Na podlagi 12. člena Zakona o urejanju prostora (Ur. list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 16. člena Statuta Občine Hoče–Slivnica (MUV, št. 8/03) je občinski svet Občine Hoče–Slivnica na 30. redni seji, dne 26. junija 2006, sprejel

O D L O K

o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Hoče–Slivnica (izven območij natura 2000)

I. UVODNA DOLOČILA

1. člen

(podlaga za prostorske ureditvene pogoje)

S tem odlokom se sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje občine Hoče–Slivnica, ki jih je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ulica 7, Maribor, pod številko naloge 49/04.

2. člen

(sestava prostorskih ureditvenih pogojev)

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Hoče–Slivnica (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa: ureditveno območje in njegovo funkcijo, merila in pogoje za vrste posegov, merila in pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje, merila in pogoje za določanje gradbenih parcel, merila in pogoje za prometno urejanje ter urejanje komunalne in energetske infrastrukture ter omrežja zvez, merila in pogoje za varovanje okolja in merila in pogoje za urejanje prostora za obrambo in zaščito pred nesrečami.

Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v prostorskih ureditvenih pogojih, ki so na vpogled na Občini Hoče–Slivnica.

II. OBMOČJE PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV

3. člen

Območje urejanja s PUP obsega območje občine Hoče–Slivnica, razen območij Nature 2000 in območij veljavnih prostorskih izvedbenih aktov:

- ZN gramoznice Hoče

- ZN za del naselja Sp. Hoče (Dorsoon)

- ZN za del naselja v Spodnjih Hočah (štev. parcel 677, 678 in 679 v k.o. Sp. Hoče)

- URN za razširitev gramoznice Hoče za nadomestni ponikalnik

- LN za del AC Fram - Slivnica – BD

- LN za rekonstrukcijo ceste Hoče-Rogoza na odseku od pokopališča Hoče do Letališke ulice

- LN za del AC Slivnica – Pesnica

- DLN za AC na odseku Slivnica – Draženci

- OLN za del naselja v Spodnjih Hočah (štev. parcel 673, 674, 675, 676, 1224, vse k. o. Spodnje Hoče).

Začasno, do izdelave in sprejema predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov, pa ti prostorski ureditveni pogoji veljajo tudi na območjih, za katera je predvidena izdelava prostorskih izvedbenih načrtov, in sicer za:

- območje Fakultete za kmetijstvo

- dele industrijske cone v Sp. Hočah

- igrišče za golf v Slivnici in Čreti

- del naselja v Sp. Hočah - med Osnovno šolo in Gasilskim domom v Sp. Hočah

- del naselja v Zg. Hočah

- dela naselja v Radizelu.

III. ČLENITEV OBMOČJA IN FUNKCIJA OBMOČJA

4. člen

(členitev območja)

Območje urejanja se členi na:

- ureditvena območja naselij Bohova, Hotinja vas, Orehova vas, Radizel, Rogoza, Slivnica, Spodnje Hoče in Zgornje Hoče ter del ureditvenega območja naselja Čreta;

- območja razpršene gradnje in gruč (Vinšeki in Zaforšt);

- območja obsežnih infrastrukturnih objektov: letališče, glavna cesta, železnica;

- ves ostali odprti prostor, ki ga predstavljajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki.

5. člen

(funkcija območja)

Ureditvena območja naselij imajo pretežno stanovanjsko funkcijo.

V ureditvenem območju naselja Sp. Hoče obsega podrobna namenska raba površin površine za stanovanja, centralne površine, mešano namensko rabo površin, površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti, površine za proizvodnjo in skladiščenje, površine za šport, površine za turizem, šport in rekreacijo, površine za pokopališče in zelene površine. Namenska raba površin v ureditvenem območju naselja Zg. Hoč obsega površine za stanovanja ter mešano namensko rabo površin.

V sonaselju Slivnica - Radizel prevladujeta stanovanjska ter mešana raba površin. Podrobna namenska raba površin obsega še centralne površine, površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti, površine za šport, površine za pokopališče in zelene površine.

