Na
podlagi 21. in
29. člena
Zakona o lokalni samoupravi
(Uradni list RS, št. 72/1993, 6/1994 - Odl. US, 45/1994 - Odl. US,
57/1994, 14/1995, 20/1995 - Odl. US, 63/1995 - ORZLS19, 73/1995 - Odl.
US, 9/1996 - Odl. US, 39/1996 - Odl. US, 44/1996 - Odl. US, 26/1997,
70/1997, 10/1998, 68/1998 - Odl. US, 74/1998, 12/1999 - Skl. US, 16/1999
- popr., 59/1999 - Odl. US, 70/2000, 100/2000 - Skl. US, 28/2001 - Odl.
US, 87/2001 - ZSam-1, 16/2002 - Skl. US, 51/2002, 108/2003 - Odl. US,
72/2005, 21/2006 - Odl. US, 60/2007, 14/2007 - ZSPDPO, 27/2008 - Odl.
US, 76/2008, 79/2009),
149. člena
Zakona o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 41/2004, 17/2006 - ORZVO187, 20/2006, 28/2006 -
Skl. US, 49/2006 - ZMetD, 66/2006 - Odl. US, 33/2007 - ZPNačrt, 57/2008,
70/2008, 108/2009),
Zakona o graditvi objektov
(Uradni list RS, št. 110/2002, 97/2003 - Odl. US, 46/2004, 47/2004,
41/2004 - ZVO-1, 45/2004, 62/2004 - Odl. US, 92/2005, 111/2005 - Odl.
US, 93/2005 - ZVMS, 120/2006 - Odl. US, 126/2007, 108/2009),
Zakona o urejanju prostora
(Uradni
list RS, št. 110/2002, 8/2003 - popr., 58/2003 - ZZK-1, 33/2007 -
ZPNačrt, 108/2009),
3. in 7. člena
Zakona o gospodarskih
javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/1993, 30/1998 - ZZLPPO, 127/2006 - ZJZP),
Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske
gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
odpadne vode
(Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 35. člena
Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih
gospodarskih javnih služb varstva okolja
(Uradni list RS, št. 63/09), 3. in 17. člena
Zakona o prekrških
(Uradni list RS, št. 7/2003,
86/2004, 7/2005 - Skl. US, 34/2005 - Odl. US, 44/2005, 40/2006, 51/2006
- popr., 115/2006, 139/2006 - Odl. US, 17/2008, 21/2008 - popr.,
76/2008, 109/2009 - Odl. US, 108/2009),
ter 24. člena
Statuta Občine Šenčur
(Uradni vestnik Gorenjske, št. 9/04 in 25/06) je občinski svet
občine Šenčur na 30.
seji dne 22.09.2010 sprejel |
O D
L O K |
o
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode |
na
območju Občine Šenčur |
I.
SPLOŠNE DOLOČBE |
1.
člen |
S tem odlokom se
določajo pogoji in način opravljanja obvezne občinske gospodarske javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode na
območju Občine Šenčur tako, da določa: |
1. splošne
določbe, |
2. zasnove
opravljanja javne službe, |
3. pogoje za
opravljanje storitev gospodarske javne službe, |
4. obveznosti
izvajalca javne službe, |
5. pravice in
obveznosti uporabnikov, |
6. nadzor , |
7. vire
financiranja javne službe, |
8. infrastrukturne
objekte in naprave za izvajanje odvajanja in čiščenja odpadne vode,
|
9. določbe o
globah, |
10. prehodne
določbe, |
11. končne
določbe. |
2.
člen |
Storitve javne
službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah
zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki
se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh. |
Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz
površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na
to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v
komunalni ali skupni čistilni napravi. |
Izvajalec javne
službe lahko, v skladu z dogovorom z lastnikom infrastrukture, izvaja
posebne storitve osebam, ki niso uporabniki storitev javne službe ali
izvaja posebne storitve z uporabo javne infrastrukture, ki niso obvezne
storitve javne službe, v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje
obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
|
Izvajalec v
primerih iz 2. in 3. odstavka tega člena z naročniki sklene posebno
pogodbo. |
3.
člen |
Izrazi,
uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen: |
1. Javna
kanalizacija
so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna
infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. |
2. Javna površina
je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne
infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o
graditvi objektov. |
3. Grajeno javno
dobro je javna
infrastruktura in pripadajoče zemljišče na katerem se ta nahaja pod
pogojem, |
a) da se je zanjo
pridobilo uporabno dovoljenje, |
b) da se na
podlagi sklepa pristojnega občinskega upravnega organa izvede vpis v
zemljiško knjigo. |
4. Infrastruktura
so objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe odvajanja in
čiščenja odpadnih voda in jo sestavljajo magistralno, primarno in
sekundarno kanalizacijsko omrežje, komunalne in skupne čistilne naprave
ter male komunalne čistilne naprave večje od 50 PE do 2000 PE. |
5. Magistralno
kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu:
magistralno omrežje) so kanalski vodi ter z njimi povezane tehnološke
naprave, kot so črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda
v takšnih vodih, ki služijo za odvajanje komunalne odpadne vode in
padavinske vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij v dveh
ali več naseljih, lahko pa tudi odvajanje industrijskih odpadnih voda iz
proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih in se zaključijo v
skupni čistilni napravi. |
6. Primarno
kanalizacijsko omrežje
javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali
ter z njimi povezane tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave
za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so
namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več
sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja,
lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več
naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v
komunalni ali skupni čistilni napravi. |
7. Sekundarno
kanalizacijsko omrežje
javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem
kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr.
peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode
in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske
vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali
komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko
omrežje. |
8. Interna
kanalizacija: kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in
poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega
revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki
so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če
revizijskega jaška ni možno postaviti. Prav tako je interna kanalizacija
greznica ali mala čistilna naprava z zmogljivostjo manjšo od 50 PE.
|
9. Uporabnik javne
kanalizacije
je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je
lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna voda, oziroma se
zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo. |
10. Izvajalec
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne ter padavinske
vode (v nadaljevanju izvajalec)
je pravna oseba imenovana s sklepom občinskega sveta Občine Šenčur, ki
mu Občina Šenčur skladno s tem odlokom in na podlagi pogodbe o najemu
infrastrukture in izvajanju javne službe, določi obseg, pristojnosti in
obveznosti izvajanja te službe. |
11. Odpadna voda
je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v
javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna
voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda. |
12. Komunalna
odpadna voda
je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe v
sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih
opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v
javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi
podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi
odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali
storitveni ali drugi dejavnosti ali je mešanica te odpadne vode s
komunalno odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi
po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega
15m3/dan, njena letna količina ne presega 4000 m3, obremenjevanje okolja
zaradi njenega odvajanja ne presega 50PE in pri kateri za nobeno od
nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi
določenih v predpisih o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. |
13. Padavinska
odpadna voda
je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz
utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode
ali se odvaja v javno kanalizacijo. |
14. Industrijska
odpadna voda
je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni, ali obrti
podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna
komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki
nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti ter zmes industrijske odpadne
vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če so pomešane
vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali vode.
Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se
zbirajo in odtekajo iz obratov in naprav za predelavo, skladiščenje ali
odlaganje odpadkov. |
15.
Tuja voda
je voda, katere izvor ni vir
onesnaženja (npr. površinski vodotoki, podtalnica, voda iz drenažnih
zajetij) in vdira v kanalizacijski sistem na mestu poškodb ali ob
namernem črnem priklopu. |
16. Populacijski
ekvivalent (v
nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena v BPK5.
1 PE je enak 60 g BPK5 dan. |
17.
Ločen kanalizacijski sistem
je kanalizacijsko omrežje, po
katerem se komunalna, industrijska ali mešanica komunalne in
industrijske odpadne vode odvaja ločeno od padavinske vode.
|
18. Mešani
kanalizacijski sistem
je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali
mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s
padavinsko odpadno vodo. |
19. Delno mešani
kanalizacijski sistem
je kanalizacijsko omrežje, po katerem se komunalna, industrijska ali
mešanica komunalne in industrijske odpadne vode odvaja skupaj s
padavinsko odpadno vodo iz utrjenih javnih površin (cest, parkirišč in
pločnikov), medtem ko se padavinska voda iz streh in dvorišč ponika
oziroma ločeno odvaja v vodotok. |
20.
Vir onesnaženja
je objekt ali naprava, kjer nastaja
odpadna voda in ima enega ali več iztokov po katerih se odpadna voda
odvaja v kanalizacijo ali vodotok. |
21. Parameter
onesnaženosti odpadne vode
je po predpisanem merilnem postopku izmerjena temperatura, pH -
vrednost, obarvanost, strupenost, koncentracija snovi ali podobna
lastnost odpadne vode. |
22.
Obratovalni monitoring odpadnih voda
je v skladu s predpisom, ki
ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod, vzorčenje
odpadne vode po vnaprej določenem programu, merjenje in vrednotenje
parametrov odpadne vode med uporabo ali obratovanjem naprave.
|
23.
Merilno mesto
je objekt pred iztokom v javno
kanalizacijo, v katerem se meri količina (pretok) in kakovost (vsebnost
nečistoč) v javno kanalizacije odvedene odpadne vode.
|
24. Nepretočna
greznica je
zgrajena kot nepropusten zbiralnik za komunalne odpadne vode, iz
katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na
komunalno čistilno napravo. |
25. Greznica
je gradbeni objekt za anaeorobno obdelavo komunalne odpadne vode, v
katere se komunalna odpadna voda pretaka iz usedalnega prekata v enega
ali več prekatov za anaeorobno obdelavo odpadne vode, obdelana odpadna
voda pa se na iztoku iz tega objekta odvaja v okolje običajno z
infiltracijo v zemljo. |
26. Obstoječa
greznica je greznica, ki obratuje na dan uveljavitve tega odloka. |
27. Stavba je
stanovanjska stavba ali nestanovanjska stavba, v skladu s predpisi, ki
urejajo graditev, v kateri nastaja komunalna ali padavinska odpadna voda
ali njuna mešanica. |
28.
Čistilna naprava
je naprava za obdelavo odpadne vode, ki
zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost. |
29. Komunalna
čistilna naprava je čistilna naprava za komunalne odpadne vode ali za
mešanico komunalne odpadne in padavinske vode. |
30. Skupna
čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne odpadne ali
padavinske vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež
obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda
ene ali več naprav, presega 50% merjeno s kemijsko porabo po kisiku
(KPK). |
31. Mala komunalna
čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z
zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2000 PE, v kateri poteka biološka
razgradnja s pospešenim prezračevanjem s pomočjo razpršene biomase ali s
pritrjenim biološkim filmom ali biološka razgradnja z naravnim
prezračevanjem s precejanjem skozi peščeni filter, s pomočjo rastlin, v
prezračevalnih lagunah ali naravnih lagunah, če je zagotovljeno posredno
odvajanje vode v podzemne vode. |
32. Obdelava blata
iz komunalnih čistilnih naprav je obdelava blata pred njegovo uporabo v
kmetijstvu ali pred odstranjevanjem, z odlaganjem ali sežiganjem, to je
stabiliziranje, kondicioniranje, sušenje in dezinfekcija blata. Za
obdelavo blata se štejejo tudi vsi drugi postopki predelave ali
odstranjevanja blata, če se izvajajo na območju komunalne čistilne
naprave, v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. |
33. Učinek
čiščenja čistilne naprave je razmerje med količino snovi, izločene po
obdelavi odpadne vode in količino te snovi v odpadni vodi pred čiščenjem
na čistilni napravi in se izraža v %. |
34. Kataster
gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske
javne infrastrukture. |
35.
Komunalni prispevek
so obračunani stroški rekonstrukcije
obstoječe komunalne infrastrukture s ciljem zagotavljanja boljše
funkcionalnosti, večje kapacitete ali višjega standarda oskrbe, ki jih
pogojujejo predpisi ali potrebe uporabnikov. |
Drugi pojmi
uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonih in v
podzakonskih predpisih, ki so izdani na njihovi podlagi. |
II.ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE |
4.
člen |
Obvezno občinsko
gospodarsko javno službo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode zagotavlja Občina
Šenčur preko Komunale Kranj, javnega podjetja d. o. o. (v nadaljnjem
besedilu: izvajalec javne službe v obsegu in pod pogoji določenimi v tem
odloku in na podlagi pogodbe o najemu infrastrukture in izvajanju javnih
služb. |
5.
člen |
Izvajalec javne
službe mora opravljati javno službo skladno: |
s programom za
obvladovanje kakovosti poslovanja, ki izpolnjuje splošna merila za
vodenje sistema kakovosti, predpisanega po standardu SIST ISO 3001 in
14001, |
s programom
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, v skladu s
predpisi o nalogah, ki se izvajajo v okviru javnih služb, |
z Operativnim
programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju Občine
Šenčur za obdobje 2007 – 2017, |
z ostalimi
predpisi, ki določajo standarde izvajanja javne službe odvajanja in
čiščenja odpadne vode in določajo maksimalne vrednosti emisij v okolje. |
6.
člen |
Objekti in naprave
namenjene odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode so
lahko v javni ali interni uporabi. |
Javna kanalizacija
je omrežje, ki skupaj z napravami in objekti na omrežju služi za
odvajanje komunalne odpadne vode iz objektov ali padavinske vode z
javnih površin, na katerega sta priključena vsaj dva uporabnika. |
Interna
kanalizacija, kanalizacijski priključek, nepretočne greznice, obstoječe
greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od
50 PE, niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb. |
7.
člen |
Izvajalec javne
službe zagotavlja izvajanje javne službe le za tisto omrežje,
pripadajoče objekte in naprave na njem, ki so grajeno javno dobro Občine
Šenčur , za katero je pridobljeno uporabno dovoljenje ter so s pogodbo o
najemu infrastrukture in izvajanju javne službe dani v najem Komunali
Kranj, javno podjetje, d.o.o.. |
8.
