|
Na podlagi 29. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno
besedilo, UPB-1), 15. in 121. člena
Statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99) ter 26. člena
Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda (Uradni list
RS, št. 66/00) je Občinski svet Občine Križevci na 28. seji dne 17. 5.
2006 sprejel |
|
|
P R A V I L N I K |
|
|
o obračunavanju
stroškov za uporabo javne kanalizacije ter čiščenja odpadnih voda in
grezničnih muljev na območju Občine Križevci |
|
|
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
|
|
1. člen |
|
|
S Pravilnikom o obračunavanju stroškov za uporabo javne
kanalizacije in čiščenje odpadnih voda in grezničnih muljev na območju
Občine Križevci (v nadaljnjem besedilu: Pravilnikom) se podrobneje
urejajo osnove, normativi in postopki pri obračunavanju stroškov za
odvajanje in čiščenje odpadnih voda in grezničnih muljev na območju
Občine Križevci, in sicer na področjih, kjer je kanalizacijsko omrežje
zgrajeno, je v gradnji ali pa je njegova gradnja predvidena. |
|
|
2. člen |
|
|
Pojmi po tem Pravilniku imajo naslednji pomen: |
|
|
1. Odpadna voda je voda, ki se po uporabi neposredno ali
po kanalizaciji odvaja v vode. Lahko je komunalna odpadna voda,
tehnološka odpadna voda ali padavinska odpadna voda. |
|
|
2. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem
okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri
kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna
voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi ali pri
kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po
uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi tehnološka
odpadna voda, ki je po sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v
gospodinjstvu, katere povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan,
katere letna količina ne presega 4.000 m3, ter se odvaja iz vira
onesnaževanja, katerega obremenjevanje okolja ne presega 50 PE, in pri
kateri za nobeno od nevarnih snovi, določenih kot nevarne s predpisi o
emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja, letna
količina ni presežena. |
|
|
3. Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica
meteorskih padavin odteka iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim
materialom prekritih površin neposredno ali po kanalizaciji v vode. |
|
|
4. Tehnološka odpadna voda je voda, ki po uporabi v
industrijski, obrtni ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski
dejavnosti vsebuje naslednje snovi: |
|
|
– snovi, ki se oksidirajo kot kemijska potreba po kisiku
(v nadaljevanju: KPK), |
|
|
– fosfor, |
|
|
– dušik, |
|
|
– organske halogenske spojine, kot adsorbirani organsko
vezani halogeni, |
|
|
– živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg, |
|
|
– kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd, |
|
|
– šestvalentni krom in njegove spojine, izražene kot Cr
(VI), |
|
|
– nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni, |
|
|
– svinec in njegove spojine, izražene kot Pb, |
|
|
– baker in njegove spojine, izražene kot Cu, |
|
|
– strupene snovi za vodne bolhe. |
|
|
Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke
odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se
pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo ali neposredno v
vode. |
|
|
Tehnološka odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine,
ki se zbirajo in odtekajo iz objektov in naprav za obdelavo,
skladiščenje ali odlaganje odpadkov. |
|
|
5. Čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode,
ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost. |
|
|
6. Komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za
komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne
vode. |
|
|
7. Mala komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za
komunalno odpadno vodo, z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE, ki obratuje
v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod
iz malih komunalnih čistilnih naprav. |
|
|
8. Industrijska čistilna naprava je čistilna naprava za