V sonaselju Orehova vas – Hotinja vas prevladujejo površine stanovanjske namenske rabe. Podrobna namenska raba obsega površine za stanovanja, površine za mešano namensko rabo, površine za rekreacijo, površine infrastrukturnih objektov in naprav ter vodne in zelene površine. V Rogozi prevladujejo površine za stanovanja. V ureditvenem območju naselja nahajajo tudi površine za rekreacijo ter površine za šport.

Bohova ima pretežno stanovanjsko namensko rabo površin. V ureditvenem območju naselja se nahajajo tudi površine za mešano namensko rabo, površine namenjene za proizvodnjo in skladiščenje ter zelene površine.

Čreta je obcestno naselje s pretežno stanovanjsko namensko rabo površin.

Lokacija in obseg posamezne površine namenske rabe sta razvidna iz grafičnih prilog.

V odprtem prostoru imajo kmetijske površine, gozdovi in vodotoki primarno namensko rabo, obstoječa stavbna zemljišča razpršene gradnje pa imajo prometno funkcijo (prometne površine) ali pretežno stanovanjsko funkcijo (ostala stavbna zemljišča razpršene gradnje).

IV. MERILA IN POGOJI GLEDE VRSTE POSEGOV

6. člen

(ureditveno območje naselij)

V ureditvenih območjih naselij Sp. Hoče, Zg. Hoče, Orehova vas, Hotinja vas, Slivnica, Radizel, Rogoza in Bohova ter delu ureditvenega območja naselja Čreta so glede na namensko rabo površin dopustni naslednji posegi:

Površine za stanovanja

- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stanovanjski gradnji in osnovnim dopolnilnim dejavnostim (šola, vrtec, cerkev, manjše trgovine, storitvene dejavnosti, kmečka gospodarstva) ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi gnojišč, gnojnih jam, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov in skednjev,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za centralne dejavnosti

- novogradnje, nadomestne gradnje, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave za namen centralnih dejavnosti (terciarne in kvartarne dejavnosti - trgovske, storitvene dejavnosti, objekti namenjeni potrebam izvajanja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in kulture), pod pogojem, da ta dejavnost ne povzroča motenj v okolju in da funkcionalno zemljišče ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov le za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti, gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo stanovanjski funkciji ni dovoljena,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja pomožnih objektov,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme ter

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Mešana namenska raba površin

- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih prvenstveno stanovanjski gradnji in trgovskim, proizvodnim in storitvenim dejavnostim ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi gnojišč, gnojnih jam, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov in skednjev,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za kulturne, izobraževalne in socialne dejavnosti

- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja vzgoje in izobraževanja, zdravstva, socialnega varstva in kulture s pripadajočimi športnorekreacijskimi objekti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti s stanovanjsko, trgovsko in storitveno dejavnostjo, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za šport

- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja športa in rekreacije s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti s storitveno dejavnostjo (npr. gostinstvo), pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za rekreacijo

- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih potrebam izvajanja športa in rekreacije ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- vzdrževanje objektov,

- postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za proizvodnjo in skladiščenje

- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih proizvodnim servisnim in skladiščnim dejavnostim s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Površine za pokopališče

- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih pokopališki dejavnosti s spremljajočimi objekti primernih storitvenih dejavnosti ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov v okviru osnovne namenske rabe površin, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Zelene površine

- gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Vodne površine

- gradnja objektov javne infrastrukture,

- gradnja objektov grajenega javnega dobra,

- ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

- ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

- gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

- gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

- gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Za vse posege na vodnih površinah je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.

Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječih objektov, ki se nahajajo na vodnih ali priobalnih zemljiščih je dovoljena, če se bistveno ne spreminja namembnost in velikost objektov.