člen |
Vso novo
kanalizacijo je potrebno graditi v ločenem sistemu, kar pomeni, da je
kanalizacija za komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo
grajena ločeno od kanalizacije za padavinsko vodo. |
Pri obnovah
mešanega kanalizacijskega sistema se ločeno obravnava odvajanje tujih
vod. Odvajanje padavinskih vod se v največji možni meri uredi z
odvajanjem preko ločenega kanalizacijskega sistema. V kolikor zaradi
konfiguracije terena, obstoječih vodov in drugih ovir, ločeno odvajanje
ni možno, se padavinske vode s streh in drugih utrjenih površin odvajajo
v fekalno kanalizacijo. Projektanti javnega kanalizacijskega sistema so
dolžni pri dimenzioniranju kanalizacijskih vej upoštevati obstoječe
stanje. |
Podatke o
obstoječem stanju je projektant dolžan pridobiti pri izvajalcu javne
službe. |
9.
člen |
Standardi
komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni zaradi opravljanja
storitev javne službe so: |
Organizirati
gospodarsko javno službo, namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne in padavinske vode z javnih površin za celotno poselitveno
območje do 1500 m nadmorske višine. |
Obstoječe območje
poselitve mora biti opremljeno z javno kanalizacijo z zagotovljenim
čiščenjem komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo
snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in malih
komunalnih čistilnih naprav ter operativnim programom na področju
odvajanja in čiščenja. |
Območje površin
predvideno za širitev naselja, ki ni na vodovarstvenem območju,
občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi
kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti
opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev
tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE
in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode, preračunana na 1ha zemeljske površine, večja od 20 PE. |
Območje površin
predvideno za širitev naselja, ki je na vodovarstvenem območju,
občutljivem območju zaradi evtrofikacije, občutljivem območju zaradi
kopalnih voda ali na vplivnem območju kopalnih voda, mora biti
opremljeno z javno kanalizacijo, če je predvidena celotna obremenitev
tega območja zaradi načrtovane širitve naselja enaka ali večja od 50 PE
in je predvidena letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne
vode, preračunana na 1 ha zemeljske površine, večja od 10 PE. |
10.
člen |
Dopolnitev
tehničnih kriterijev Odloka je opredeljeno v Pravilniku za
projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javne kanalizacije, ki ga
potrdi Svet ustanoviteljev družbe Komunale Kranj, javno podjetje,
d.o.o.. |
III.
POGOJI ZA OPRAVLJANJE STORITEV JAVNE SLUŽBE |
11.
člen |
Storitve javne
službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah
zaradi bivanja, in opravljanja dejavnosti ter padavinsko odpadno vodo,
ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
|
Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz
površin, ki niso javne, se ne šteje za storitve javne službe ne glede na
to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v
komunalnih ali skupni čistilni napravi. |
12.
člen |
Javna kanalizacija
so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode.
Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna
infrastruktura in imajo status grajenega javnega dobra. Sestavljajo jo:
magistralna, primarna in sekundarna kanalizacija s pripadajočimi objekti
in napravami, komunalna ali skupna čistilna naprava in male komunalne
čistilne naprave. |
PRIKLJUČEVANJE
NA JAVNO KANALIZACIJO |
13.
člen |
Na območju, kjer
je javna kanalizacija zgrajena, je priključitev obvezna. |
V javno
kanalizacijo se mora odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v
stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno
kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne
odpadne vode preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba
zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (50 m
na PE), odvajanje pa je možno brez naprav za prečrpavanje. |
Nadzor nad deli
pri gradnji priključkov na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne
službe na stroške uporabnika. |
V javno
kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je
interna kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko in komunalno
odpadno vodo ter je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom
industrijske odpadne vode. |
Pred odvajanjem
industrijskih odpadnih vod mora investitor objekta, v katerem nastajajo
industrijske odpadne vode pridobiti pozitivno mnenje izvajalca javne
službe. |
14.
člen |
Vsaka stavba se
praviloma priključuje preko svojega priključka. Ko to ni možno ali ni
racionalno je, ob soglašanju vseh lastnikov takega priključka, dovoljena
priključitev več stavb preko enega priključka. |
15.
člen |
Priključitev na
javno kanalizacijo lahko izvede katerikoli usposobljen izvajalec
gradbenih del pod pogojem, da uporabnik pridobi predhodno pisno soglasje
izvajalca javne službe in da financira stroške izvedbe vključno s
povrnitvijo okolice v prvotno stanje. Izvajalec gradbenih del, oziroma
uporabnik, mora o tem obvestiti izvajalca javne službe najmanj 7 dni
pred pričetkom del. Pri priključitvi na obstoječo mešano kanalizacijo se
mora dno priključka nahajati nad temenom iztočnega kanala. Pri
novogradnjah fekalne kanalizacije pa se priključke lahko izvede v jaških
ali direktno na cev preko fazonskega kosa najmanj 5 cm nad dnom
iztočnega kanala. |
V primeru
priklopov direktno na cev mora vsak uporabnik zgraditi revizijski jašek
na svojem zemljišču. |
16.
člen |
|
|
|
|
V času
projektiranja novega kanala imajo uporabniki pravico predlagati smer
oziroma lokacijo kanala pod pogojem, da se s tem strinjajo tudi lastniki
zemljišč po katerih naj bi potekal kanal in se pridobi ustrezna
brezplačna služnost.. Prav tako imajo pravico določiti mesto
priključitve na javno kanalizacijo, bodisi v jašku ali na poljubnem
drugem mestu, pri čemer jim mora izvajalec gradbenih del omogočiti
izvedbo odcepa in možnost direktnega priklopa na kanal. V primeru, da
uporabnik mesta priključitve ne določi, to v njegovem imenu opravi
izvajalec gradbenih del, oziroma pooblaščeni izdelovalec projektne
dokumentacije. |
17.
člen |
Javno
kanalizacijsko omrežje mora zagotoviti odvodnjavanje pritličja, ne pa
tudi kletnih prostorov gradbenih objektov. V kolikor ni drugače
določeno, se mora dno sekundarne kanalizacije nahajati na globini
najmanj 1,4 m od kote raščenega terena, s čimer je omogočeno nemoteno
gravitacijsko odvodnjavanje pritličja priključenih objektov. Izvajalec
javne službe lahko v primeru, ko globina javne kanalizacije to dopušča,
dovoli tudi neposredno odvodnjavanje kletnih prostorov, vendar na
izključno odgovornost lastnika objekta, ki mora z vgradnjo protipovratne
lopute ali črpalke preprečiti nevarnost povratnega udara odpadne vode. |
18.
