedbo teh ukrepov financirajo investitorji sami. |
– Na podlagi ustrezne
projektno-tehnične dokumentacije so dopustna odstopanja pri prometnem,
komunalnem in energetskem opremljanju, če to pogojujejo ali primernejši
obratovalni parametri ali bolj ekonomična investicijska vlaganja,
kolikor te spremembe in dopolnitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta
OPPN in so za izvedbo teh odstopanj pridobljena soglasja vseh pristojnih
nosilcev urejanja prostora (soglasodajalcev). |
– Širine cest in
dovoznih poti so minimalne in jih ni dovoljeno zmanjševati. |
– Pri določevanju
kote objekta so dovoljene tolerance ±0,50 m s tem da kota objekta in
dovoza ne vplivajo na varnost cestnega prometa. |
– Višinska kota
objektov se določi na osnovi nivelete ceste iz projekta za izvedbo del
komunalne infrastrukture. |
X. OBVEZNOSTI
INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV |
38. člen |
(splošne obveznosti) |
Poleg zahtev iz
drugih določb tega odloka morajo investitorji in izvajalci občinskega
podrobnega prostorskega načrta upoštevati: |
Pred pričetkom del
mora investitor in izvajalec preveriti lego eventualno obstoječih
komunalnih in energetskih naprav, jih po potrebi zavarovati, zaščititi
ali premestiti pod pogoji upravljavcev. |
Investitor in
izvajalci morajo vse predvidene posege izvesti tehnično neoporečno,
ekološko sprejemljivo ter pri tem ne smejo poslabšati razmer na
sosednjih območjih. |
Plodno zemljo, ki
nastaja pri izkopih, obvezno deponirati in uporabiti za ureditev zelenih
površin. Gradnjo je treba načrtovati tako, da območje gradbišča in
njegove ureditve ne bo posegalo na zemljišča zunaj ureditvenega območja.
|
Pri izdelavi tehnične
dokumentacije in izvedbi mora investitor in izvajalci upoštevati vse
smernice, mnenja, ki so sestavni del občinskega podrobnega prostorskega
načrta. |
Če se pogoji v
naslednjih etapah izvajanja občinskega podrobnega prostorskega načrta
spremenijo in niso več v skladu z osnovnimi določili odloka, je potrebno
le-tega novelirati. |
39. člen |
(posebne obveznosti) |
Kompleksno se uredi
vsa predvidena prometna, komunalna in energetska infrastruktura, za
katero si investitor ali investitorji sami pridobijo ustrezno
dokumentacijo in za poseganje v prostor pridobijo upravna dovoljenja
izhajajoč iz pozitivne zakonodaje, ki opredeljuje področje graditve
objektov. V okviru tega je potrebno zagotoviti pogoje za formalno pravno
ureditev eventualnega poseganja na tuja zemljišča. Kolikor se ugotovi,
da so ta zemljišča v naravi degradirana, uzurpirana, se o pogojih
rešitve te situacije dogovarja investitor. |
Prav tako mora
investitor v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt)
zagotoviti finančna sredstva za izgradnjo vse infrastrukture in jo
izgraditi. |
XI.
NADZOR |
40. člen |
Nadzor nad izvajanjem
tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. |
XII.
KONČNE DOLOČBE |
41. člen |
Občinski podrobni
prostorski načrt je stalno na vpogled na Občini Slovenska Bistrica. |
42. člen |
Ta odlok začne
veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
Št. 9000-9/2011-6/13 |
Slovenska Bistrica,
dne 17. oktobra 2011 |
Župan |
Občine Slovenska
Bistrica |
dr. Ivan Žagar l.r. |