tehnološko odpadno vodo enega ali več virov onesnaževanja, v katerih se
izvaja ista ali več različnih dejavnosti. Če se tehnološka odpadna voda
odvaja v kanalizacijo, je industrijska čistilna naprava namenjena
predčiščenju tehnološke odpadne vode. |
|
|
9. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico
komunalne odpadne ali padavinske vode ali obeh s tehnološko odpadno
vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča
tehnološka odpadna voda enega ali več istovrstnih virov onesnaževanja
presega 40%, merjeno s KPK. |
|
|
10. Vir onesnaževanja je objekt ali naprava, kjer nastaja
in se odvaja odpadna voda v kanalizacijo ali neposredno v vode in ima
enega ali več iztokov za odvajanje odpadnih vod. |
|
|
Vir onesnaževanja je tudi več objektov ali naprav skupaj,
če: |
|
|
– se v njih izvaja ista dejavnost in imajo skupen iztok za
odvajanje odpadnih vod v kanalizacijo ali neposredno v vode, ali |
|
|
– se v njih izvajajo različne dejavnosti, vendar imajo
isto industrijsko čistilno napravo za tehnološke odpadne vode, iz katere
se odvaja očiščena odpadna voda v kanalizacijo ali neposredno v vode. |
|
|
11. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne
odpadne vode brez iztoka, iz katerega se odvaža komunalna voda in
izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno
napravo. |
|
|
12. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne
odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda
anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN
752 – 1: 1995, ter odvede v kanalizacijo ali ponikovalnico. V pretočni
greznici ostane greznična gošča. |
|
|
13. Greznična gošča je v zaprtem pretočnem usedalniku –
greznici usedeno blato, ki je v neposrednem stiku z odpadno vodo, ki se
pretaka skozi usedalnik in pri katerem so organske snovi delno anaerobno
razgrajene. |
|
|
14. Enota obremenitve voda z odpadnimi vodami je enota
onesnaženja, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in
odmero takse za obremenjevanje vode, (v nadaljnjem besedilu: enota
obremenitve EO). |
|
|
15. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je
enota za obremenjevanje vode, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroči en
prebivalec na dan. 1. PE je enak 60 g BPK(5)/dan. |
|
|
16. Zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa
odpadnih vod je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki
mora izvajati obratovalni monitoring za odpadne vode, skladno z zakonom. |
|
|
17. Obratovalni monitoring odpadnih vod je skladno s
predpisom o obratovalnem monitoringu vzorčenje odpadne vode po vnaprej
določenem programu, merjenje in vrednotenje parametrov odpadne vode med
uporabo ali obratovanjem vira onesnaževanja ali čistilne naprave. |
|
|
18. Odločba o ceni čiščenja tehnoloških odpadnih voda je
dokument, s katerim se zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa
odpadnih vod vsako leto predpiše cena čiščenja tehnoloških odpadnih voda
na podlagi obratovalnega monitoringa. |
|
|
19. Neposredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje
odpadnih vod v površinske vode ali odvajanje v podzemne vode brez
precejanja skozi neomočene sedimente ali kamnine, ki so pod površjem
tal. |
|
|
20. Posredno odvajanje odpadnih vod je odvajanje odpadnih
vod na površje tal ali s ponikanjem v tla, od koder pronicajo skozi
neomočene sedimente ali kamnine v podzemne vode. |
|
|
21. Odvajanje snovi v vode (v nadaljnem besedilu: emisija
snovi) je odvajanje katerekoli od snovi iz seznama 1 in seznama 2
priloge 1, ki je sestavni del tega Pravilnika, v vode ali v javno
kanalizacijo, ki nastaja pri odvajanju odpadne vode, in se izraža s
parametri onesnaženosti odpadne vode, količino snovi v odpadni vodi,
emisijskim faktorjem obremenjevanja pri odvajanju odpadne vode in
učinkom čiščenja odpadne vode. |
|
|
22. Parameter onesnaženosti odpadne vode (v nadaljnjem
besedilu: parameter odpadne vode) je po predpisanem merilnem postopku
izmerjena temperatura, pH-vrednost, obarvanost, strupenost,
koncentracija snovi ali podobna lastnost odpadne vode. |