člen |
Posamezni objekt
ali del objekta, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto
dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega
črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik priključka. V
primeru, da se na nižje ležeči lokaciji nahaja več kot 5 objektov z več
kot 20 PE obremenitve, pri čemer posamezni objekt ni mogoče neposredno
povezati na javno kanalizacijo, se zgradi skupno črpališče, ki ga je
dolžan vzdrževati izvajalec javne službe. |
19.
člen |
Za vsak objekt ali
sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je
dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne
konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se
izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov pod pogojem, da
se plačajo vse potrebne dajatve, stroški gradnje dodatnega števila
odcepov za hišne priključke od mesta priključitve na javno kanalizacijo
do parcelne meje uporabnika in obračunajo višji stroški vzdrževanja
sistema. |
20.
člen |
Ob izgradnji javne
kanalizacije se za vse objekte, ki mejijo na površine v javni rabi
(ceste, pločniki, parkirišča), izvedejo tudi odcepi za hišne priključke
do parcelne meje, oziroma roba cestnega telesa. Za tiste objekte, ki ne
mejijo na javno površino, po kateri se gradi javna kanalizacija, se
zgradi odcep do mesta, na katerem sta priključena najmanj dva
uporabnika pod pogojem, da se s tem strinja tudi lastnik služečega
zemljišča. V vseh ostalih primerih (manj kot dva uporabnika, neurejena
služnost in dostop do objekta) pa mora uporabnik sam zagotoviti pogoje
za možnost priključitve na javno kanalizacijo. |
21.
člen |
Uporabnikom in
drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v kanalizacijske
objekte in naprave javne kanalizacije. Na trasi kanalizacije se ne sme
graditi, postavljati objektov, nasipati materiala in izvajati ostalih
aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na cevovodu ali ovirale
njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v
interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim
celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje. |
22.
člen |
Sprememba
dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega
priključka se obravnava na enak način, kot da gre za nov kanalizacijski
priključek. |
23.
člen |
Odjava priključka
je dovoljena samo v primeru rušitve priključenega objekta, v primeru
starih nenaseljenih objektov in v primeru začasnega priključka oz.,
odjava priključka je možna le ob odjavi vodovodnega priključka.
Uporabnik mora zahtevo za odjavo v pisni obliki posredovati izvajalcu
javne službe. Prekinitev priključka izvede usposobljeni izvajalec
gradbenih del na stroške uporabnika. |
JAVNA
POOBLASTILA |
24.
člen |
Za vsak poseg v
prostor na celotnem območju, kjer se izvaja javna služba odvajanja in
čiščenja odpadne vode, mora izvajalec javne službe na osnovi vloge
investitorja izdati soglasje ali potrdilo: |
- Na območju
predvidene gradnje z urejeno javno kanalizacijo: |
Investitor mora za
stavbo v kateri nastaja komunalna odpadna voda v postopku pridobitve
gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje za priključitev. |
Podlaga za izdajo
soglasja je najmanj idejna zasnova (ZGO). |
- Na območju
predvidene gradnje, kjer ni javne kanalizacije: |
Investitor mora za
stavbo, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, v postopku za
pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti potrdilo, da bo odvajanje
komunalne odpadne ter padavinske vode urejeno v skladu s predpisi o
emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih čistilnih naprav in
tem odlokom. |
- Na obstoječem
poselitvenem območju ob izgradnji javne kanalizacije: |
Na osnovi
obvestila Občine Šenčur o plačanem komunalnem prispevku, bo izvajalec
javne službe poslal uporabnikom obrazec vloge za izdajo soglasja za
priključitev. Na osnovi vloge izvajalec javne službe izda soglasje s
pogoji za priključitev. |
Priključitev na
javno kanalizacijo mora uporabnik opraviti v roku 6. mesecev po prejemu
obvestila o obvezni priključitvi. Stroški izdaje soglasij se uporabnikom
ne zaračunavajo. |
Izvajalec javne
službe izda pozitivno soglasje, ko so izpolnjeni naslednji pogoji: |
- če ima uporabnik
poravnane vse obveznosti do izvajalca javne službe; |
- drugi pogoji v
skladu s tem odlokom. |
25.
člen |
Roki za izdajo
posameznih dokumentov so 15 dni od prejema popolne vloge oziroma 30 dni,
če gre za zahteven objekt. |
IV.
OBVEZNOSTI IN PRAVICE IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE |
|
OBMOČJE, KI JE
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO |
26.
člen |
Storitve, ki jih
izvaja izvajalec javne službe za zagotavljanje nemotenega delovanja
javne kanalizacije: |
- vzdrževanje in
čiščenje objektov javne kanalizacije s ciljem zagotavljati nemoteno
odvajanje odpadnih voda; |
- zagotoviti
odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske vode iz
javnih površin; |
- zagotoviti
odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno
kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske
odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev
zaradi uporabe objektov javne kanalizacije; |
- zagotoviti
prevzem komunalne odpadne vode in grezničnih gošč pri uporabniku in
zagotoviti obdelavo na centralni čistilni napravi; |
- zagotoviti
prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
- izdelati načrt
ravnanja z blatom o načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter o
nadaljnji uporabi oz. predelavi do končne dispozicije obdelanega blata; |
- izvajanje prvih
meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave; |
- izdelava potrdil
in ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
- nadzor nad
sestavo odpadne vode in nadzor nad delovanjem čistilnih naprav; |
- nadzor nad
stanjem kanalizacijskih priključkov in interne kanalizacije do vstopa v
stavbo uporabnika v predpisanih obdobjih; |
- skrb za razvoj
dejavnosti ter pripravo planskih dokumentov izvajalca javne službe; |
- sodelovanje pri
izgradnji novega kanalizacijskega omrežja; |
- sodelovanje pri
planiranju obnov, širitev, dopolnitev javne kanalizacije; |
- vodenje
investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji; |
- izvajanje rednih
vzdrževalnih del na javni kanalizaciji; |
- izvajanje
nadzora novozgrajenih priključkov; |
- sodelovanje pri
tehničnih pregledih objektov; |
- skrb za redni
obračun izvajanja storitev javne službe, okoljske dajatve, in ostalih, s
posebnimi predpisi določenih dajatev. |
OBMOČJE, KI NI
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO |
27.