Površine infrastrukturnih objektov in naprav

- rekonstrukcije in nadomestne gradnje gradbenih inženirskih objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- vzdrževanje objektov,

- postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,

- gradnja začasnih objektov namenjenih skladiščenju,

- postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

7. člen

(gruče)

V gručah so dopustni naslednji posegi:

- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stanovanjski gradnji ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov le za potrebe terciarnih in kvartarnih dejavnosti, gradnja novih objektov ali naprav, ki služijo stanovanjski funkciji ni dovoljena,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi gnojišč, gnojnih jam, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov in skednjev,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

8. člen

(stavbna zemljišča razpršene gradnje)

Na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje so dopustni naslednji posegi:

- gradnje novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov (stavb in gradbenih inženirskih objektov) namenjenih stanovanjski gradnji ter gradnja novih objektov, rekonstrukcije in nadomestne gradnje objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- spreminjanje namembnosti objektov kot dopolnitev pretežne namembnosti z dejavnostmi, ki se vežejo na turizem, manjše predelovalne, oskrbne in storitvene dejavnosti, dejavnosti prostega časa, izobraževalne in kulturne dejavnosti, pod pogojem, da nova namembnost ne presega zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju in da velikost gradbene parcele ustreza normativnim pogojem za posamezne dejavnosti,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, v primeru kmetijskega gospodarstva pa tudi gnojišč, gnojnih jam, kašč, kozolcev, kmečkih lop, rastlinjakov, silosov in skednjev,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

9. člen

(območja infrastrukturnih objektov in naprav)

Na območja infrastrukturnih objektov in naprav so dopustni naslednji posegi:

- rekonstrukcije in nadomestne gradnje gradbenih inženirskih objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- vzdrževanje objektov,

- postavitev ograj in gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov,

- gradnja začasnih objektov namenjenih skladiščenju,

- postavitev spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

10. člen

(vodna zemljišča)

Na vodnih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

- gradnja objektov javne infrastrukture,

- gradnja objektov grajenega javnega dobra,

- ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,

- ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave,

- gradnja objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih,

- gradnja objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in

- gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.

Za vse posege na vodnih zemljiščih je potrebno soglasje pristojne službe za upravljanje z vodami.

Rekonstrukcija, adaptacija ali obnova obstoječih objektov, ki se nahajajo na vodnih ali priobalnih zemljiščih je dovoljena, če se bistveno ne spreminja namembnost in velikost objektov.

11. člen

(gozd)

V gozdovih so dopustni naslednji posegi:

- gradnja gozdnih prometnic,

- izkoriščanje, ki ima za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali v oboro za rejo divjadi,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja,

- krčitev gozda – odstranitev gozda zaradi spremembe namembnosti, ki je predvidena v prostorskih planskih aktih občine (te krčitve se lahko izvajajo le na stavbnih, kmetijskih in vodnih zemljiščih).

Za vse posege v gozd in gozdni prostor je potrebno soglasje pristojne območne enote Zavoda za gozdove Slovenije.

12. člen

(kmetijska zemljišča)

Na kmetijskih zemljiščih so dopustni naslednji posegi:

- melioracije,

- gradnja poljskih poti in javnih cest,

- gradnja gnojišča, zbiralnika gnojnice ali gnojevke, kašče, kmečke lope, rastlinjaka, ribnika, silosa, skednja, vrtine ali vodnjaka, vodnega zajetja, senika, krmišča, molzišča in hlevskega izpusta na pogojno zazidljivem območju kmetije, ki ga določajo predpisi s področja določanja vrst zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogojev za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Za vse posege na kmetijska zemljišča izda soglasje pristojna kmetijska svetovalna služba (Ur.l. RS, št. 41/05).

13. člen

(druga zemljišča)

Na drugih zemljiščih (prodišča, sipine, skalovje opustele terase ipd.) so dopustni nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

14. člen

(območja, za katera je predvidena izdelava občinskih lokacijskih načrtov – začasno urejanje z odlokom)

Na območjih, kjer je predvideno urejanje z občinskimi lokacijski načrti, so dopustni naslednji posegi:

- odstranitev objektov in druga dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča,

- vzdrževanje objektov,

- gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov,

- gradnja začasnih objektov, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,

- postavitev vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane opreme,

- nujni posegi in ureditve, ki odpravljajo negativne vplive na okolje in zagotavljajo večjo varnost ljudi in premoženja.

Na območjih za katera je predvidena izdelava z občinskimi lokacijskimi načrti je treba minimalno 15% površin nameniti zelenim površinam in obvezno zasaditi drevored ob novih cestah. V procent zelenih površin ne spadajo ozelenjena parkirišča.

V. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE

15. člen

(pogoji in merila za lego in velikost objektov v ureditvenih območjih naselij)

V ureditvenih območjih naselij se je potrebno prilagoditi sosednjim objektom po odmikih od ulice, gradbeni liniji ter naklonu streh. Slemena streh objektov morajo povzemati smeri slemen obstoječih sosednjih objektov (pravokotno ali vzporedno z ulico). Višina kapi strehe mora slediti ulični višini kapi streh obstoječih objektov. Odstopanja so upravičena v križiščih cest.

Razmerje med pozidano in celo površino gradbene parcele individualnih stanovanjskih hiš je 0.10 – 0.4. Objekti imajo eno ali dve etaži nad nivojem terena (P, P+M ali P+1). Dovoljena je tudi gradnja kleti.

Pri določanju višine večstanovanjskih objektov večjih gabaritov (stanovanjski blok) in objektov namenjenih različnim dejavnostim je treba zaščititi poglede na cerkveni zvonik tako, da jih višine novih objektov ne presegajo in se ne poruši silhueta naselja. Objekti morajo po velikosti upoštevati stavbne gmote in ploskovna razmerja območja, kamor se objekt locira in ne smejo bistveno izstopati po velikosti.

Proizvodne objekte je treba locirati tako, da je omogočen ustrezen dostop, manipulacija in parkiranje ter da so upoštevani vsi požarnovarstveni in sanitarnotehnični predpisi. Višina objekta mora ustrezati predpisom o potrebni minimalni višini prostora za posamezno dejavnost, vendar ne sme presegati silhuete naselja.

Stolpni silosi na kmečkih gospodarstvih ne smejo izstopati iz silhuete naselja.

Za namenske rabe je normirana maksimalna vrednost izrabe zemljišča v spodnji tabeli.

Pri čemer sta:

(1) faktor izrabe zemljišč (FIZ) je razmerje med bruto etažnimi površinami objektov nad nivojem terena in površino zemljišča gradbene parcele,

(2) stopnja izrabe zemljišč (SIZ) je razmerje med dovoljenim številom m3 prostornine objekta na m2 površine gradbene parcele.

Pomožne objekte za lastne potreba je možno postavljati znotraj predvidenih gradbenih linij v skladu s predpisanimi FIZ in SIZ.

16. člen

(pogoji in merila za lociranje objektov v gručah in na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje)

Pri postavitvi je potrebno upoštevati naravne lastnosti in ustvarjene danosti prostora oziroma je treba gradbeno parcelo na novo formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile objektu (potek komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora, urbanistične zahteve - dovozi in dostopi, intervencijske poti, sanitarno tehnične zahteve).

V gručah se objekti razmeščajo v navidez nepravilni red, slemena streh niso vzporedna. Objekti so od ceste so različno oddaljeni.

Območje stavbnih zemljišč razpršene gradnje:

- Pohorje - nov objekt naj skupaj z ostalimi tvori zaokroženo celoto. Če se objekt gradi izven funkcionalnega zemljišča kmetije, naj bo sleme strehe vzporedno s smerjo plastnic,

- Dravsko polje - objekt naj bo s krajšo fasado obrnjen proti prometnici, dvorišče naj bo ob objektu ali za njim.

17. člen

(oblikovanje objektov v ureditvenih območjih naselij)

Arhitektura objekta in oblikovanje gradbenih elementov morajo biti skladni in iz trajnih gradbenih materialov.

Dovoljena je gradnja kleti, ki je v celoti pod zemljo; v primeru nagnjenega terena (nad 15 %) je lahko klet največ do polovice etaže nad raščenim terenom. V primeru izkoriščene mansarde morajo biti okna na stenah, izjemoma na strehi.

Pri oblikovanju javnih objektov so dopustni oblikovalski kontrasti, kadar ima vizualni kontrast namen vzpostaviti prostorsko dominanto.

Na označenih območjih kmetij v naseljih Bohova, Orehova vas in Hotinja vas (ki so razvidna iz grafičnih prilog) se tudi v primeru opustitve kmetije ohranja tradicionalna oblika pozidave z gradnjo vrstnih objektov (vrstnih hiš).