|
|
23. Količina snovi v odpadni vodi (v nadaljnem besedilu:
količina snovi) je masa pri odvajanju odpadnih vod izpuščenih snovi v
določenem obdobju. |
|
|
24. Emisijski faktor obremenjevanja pri odvajanju odpadne
vode (v nadaljnem besedilu: emisijski faktor) je razmerje med količino
snovi v odpadni vodi in maso izdelka ali surovine. |
|
|
25. Učinek čiščenja čistilne naprave je razmerje med
količino snovi, izločene pri obdelavi odpadne vode in količino te snovi
v odpadni vodi pred čiščenjem na čistilni napravi. Učinek čiščenja se
izraža v odstotkih. |
|
|
26. Nevarne snovi v odpadni vodi (v nadaljnem besedilu:
nevarne snovi) so snovi ali skupine snovi, ki so zaradi svoje
strupenosti, obstojnosti, težke razgradljivosti in sposobnosti, da se
kopičijo v okolju, določene v seznamu 1 in seznamu 2 v prilogi 1 ter
prilogi 3 tega Pravilnika za nevarne snovi. |
|
|
27. Razredčevanje je združevanje dveh ali več vrst
odpadnih vod ali združevanje odpadnih vod z drugimi vodami pred iztokom,
z namenom, da bi z mešanjem voda dosegli zmanjšanje koncentracije snovi
ali emisijskega deleža oddane toplote v odpadnih vodah. |
|
|
28. Odtok je vodni objekt v skladu s predpisom na področju
urejanja voda, ki ureja infrastrukturne vodne objekte. Je del naprave,
preko katere se odvaja odpadne vode v vode. |
|
|
29. Emisija toplote v vode (v nadaljnem besedilu: emisija
toplote) je oddajanje toplote pri odvajanju odpadne vode iz posamezne
naprave neposredno v vode in se izraža kot emisijski delež oddane
toplote. |
|
|
30. Emisijski delež oddane toplote je razmerje med močjo
toplote, ki jo pri odvajanju odpadne vode oddaja naprava neposredno v
tekoče celinske vode in toplotno močjo, ki je potrebna, da bi se voda v
vodotoku na mestu iztoka odpadne vode popolnoma premešana z odpadno
vodo, segrela za 3 K nad svojo naravno temperaturo, če gre za vodno
telo, v katerem so ciprinidi, in za 1,5 K, če gre za vodno telo, v
katerem so salmonidi. |
|
|
31. Mejna vrednost emisije snovi ali emisije toplote (v
nadaljnjem besedilu: mejna vrednost, priloga 2) je vrednost, na podlagi
katere se določa čezmerna obremenitev pri emisiji snovi ali toplote v
javno kanalizacijo ali v vode pri odvajanju odpadne vode, in se izraža
kot: |
|
|
– mejna vrednost parametra odpadne vode, |
|
|
– mejna vrednost letne količine nevarnih snovi, |
|
|
– mejni emisijski faktor, |
|
|
– mejna vrednost učinka čiščenja odpadne vode, |
|
|
– mejni emisijski delež oddane toplote. |
|
|
32. Prve meritve so meritve emisije snovi ali emisije
toplote, ki se izvedejo po prvem zagonu naprave ali po večji spremembi v
obratovanju naprave. |
|
|
33. Občasne meritve so meritve emisije snovi in emisije
toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo
ali obratovanjem naprave v predpisanih časovnih presledkih. |
|
|
34. Trajne meritve so meritve emisije snovi in emisije
toplote v okviru obratovalnega monitoringa, ki se izvajajo med uporabo
ali obratovanjem naprave ves čas brez prekinitve. |
|
|
35. Naprava je posamezni stroj oziroma celota funkcionalno
povezanih strojev ali orodij v sklenjenem tehnološkem procesu in je
osnovna proizvodna enota. |
|
|
36. Objekt je gradbeni objekt, določen s predpisi o
graditvi. |
|
|
3. člen |
|
|
Pravilnik velja za vse pravne in fizične osebe, ki so v
skladu z Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih voda
(Uradni list RS, št. 66/00), (v nadaljnjem besedilu: Odlokom)
opredeljeni kot uporabniki kanalizacijskega omrežja (v nadaljnjem
besedilu: uporabniki) za lastnike greznic, katere so v skladu z Odlokom
dolžni vzdrževati njihovi lastniki ter za vse druge pravne in fizične
osebe, ki na kakršenkoli način odvajajo odpadne vode v naravo. |
|
|
4. člen |
|
|
Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja in stroške
čiščenja odpadnih voda ne glede na vodni vir, iz katerega se oskrbujejo. |
|
|
Uporabniki so dolžni kriti stroške odvajanja odpadnih voda
od dneva priključitve na javno kanalizacijo oziroma od roka, ki je v
skladu z 12. členom Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih
voda določen, da se uporabnik, ki ima to možnost priključi na javno
kanalizacijo. |
|
|
Uporabniki so dolžni kriti stroške čiščenja odpadnih voda
od dneva priključitve na Skupno čistilno napravo. |
|
|
5. člen |
|
|
Elementi obračuna, za katere se določajo tarifne postavke,
so: |
|
|
– Obračunavanje odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
vode, |
|
|
– Obračunavanje odvajanja in čiščenja tehnološke odpadne
vode, |
|
|
– Obračunavanje čiščenja odpadnih vod iz greznic |
|
|
II. MERITVE KOLIČIN
ONESNAŽENJA ODPADNIH |
|
|
VODA |
|
|
6. člen |
|
|
Odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode se plačuje po
kubičnih metrih porabljene pitne oziroma zajete vode. |
|
|
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda,
plačujejo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v enaki količini
in v enakih obdobjih kot porabljeno pitno vodo. |
|
|
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo
vodne vire, plačujejo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v
enaki količini, kot je izmerjena količina zajete vode. |
|
|
Kjer se poraba vode ne ugotavlja z merjenjem, se zaračuna
povprečna letna količina porabljene vode, ki znaša 50 m3 na prebivalca. |
|
|
7. člen |
|
|
Če upravljavec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski
vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali, če iz
drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za
obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena
na osnovi odčitkov. |
|
|
8. člen |
|
|
Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo
vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji), ima
pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunanih stroškov
odvajanja, čiščenja in takse za obremenjevanje vode pod pogojem, da se
količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom. |
|
|
9. člen |
|
|
Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in
javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05), oziroma v skladu z
Uredbami za posamezne vrste virov onesnaževanja, čistilnih naprav ali za
posamezno emitirano snov. |
|
|
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne
vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek. |
|
|
10. člen |
|
|
Meritev obratovalnega monitoringa in meritve določene v
soglasju, ki so osnova za izračun odvajanja in čiščenja odplak izvaja za
izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno podjetje
ali upravljavec, ki določita način merjenja količine, stopnje
onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode. Vse stroške meritev
odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije. |
|
|
Upravljavec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki
so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode
v javno kanalizacijo ustrezna. |
|
|
III. ODVAJANJE IN
ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA
KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA |
|
|
11. člen |
|
|
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne
kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za zbiranje in
čiščenje odpadnih voda (nepretočne greznice, čistilne naprave), na
katere se ne navezuje padavinskih voda. |
|
|
Dovoli se izgradnja izključno nepretočnih vodotesnih
greznic na praznjenje. |
|
|
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti
ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi
pristojna občinska služba. |
|
|
12. člen |
|
|
Uporabniki morajo izvajati redno čiščenje in vzdrževanje
objektov čiščenja odplak. |
|
|
Upravljavec je dolžan zagotoviti: |
|
|
a) prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na
štiri leta, |
|
|
b) prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav, |
|
|
c) redno praznjenje nepretočnih greznic (potrebno izvajati
najmanj enkrat na leto), |
|
|
d) predelavo grezničnih odplak na Skupni čistilni napravi
Ljutomer, |
|
|
e) evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata
oziroma odplak. |
|
|
Praznjenje greznic izvaja upravljavec ali drugi izvajalec
po programu praznjenja greznic, pod kontrolo upravljavca javne