člen |
Izvajalec javne
službe mora zagotavljati: |
- prevzem blata iz
obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku
storitev ter obdelavo blata na komunalni ali skupni čistilni napravi
najmanj enkrat na štiri leta; |
- redno praznjenje
nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na komunalni
ali skupni čistilni napravi; |
- izvajanje prvih
meritev in obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave; |
izdelava potrdil
in ocen obratovanja v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri
odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih
naprav. |
Izvajalec javne
službe mora lastnike ali upravljavce nepretočnih greznic, obstoječih
greznic in malih komunalnih čistilnih naprav preko sredstev javnega
obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o: |
- komunalni ali
skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in
blato; |
- rokih in času
praznjenja nepretočnih, obstoječih greznic in prevzemanju blata malih
komunalnih čistilnih naprav. |
Izvajalec javne
službe mora izdelati terminski plan praznjenja in zagotavljati prevzem
blata za: |
- nepretočne
greznice; |
- pretočne
(obstoječe greznice) najmanj enkrat na štiri leta; |
- male komunalne
čistilne naprave najmanj enkrat na štiri leta. |
Praznjenje greznic
in malih komunalnih čistilnih naprav se izvaja: |
- po rednem planu
izvajalca javne službe; |
- na osnovi
izrednih naročil uporabnikov. |
V primeru
praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav po planu
izvajalca javne službe, izvajalec pisno obvesti uporabnika o predvideni
praznitvi najmanj 5 dni pred opravljanjem storitve. Če se uporabnik ne
odzove, mu izvajalec javne službe pošlje ponoven dopis z novim terminom
praznjenja. V kolikor uporabnik tudi v drugem predvidenem terminu ne
omogoči praznjenja ali greznica ne ustreza predpisom, izvajalec javne
službe o tem obvesti Medobčinski inšpektorat. |
Uporabnik je
dolžan sam pripraviti greznico za praznjenje (odpiranje pokrovov,
možnost dovoza in dostopa do greznice). V kolikor uporabnik ne more sam
zagotoviti pripravo greznice, lahko to stori izvajalec javne službe na
stroške uporabnika. |
Storitev prevzema
blata iz obstoječih greznic, malih čistilnih naprav ter praznjenje
nepretočnih greznic izvajalec javne službe lahko odda po pogodbi tudi
drugim podizvajalcem. Naročila za storitev se zbirajo pri izvajalcu.
Podizvajalec je dolžan posredovati redne podatke o izvedenem delu. Za
uporabnike se pogoji ne spreminjajo. |
OSTALE
OBVEZNOSTI IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE |
28.
člen |
Izvajalec javne
službe mora voditi evidence o: |
- naseljih, kjer
se zagotavlja storitev javne službe; |
- stavbah, ki so
priključene na javno kanalizacijo; |
- stavbah, iz
katerih se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo, ki ni javna in
čisti v mali komunalni čistilni napravi ali zbira v nepretočni greznici; |
- evidenco o malih
čistilnih napravah, stavbah, katerih komunalna odpadna voda se odvaja v
malo komunalno čistilno napravo; |
- stavbah, katerih
komunalna odpadna voda se odvaja v obstoječo greznico; |
- stavbah, katerih
komunalna odpadna voda se zbira v nepretočno greznico; |
- objektih in
napravah sekundarnega, primarnega in magistralnega omrežja; |
- komunalnih,
skupnih in malih komunalnih čistilnih napravah; |
- priključkih
stavb na javno kanalizacijo; |
- napravah, ki
odvajajo industrijsko odpadno vodo v javno kanalizacijo; |
- celotni količini
odvedene in prečiščene komunalne odpadne vode; |
- celotni količini
odvedene in prečiščene industrijske odpadne vode; |
- količinah
obdelanega, predelanega in odstranjenega blata; |
- količini
komunalne odpadne vode, prevzete s praznjenjem greznic; |
- utrjenih
površinah, za katere zagotavlja odvajanje padavinske vode; |
- izdanih
potrdilih in ocenah obratovanja po predpisih, ki urejajo emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav; |
- stroških
izvajanja javne službe. |
|
Spremljajoče
zadolžitve izvajalca javne službe: |
- vodi kataster
kanalizacijskega omrežja; |
- vodi kataster
greznic; |
- omogoča občini
dostop do podatkov iz katastra in ji posreduje podatke za zbirni
kataster; |
- skrbi za
ustrezno kadrovsko usposobljenost zaposlenih; |
- skrbi za
ustrezno tehnično opremljenost. |
Občina Šenčur se
obvezuje, da bo, v skladu s predpisi o vodenju katastrov javne
infrastrukture in v skladu s pogodbo o vodenju katastra, izvajalcu javne
službe enkrat letno oziroma po dogovoru brez plačila posredovala
informacije javnega značaja, ki jih, na podlagi predpisov o lokalni
samoupravi, pridobi od državnih organov za potrebe Geografskega
informacijskega sistema. |
29.
člen |
|
Izvajalec javne
službe je materialno odgovoren za škodo, ki nastane na napravah in
objektih uporabnika kot posledica nestrokovnega ali malomarnega
vzdrževanja kanalizacijskega sistema. Ni pa odgovoren za škodo, ki
nastane kot posledica: |
- višje sile, to
je v primeru poplav, ob naravnih in drugih nesrečah; |
- ko niso
zagotovljeni pogoji ureditve vodotokov in zalednih vod; |
- ko priključitev
ni izvedena v skladu s soglasjem izvajalca javne službe. |
30.
člen |
Izvajalec javne
službe lahko prekine odvajanje odpadne vode v primeru višje sile. |
Kot višja sila se
upoštevajo nepredvidljive okvare in motnje delovanja na objektih in
napravah javne kanalizacije zaradi poplav, potresa, zemeljskega premika,
udora, eksplozije, požara, daljšega izpada električne energije,
terorističnega dejanja in podobno. V tem primeru mora izvajalec javne
službe ukrepati v skladu s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
|
31.
člen |
Ob vsaki začasni
prekinitvi odvajanja in čiščenja odpadne vode mora izvajalec javne
službe o tem pisno ali preko sredstev javnega obveščanja obvestiti vse
prizadete uporabnike, pri čemer mora obvezno navesti čas, dolžino
trajanja prekinitve, način ravnanja z odpadno vodo v času prekinitve in
posledice v primeru neupoštevanja tega navodila. |
Prav tako je
dolžan obvestiti tudi vse ostale osebe, ki niso neposredno priključene
na javno kanalizacijo, bi pa v času prekinitve lahko utrpele morebitno
škodo. |
32.
člen |
Uporabniku v času
trajanja prekinitve ni dovoljeno izpuščati vode v javno kanalizacijsko
omrežje in je odgovoren za vso neposredno in posredno škodo, ki bi
nastala s tem dejanjem. |
33.
člen |
Izvajalec javne
službe na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu prekine odvajanje
odpadne vode, kadar: |
- ugotovljeno
stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev, |
- ugotovljeno
stanje interne kanalizacije ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo, |
- uporabnik ne
poravna stroškov storitev v osmih dneh po prejemu opomina, |
- je
kanalizacijski priključek izveden brez soglasja izvajalca javne službe, |
- uporabnik
onemogoča izvajalcu meritve parametrov količin in onesnaženosti, |
- stanje interne
kanalizacije ogroža delovanje javne kanalizacije ali procesa na
komunalni čistilni napravi. |
Prekinjeno
odvajanje odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Vse
stroške nastale s prekinitvijo in ponovno priključitvijo plača
uporabnik. |
34.
člen |
Izvajalec javne
službe mora pristojnemu ministrstvu redno posredovati programe in
poročila o izvajanju javne službe v skladu s predpisi o nalogah, ki se
izvajajo v okviru obvezne občinske javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne odpadne in padavinske vode. |
V.
OBVEZNOSTI IN PRAVICE UPORABNIKOV |
35.
člen |
Objekti in
naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov so: |
- interna
kanalizacija; |
- nepretočne
greznice; |
- male komunalne
čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE; |
- naprave in
objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave,
obstoječe greznice, gnojnične jame); |
- interna
črpališča odpadnih vod; |
- vodomeri na
lastnih vodnih virih ali merilci pretokov na iztokih pred izpustom v
javno kanalizacijo; |
merilna mesta in
vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz
internih čistilnih naprav. |
Objekte in naprave
iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. |
|
OBMOČJE, KI JE
OPREMLJENO Z JAVNO KANALIZACIJO |
36.
člen |
Uporabniki javne
službe so fizične in pravne osebe, ki so lastniki stavb ali delov stavb
in utrjenih površin na območju Občine Šenčur. |
37.
člen |
Priključitev
stavbe na javno kanalizacijsko omrežje uporabnik izvede na podlagi
pisnega soglasja izvajalca javne službe. |
Uporabnik sme
odvajati v javno kanalizacijo odpadno vodo samo v količinah in z
lastnostmi, ki so določene s predpisi in s pogoji pisnega soglasja
izvajalca javne službe. |
38.
člen |
Obveznosti
uporabnika: |
- interna
kanalizacija mora biti zgrajena v skladu s soglasjem izvajalca javne
službe; |
- skrbi za redno
vzdrževanje interne kanalizacije; |
- izvajalcu
omogoča pregled interne kanalizacije; |
- dovoli dostop do
javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču; |
- v primeru motenj
v delovanju kanalizacijskega sistema o tem opozori izvajalca javne
službe; |
- uporabnik je
vsako spremembo dolžan sporočiti izvajalcu javne službe (ime, naziv,
naslov, ipd.) |
- redno plačuje
račune za odvajanje in čiščenje odpadne vode. |
39.
člen |
Na območju
poselitve, ki je opremljena z javno kanalizacijo, mora uporabnik
(lastnik stavbe), v kateri nastaja komunalna odpadna voda, zagotoviti,
da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo. |
Na območju
poselitve, kjer se na novo zgradi javna kanalizacija, je uporabnik
dolžan greznico opustiti in se v roku 6. mesecev po prejemu obvestila o
obvezni priključitvi, priključiti na javno kanalizacijo. Uporabnik mora
greznico očistiti, zasuti ali pa jo uporabiti za drug namen (npr. za
zbiralnik vode-deževnico). |
40.
člen |
Lastnik stavbe
mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje
neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
Prav tako mora za padavinsko vodo, ki odteka iz utrjenih površin
zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode,
kadar je to izvedljivo. |
Na območjih kjer
ponikanje zaradi sestave tal ni možno, kanalizacijski sistem pa omogoča
priključitev padavinskih voda, se le ta lahko odvaja v javno
kanalizacijo, pod pogojem, da uporabnik pridobi soglasje za priključitev
padavinskih voda s strani izvajalca javne službe. |
41.
člen |
Odpadna voda ne
sme vsebovati sestavin, ki bi škodovale okolju, objektom in napravam
javne kanalizacije in delavcem, ki vzdržujejo kanalizacijsko omrežje.
Vsebnost teh snovi ne sme preseči, s predpisi določene, maksimalno
dovoljene, vrednosti za izpust v javno kanalizacijsko omrežje.
|
V fekalno
kanalizacijo je prepovedano odvajati: |
- strupene snovi;
|
- odpadna topila;
|
- snovi, ki
razvijajo strupene pline ali eksplozijske mešanice; |
- jedke snovi
(kisline, alkalije in soli); |
- maščobe in
odpadno olje; |
- trdne snovi, kot
so ostanki hrane, pepel, kosti, gnoj, rastlinske ostanke, trupla
poginulih živali; |
- mavec, pesek,
tekstil, les, perje, dlako, steklo, žagovino, plastiko ali druge
predmete; |
- radioaktivne
snovi; |
- kužne snovi; |
- odpadno vodo iz
gnojišč, silažno vodo; |
- svežega ali
pregnitega blata iz greznic; |
- zmlete ali
zdrobljene trdne odpadke (montaža nožnih sekal na iztoku v fekalno
kanalizacijo je prepovedana); |
druge snovi, ki
jih je, v skladu s predpisi o emisijah snovi prepovedano odvajati v
javno kanalizacijsko omrežje. |
|
OBMOČJE BREZ
JAVNE KANALIZACIJE |
42.
člen |
Na poselitvenem
območju brez javne kanalizacije in na poselitvenem območju, kjer po
operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni
predvidena gradnja javne kanalizacije se, za predvidene objekte, v
katerih nastaja komunalna odpadna voda, odvajanje in čiščenje komunalne
odpadne vode predvidi: |
- nepretočne
greznice - če obremenitev ne presega 50 PE in je nepretočna greznica
zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, njeno
praznjenje pa se izvaja v skladu s tem odlokom |
- male komunalne
čistilne naprave. |
43.
člen |
Predpisane
velikosti greznic so naslednje: |
- nepretočne 3000
litrov na osebo; |
- pretočne
(obstoječe) 2000 litrov na osebo; |
- minimalna
prostornina greznice je 6000 litrov. |
Uporabnik stavbe, iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v
greznico, je le-to dolžan redno prazniti.
|
44.
člen |
Na poselitvenem
območju brez javne kanalizacije se iz obstoječih objektov komunalna
odpadna voda lahko zbira v obstoječi greznici, ki jo je uporabnik dolžan
izprazniti najmanj en krat na štiri leta. |
Odpadno vodo in
goščo iz greznic je prepovedano odvažati na javne ali kmetijske
površine, oziroma neposredno odvajati v površinske ali podzemne vode ali
neposredno odvajati na površino lastnih ali sosednjih zemljišč.
|
Obdelavo odpadnih
voda in gošč iz greznic zagotovi izvajalec javne službe na komunalni ali
skupni čistilni napravi. |
Na poselitvenem
območju, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno
kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, morajo lastniki
obstoječih stavb, na svoje stroške, zagotoviti čiščenje v mali komunalni
čistilni napravi ali zbiranje komunalnih odpadnih voda v nepretočni
greznici, najpozneje do 31. decembra 2017, če stavba ni na občutljivem
območju oziroma do 31. decembra 2015, če je na občutljivem območju. |
Lastniki ali
upravljavci stavb morajo sami zagotoviti redno vzdrževanje in čiščenje
interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, redno vzdrževanje
nepretočnih greznic, obstoječih pretočnih greznic in malih komunalnih
čistilnih naprav. Sami morajo zagotoviti tudi občasno preverjanje
tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, nepretočnih greznic
ter malih komunalnih čistilnih naprav, najmanj enkrat na 20 let.
|
45.