kanalizacije. |
|
|
Prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pa se
izvaja skladno s pogoji pogodbe, ki jo je uporabnik dolžan skleniti z
upravljavcem ali drugim pooblaščenim prevzemnikom odplak. |
|
|
Strošek prevoza in predelave blata ter odplak krije
uporabnik, oziroma povzročitelj onesnaženja. |
|
|
13. člen |
|
|
Obračun čiščenja odpadnih voda iz greznic se vrši na
osnovi izmerjene količine (v m3) in v odvisnosti od tipa greznic, ki so
lahko nepretočne ali pretočne. |
|
|
Cena čiščenja grezničnih gošč iz: |
|
|
a) nepretočnih greznic, |
|
|
b) obstoječih pretočnih greznic v prehodnem obdobju, na
območju, kjer je zgrajena javna kanalizacija, ki še ni zaključena s
čistilno napravo, |
|
|
je enaka trikratni ceni čiščenja komunalnih odpadnih voda,
v kolikor se izvaja redno praznjenje greznic. |
|
|
Obračun čiščenja grezničnih gošč iz pretočnih greznic in
neredno praznjenih nepretočnih ali pretočnih greznic se vrši na osnovi
razmerja koncentracije KPK v grezničnih goščah in koncentracije KPK v
komunalnih odpadnih vodah. |
|
|
Cena čiščenja kubičnega metra grezničnih gošč je določena
z enačbo: |
|
|
CČ(GG) = K x CČ(KOV) |
|
|
|
|
|
Kjer je: |
|
|
K... razmerje med koncentracijo KPK v
grezničnih goščah in komunalni odpadni |
|
|
vodi |
|
|
|
|
|
CČ(KOV) ... cena čiščenja komunalne
odpadne vode, v SIT/m3 |
|
|
K = 23 (kg O(2)/m3)/0,9 (kg O(2)/m3) |
|
|
|
|
|
Kjer je: |
|
|
23 kg O(2)/m3... povprečna koncentracija
KPK grezničnih gošč |
|
|
0,9 kg O(2)/m3... koncentracija KPK za
komunalno odpadno vodo |
|
|
14. člen |
|
|
Odpadno vodo in gošco iz greznic je prepovedano odvažati
na javne ali kmetijske površine, oziroma neposredno odvajati v
površinske ali podzemne vode. Vnos blata ali komposta z omejeno uporabo
na kmetijske površine je dopusten le po predhodni pridobitvi ustreznih
dovoljenj. Če uporabnik teh navodil ne upošteva, pristojni inšpekcijski
organ določi izvedbo sanacijskih ukrepov. Če zavezanec v roku, ki je
določen v inšpekcijski določbi teh ukrepov ne izvede, jih v njegovem
imenu in na njegove stroške izvede drug za to usposobljeni izvajalec. |
|
|
IV. OBRAČUNAVANJE
STORITVE ODVAJANJA ODPADNIH VODA NA OBMOČJU JAVNE |
|
|
KANALIZACIJE |
|
|
15. člen |
|
|
Višina odvajanja se določi na osnovi ugotovljene količine
odpadne vode na način, opisan v 6. členu tega pravilnika ter cene za
enoto. Obračunava se v SIT/m3. |
|
|
Cena odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode se
določi skladno z veljavno zakonodajo, sprejme pa jo Občinski svet Občine
Križevci. |
|
|
16. člen |
|
|
Sredstva zbrana z obračunom odvedene količine vode, so
prihodek upravljavca in pokrivajo obratovalne in vzdrževalne stroške
javnega kanalizacijskega sistema v višini lastne cene, v višini
upravičene cene pa so namenjene izključno za realizacijo razvojnih
programov s področja odvajanja komunalnih odpadnih voda sprejetih na
občinskem svetu. |
|
|
V. OBRAČUNAVANJE
STORITEV ČIŠČENJA ODPADNIH VOD |
|
|
17. člen |
|
|
Cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika je produkt
ugotovljene količine odpadne vode na način opisan v 6. členu tega
Pravilnika, koeficienta onesnaženosti odpadnih voda posameznega
uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne
vode. |
|
|
18. člen |
|
|
Čiščenje komunalne
odpadne vode |
|
|
SČ(KOV) = CČ(KOV) x V(KOV) x F |
|
|
|
|
|
SČ(KOV)... strošek čiščenja komunalne
odpadne vode v določenem časovnem |
|
|
obdobju (SIT/mesec) |
|
|
CČ(KOV) ... cena čiščenja komunalne
odpadne vode, (SIT/m3) |
|
|
V... volumen (količina) komunalne odpadne
vode v določenem časovnem obdobju |
|
|
(m3/mesec) |
|
|
F... koeficient obremenitve odpadne vode
(F=1,00 za komunalne odpadne vode) |
|
|
Cena čiščenja kubičnega metra komunalne odpadne vode se
določi skladno z veljavno zakonodajo, sprejme in potrdi pa jo Občinski
svet Občine Križevci. |
|
|
19. člen |
|
|
Čiščenje tehnološke
odpadne vode |
|
|
Izračun cene čiščenja tehnoloških ter ostalih nekomunalnih
odpadnih voda zajema stroške čiščenja glede na količino in obremenjenost