člen |
Uporabnik objekta,
ki ima za čiščenje odpadnih vod zgrajeno malo komunalno čistilno
napravo, je upravičen do plačevanja nižje okoljske dajatve za
obremenjevanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode. |
Za znižanje
okoljske dajatve mora lastnik objekta, iz katerega se odpadne vode
čistijo v mali komunalni čistilni napravi, priložiti izjavo o skladnosti
za malo čistilno napravo ter z izvajalcem javne službe podpisati pogodbo
za izdelavo ocene obratovanja, kontrolo delovanja in prevzem blata iz
male komunalne čistilne naprave ter opraviti ustrezno oceno obratovanja
male čistilne naprave. |
V malo komunalno
čistilno napravo je prepovedano odvajati industrijsko odpadno vodo ali
padavinsko odpadno vodo. |
Uporabnik stavbe,
iz katere se komunalne odpadne vode odvajajo v malo komunalno čistilno
napravo, je dolžan izvesti odvoz blata vsaj enkrat na štiri leta. |
46.
člen |
Stroške transporta
in stroške obdelave odpadne vode in gošč iz greznic ter muljev iz malih
komunalnih čistilnih naprav ter stroške obratovanja in kontrole
obratovanja naprav iz 41. do vključno 44. člena krije uporabnik, oziroma
povzročitelj onesnaženja. |
Prve meritve in
obratovalni monitoring zagotavlja izvajalec javne službe za celotno
območje, kjer izvaja javno službo, ne glede na to, ali malo komunalno
čistilno napravo vzdržuje sam, v okviru storitev javne službe, ali z njo
upravlja druga oseba. |
VI.
NADZOR |
47.
člen |
Izvajalec javne
službe in pristojna občinska inšpekcijska služba imata pravico in
dolžnost, da v primeru potrebe opravita pregled kanalizacijskih objektov
in naprav, ne glede na to, kdo je lastnik, oziroma uporabnik teh
objektov in naprav. Občinska inšpekcijska služba lahko izvajalcu naloži
obvezni pregled kanalizacijskih objektov in naprav ter izdelavo
poročila, ki je sestavni del inšpekcijskega postopka. |
48.
člen |
Nadzor nad
izvajanjem določb tega odloka izvaja občinska inšpekcijska služba, v
kolikor zakon ne določa drugače. |
V primeru ko
zavezanec ne izvrši odločbe, izdane na podlagi prvega odstavka tega
člena, v roku, določenem v odločbi, občinski inšpektor lahko odredi
prisilno izvršitev odločbe na stroške zavezanca. |
Izvajalec javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode je
dolžan ugotavljati nepravilno ravnanje, to je ravnanje, ki ni v skladu s
tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka je dolžan
kršitelje prijaviti občinski inšpekciji. |
VII.
VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE |
49.
člen |
Viri financiranja
javne službe so: |
- cena storitev
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske
vode; |
- okoljske in
druge dajatve določene s predpisi; |
- sredstva
občinskega proračuna; |
- drugi viri. |
CENA STORITEV
JAVNE SLUŽBE |
50.
člen |
Cena odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode se oblikuje in potrjuje na
način, ki ga določajo predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih
občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, na predlog izvajalca
javne službe. |
51.
člen |
Cena storitev
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode mora biti
prikazana ločeno za: |
1. storitve
odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode; |
2. storitve
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode; |
3. storitve,
vezane na obstoječe greznice in male komunalne čistilne naprave; |
4. storitve,
vezane na nepretočne greznice. |
Osnova za obračun
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je dobavljena količina
pitne vode, merjena z obračunskimi vodomeri vodomeri. |
V primeru, da
stavba, za katero se opravljajo storitve odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode ni opremljena z obračunskim vodomerom za
merjenje porabe pitne vode, se za količino storitev iz prejšnjega
odstavka upošteva število stalno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju
normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,15 m3 na osebo na
dan. |
Uporabniki so
dolžni kriti stroške odvajanja in stroške čiščenja odpadne vode od dneva
priključitve na javno kanalizacijo oziroma čistilno napravo. |
Stroške odvajanja
in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode se uporabnikom
zaračunava mesečno. |
Storitve, vezane
na obstoječe greznice, male komunalne čistilne naprave in nepretočne
greznice, se uporabnikom zaračunavajo po opravljeni storitvi.
|
52.
člen |
Količina
padavinske vode se zaračunava na osnovi prispevnih površin uporabnikov,
s katerih se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo in je izražena
v m3/m2/mesec. |
Za količino
padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin, ki
pade na utrjeno površino, pri čemer se za povprečno letno količino šteje
povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je za
območje utrjene površine izmerjena v okviru meritev državne mreže
meteoroloških postaj. |
53.
člen |
Odvajanje in
čiščenje industrijske odpadne vode se ureja s pogodbo med izvajalcem in
uporabnikom. Cena se določi in se lahko spremeni na osnovi sklepa Sveta
ustanoviteljev Komunale Kranj, d.o.o.. O spremembi cene je izvajalec
javne službe dolžan obvestiti uporabnika. |
54.
člen |
Uporabnik, ki vodo
uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali
uporablja v kmetijski proizvodnji in podobno), jo odvaja neposredno v
vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od
obračunanih količin za odvajanje in čiščenje odpadne vode in okoljske
dajatve za obremenjevanje vode pod naslednjimi pogoji: |
- da se količina
tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom, |
- da razpolaga s
sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in da je za ta objekt
pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja. |
55.
člen |
Cena storitve
javne službe je sestavljena iz: |
- omrežnine,
|
- stroškov
izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne
in padavinske vode, |
- stroškov
okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja komunalne
odpadne in padavinske vode, |
- ostalih dajatev
v skladu z veljavnimi predpisi, ki se pri kalkulaciji cene in na računu
prikazujejo ločeno. |
56.
člen |
Čiščenje odpadne
vode plačujejo uporabniki, katerih odpadna voda se: |
- preko javne
kanalizacije odvaja do naprav za čiščenje odpadne vode; |
- zbira in čisti v
greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah, gošče in mulji pa se
dovažajo ter obdelujejo na komunalni ali skupni čistilni napravi. |
57.
člen |
Omrežnina je del
cene, ki pokriva letne stroške javne infrastrukture, ki je namenjena
odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju
občine in oblikuje in uporabnikom obračunava v skladu s predpisi o
oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb
varstva okolja. |
Omrežnina se
zaračunava uporabnikom za storitve odvajanja in čiščenja komunalnih
odpadnih voda, za storitve prevzemanja komunalnih odpadnih in
padavinskih voda iz nepretočnih greznic, za storitve odvajanja in
čiščenja padavinskih odpadnih voda in za storitve obdelave prevzetega
blata iz obstoječih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav. |
58.
člen |
Izvajalec javne
službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode
občini Šenčur plačuje najemnino za uporabo javne infrastrukture v skladu
s pogodbo o najemu javne infrastrukture in izvajanju javnih služb. |
59.
člen |
Stroški izvajanja
storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in
padavinskih voda vključujejo: |
- proizvajalne
stroške, |
- splošne stroške
izvajanja javne službe, |
- donos na vložena
sredstva izvajalca javne službe. |
Stroški izvajanja
javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode
z javnih površin se delijo glede na dobavljeno količino pitne vode
oziroma na količino opravljene storitve v zadnjem zaključenem poslovnem
letu, obračunane v evrih/m3. |
60.
člen |
Lokalna skupnost
lahko subvencionira ceno storitve posamezne javne službe v tistem delu,
ki se nanaša na ceno uporabe javne infrastrukture, ne more pa
subvencionirati cene storitve, s katero se pokrivajo stroški izvajalca
javne službe in javnih dajatev v skladu s predpisi o oblikovanju cen
storitev gospodarskih javnih služb varstva okolja. |
61.
člen |
Stroške odvajanja
in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda se uporabnikom
zaračuna na osnovi dejanske porabe pitne vode v preteklem obračunskem
obdobju ali v akontacijah določenih glede na porabo pitne vode v
preteklem obračunskem obdobju. Dejansko porabo se ugotavlja najmanj
enkrat letno, ko se izvede tudi poračun akontacij. |
Stroške odvajanja
in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
Stroške se obračunava v primeru odvajanja v javno kanalizacijo. |
Uporabniki morajo
plačati zaračunane storitve najpozneje v 15 dneh od datuma izstavitve
računa, razen če zakon ne določa drugače,oziroma ni s pogodbo določen
drugačen rok plačila. |
62.
člen |
Če se uporabnik s
prejetim računom ne strinja, ima pravico, da v 8 dneh od prejema računa
vloži pisni ugovor pri izvajalcu javne službe. Ugovor na izdani račun ne
zadrži plačila. |
Izvajalec javne
službe mora na pisni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku 14 dni od
prejema ugovora. |
Če uporabnik
svojih obveznosti ne poravna niti v 8 dneh po prejemu odgovora, mu
izvajalec javne službe pošlje opomin. Če uporabnik tudi v tem primeru ne
poravna obveznosti, izvajalec javne službe v 8 dneh po izdaji opomina
izvede prekinitev odvajanja odpadne vode. S sklepom o prekinitvi
odvajanja odpadne vode izvajalec javne službe uporabnika obvesti, da je
dolžan poravnati vse stroške v zvezi s prekinitvijo odvajanja odpadne
vode. Stroški ponovnega priklopa na kanalizacijsko omrežje bremenijo
uporabnika. |
Prekinitev
odvajanja odpadne vode velja toliko časa, dokler uporabnik ne poravna
vseh obveznosti do izvajalca javne službe. |
|
VIII.
INFRASTRUKTURNI OBJEKTI IN NAPRAVE ZA IZVAJANJE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
ODPADNE VODE |
63.
člen |
Infrastruktura, ki
je v lasti Občine Šenčur in preko katere izvajalec javne službe izvaja
javno službo v skladu s tem odlokom in pogodbo iz 4. člena tega odloka,
so: |
- zemljišča; |
- objekti in
naprave javnega kanalizacijskega sistema ; |
- kanalizacija za
odvajanje padavinskih vod; |
- vgrajena oprema,
programska oprema in naprave, ki so neločljivo povezani z javnim
kanalizacijskim - sistemom in so potrebni za nemoteno delovanje
sistemov; |
- drugi objekti in
naprave infrastrukture. |
64.
člen |
Naprave, ki jih
izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje javne službe in so v lasti
izvajalca javne službe so: |
- vozila; |
- specialna
vozila; |
- delovni stroji
(bagri, drugi gradbeni stroji,…); |
- druga premična
oprema in naprave, ki so potrebne za izvajanje dejavnosti. |
IX.
DOLOČBE O GLOBAH |
65.
člen |
Z globo 4.000 EUR
se za prekršek sankcionira izvajalec javne službe, če: |
ravna v nasprotju
z določili: 2, 4, 5, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 33, 34 in 47 člena
tega odloka. |
Z globo 1.200 EUR
se sankcionira odgovorna oseba izvajalca javne službe, če ravna v
nasprotju z zgoraj navedenimi členi. |
Z globo 4.000 EUR
se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če: |
ravna v nasprotju
z določili: 13, 15, 17, 21, 22, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 53
in 61 člena tega odloka. |
Z globo 1.200 EUR
se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, če ravna v nasprotju z
zgoraj navedenimi členi. |
Z globo 2.000 EUR
se za prekršek sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik
in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: |
ravna v nasprotju
z določili: 13, 15, 17, 21, 22, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 53
in 61 člena tega odloka. |
Z globo 300 EUR se
za prekršek sankcionira posameznik – uporabnik, če: |
- ravna v
nasprotju z 13, 15, 17, 21, 22, 37, 38, 39, 40, 41, 43, 44, 45 in 61
členom tega odloka . |
IX.
PREHODNE DOLOČBE |
66.
člen |
Zahteve v zvezi z
odvajanjem in čiščenjem komunalne odpadne vode iz tega odloka morajo
biti izpolnjene v rokih določenih s predpisi, ki urejajo emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, emisijo snovi
pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno
kanalizacijo. |
67.
člen |
Zahteve iz
prejšnjega člena so za posamezno območje poselitve podrobneje
opredeljene v Operativnem programu odvajanja in čiščenja komunalne
odpadne in padavinske vode na območju Občine Šenčur za obdobje od 2007
– 2017. |
68.
člen |
V okviru javne
službe mora izvajalec javne službe do izteka rokov za prilagoditev iz
prejšnjega člena (do izgradnje javne kanalizacije in komunalne ali
skupne čistilne naprave) za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni
opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe zunaj naselja zagotoviti
prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to
potrebno oziroma najmanj enkrat na štiri leta. |
Enako velja za
mulje malih komunalnih čistilnih naprav. |
69.
člen |
Najemnina
infrastrukture za odvajanje padavinskih voda se ne zaračunava do
vzpostavitve sistema zaračunavanja odvajanja padavinskih voda, ki ga je,
v skladu s predpisi o oblikovanju cen, dolžan vzpostaviti izvajalec
javne službe. Stroške vzdrževanja infrastrukture za padavinske vode v
prehodnem obdobju krije Občina Šenčur. |
70.
člen |
Občina Šenčur in
izvajalec javne službe bosta stanje infrastrukturnih objektov in naprav
za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda uskladila
s 63. in 64. členom tega odloka v roku treh (3) mesecev po sklenitvi
Medobčinskega sporazuma o novo ugotovljenih deležih infrastrukturnih
objektov in naprav občin lastnic infrastrukturnih objektov in naprav. |
X.
KONČNE DOLOČBE |
71.
člen |
Komunala Kranj,
javno podjetje, d. o. o., opravlja javno službo po tem odloku. |
72.
člen |
Z dnem uveljavitve
tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne
odpadne ter padavinske vode na območju Občine Šenčur (UVG, št. 02/08). |
73.
člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. |
Štev.:
354-000/10-1 |
Šenčur, dne 22.09.
2010 |
Župan |
Miro Kozelj
|