(onesnaženost) odpadnih voda, zajeto v koeficientu obremenitve
F. |
|
|
SČ(TOV) = CČ(KOV) x V(TOV) x F |
|
|
|
|
|
SČ(TOV)... strošek čiščenja tehnološke
odpadne vode v določenem časovnem |
|
|
obdobju (SIT/mesec) |
|
|
CČ(KOV)... cena čiščenja komunalne
odpadne vode (SIT/m3) |
|
|
V(TOV) ... volumen (količina) tehnološke
odpadne vode v določenem časovnem |
|
|
obdobju (m3/mesec) |
|
|
F... koeficient obremenitve odpadne vode |
|
|
Cena čiščenja tehnoloških odpadnih voda je lahko samo
enaka ali višja od cene čiščenja odpadnih voda tarifne skupine, ki velja
za gospodarstvo, obrt in podjetništvo. |
|
|
Koeficient obremenitve F tehnološke odpadne vode,
predstavlja vsoto: |
|
|
– koeficienta komunalnega onesnaženja
(f(1)) in |
|
|
– koeficienta dodatnega onesnaženja
(f(2)). |
|
|
F = f(1) + f(2) |
|
|
a) f(1) – koeficient komunalnega onesnaženja odpadne vode
je določen z vsebnostjo kemijskega onesnaženja, celotnega dušika
(N(cel)/l) in fosforja (P(cel)/l). |
|
|
Koeficient komunalnega onesnaženja f(1) se izračuna s
pomočjo naslednje enačbe: |
|
|
|
|
|
|
|
|
KPK … kemijska potreba po kisiku (mg/l) |
|
|
N(cel) … celotni dušik, celotni dušik je vsota dušika po
Kjeldahlu (N(organski) + N-NH(4)), nitratnega dušika (N-NO(3)) in
nitritnega dušika (N-NO(2)) (mgN(cel)/l) |
|
|
P(cel) … celotni fosfor (mgP(cel)/l) |
|
|
Za KPK, N(cel) in P(cel) se upošteva 85-i percentil
vrednosti iz obratovalnega monitoringa odpadnih vod. |
|
|
V primeru, da je katerikoli kvocient (KPK/600, N(cel)/60,
P(cel)/10) manjši od 1, se vrednost tega kvocienta zaokroži na vrednost
1,00. |
|
|
b) f(2) – koeficient presežnega onesnaženja, in sicer
parametrov, ki presegajo mejne vrednosti za iztok v kanalizacijo iz
predpisa za odpadne vode, ki veljajo za obravnavan vir odpadnih voda. |
|
|
Osnova za izračun koeficienta dodatne onesnaženosti je
koncentracija tiste nečistoče, ki presega zakonsko dovoljeno vrednost: |
|
|
|
|
|
|
|
|
C(i) … 85 – centilna vrednost i-tega parametra, ki presega
mejno vrednost, |
|
|
C(MVi) … mejna vrednost i-tega parametra, |
|
|
Z … število parametrov “j”, katerih vrednost presega mejno
vrednost. |
|
|
Parametri »i« so vsi tisti parametri odpadnih voda, ki so
izraženi s koncentracijo (mg/l, ml/l, itd.), parametri »j« pa so vsi
ostali parametri odpadnih voda (pH, temperatura, biološka
razgradljivost, obarvanost, itd.). |
|
|
S koeficientom presežnega onesnaženja se sankcionira
preseganje mejnih vrednosti določenih s temi splošnimi pogoji in se ga
pri izračunu upošteva tistemu uporabniku, čigar parametri vrednosti
onesnaženja presegajo mejne. |
|
|
20. člen |
|
|
Izvajalec javne službe, na podlagi prejetega obratovalnega
monitoringa, izda zavezancu za izvajanje obratovalnega monitoringa
odpadnih vod vsako leto do 30.4. odločbo, v kateri je določena cena
čiščenja tehnoloških odpadnih vod za obdobje od 1. 5. tekočega leta do
30. 4. naslednjega leta. |
|
|
Obračun čiščenja se vrši mesečno, po ceni čiščenja za
m3 tehnološke odpadne vode, izračunani v letni odločbi za posameznega
zavezanca za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod, ter
mesečni količini porabljenih m3 vode. |
|
|
VI. PREHODNE IN KONČNE
DOLOČBE |
|
|
21. člen |
|
|
V primeru, da izvajalec javne službe na osnovi
obratovalnega monitoringa ugotovi, da so v odpadnih vodah posameznega
zavezanca prisotne snovi v koncentraciji, ki presegajo meje dopustne
koncentracije za izpust v kanalizacijo po veljavni zakonodaji, o tem
obvesti pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
22. člen |
|
|
Če zavezanec za izvajanje obratovalnega monitoringa
odpadnih vod do 15. 4. v tekočem letu izvajalcu javne službe ne preda
obratovalnega monitoringa, ima ta pravico, da ga pridobi od pristojnega
ministrstva. |
|
|
Za čas pridobivanja obratovalnega monitoringa pa se izda
začasna odločba na osnovi podatkov iz preteklega obdobja. |
|
|
23. člen |
|
|
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
|
|
|
|
Št. 353-06-01 |
|
|
Križevci, dne 17. maja 2006 |
|
|
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l.r. |
|
|
|