Terase in nasipe nad nivojem terena ni možno urediti na ulično stran objekta. Ohranjati je potrebno sistem ulica - predvrt – hiša – vrt, ki ščiti zasebnost bivalnega vrta ter niveleto oziroma enakomeren višinski potek ulice.

18. člen

(oblikovanje objektov v gručah in na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje)

Pri oblikovanju stavb v gručah in na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba stavbe oblikovati skladno z oblikovanjem tipične avtohtone arhitekture. Na Pohorju - tlorisno razmerje stavbe naj bo čimbolj podolgovato (priporočamo razmerje 1:1,8;). Maksimalna etažnost je K+P+M. Streha je dvokapna, strma, naklona od 38 - 45°; kritina temna (bobrovec ali zareznik). Priporočljiva je uporaba poudarjeno oblikovanega portala in okenskega okvirja v ometu ali kamnu, čopov na strehi ter detajlov iz lesa (opaž, mostovž, gank, zatrep). Dravsko polje –oblika tlorisa stavbe naj bo podolžna (stegnjeni dom) ali objekt v L (dom na vogal). Priporočamo tlorisno razmerje 1:1,5 do 1:3). Maksimalna etažnost je K+P+M. Streha je strma dvokapnica z naklonom od 38 - 45°, strešna okna morajo biti vzporedna z naklonom strehe. Kritina je temna (bobrovec ali zareznik). Priporočljiva je, da leži vhod na krajši fasadi, da so stene zidane in gladko ometane.

Tlorisno razmerje se lahko zagotovi tudi z dodajanjem pomožnih objektov osnovnemu tlorisu (npr. garaža v podaljšku stanovanjske hiše).

19. člen

(upoštevanje potreb funkcionalno oviranih ljudi pri načrtovanju)

Novi posegi v prostor na javnih objektih ali javnih površinah in prenove le teh morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.

20. člen

(vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave)

Dozidave (tudi prizidki pomožnih objektov) in nadzidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Enako velja za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije.

Komunalni objekti in naprave morajo biti ograjeni in ustrezno ozelenjeni. Prizidki z ravnimi strehami niso dovoljeni.

21. člen

(ureditev okolice objekta)

Za urejanje zunanjih površin se morajo uporabljati naravni materiali. Ohišnice naj sestavljajo pretežno visoko debelne sadne rastline. Razmejitve med parcelami morajo biti kar najmanj vpadljive (iz lesa, žive meje iz gabra, leske). Priporočljiva je uporaba avtohtonega zelenja.

Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.

Na območju Dravskega polja je priporočljivo postavljanje ograje okoli objektov in sajenje dreves na delu dvorišča, ki je odprto proti polju.

22. člen

(odmiki)

Medsebojni odmik prosto stoječih objektov ter odmik od meje gradbene parcelne se določi glede na terenske in krajinske razmere ter v skladu s sanitarno tehničnimi, požarno varstvenimi in obrambnimi predpisi ob upoštevanju funkcionalnih, estetskih in likovnih kvalitet morfologije naselja.

Najmanjši medsebojni odmik mora biti tolikšen, da novi objekti škodljivo na vplivajo na bivalne pogoje prebivalcev sosednjega objekta ali na rabo sosednjih parcel (osončenje, protipožarna zaščita).

Novi objekt (tudi enostaven objekt, razen ograje) mora biti odmaknjen minimalno 3 m od meje gradbene parcele, s soglasjem mejaša je lahko razdalja tudi manjša (v tem primeru mora investitor novega objekta ustrezno urediti odtoke s strešin, namestiti snegobrane ter preprečiti vse ostale vplive na parcelo ali objekt mejaša).

Na delu Miklavške ceste, ki poteka v smeri sever - jug (cona I11) je treba obvezno zagotoviti najmanj 6m odmik objektov od parcelne meje cestnega sveta.

23. člen

(enostavni objekti)

Vrste dopustnih enostavnih objektov za posamezno namensko rabo prostora v ureditvenih območjih naselja oziroma posamezno plansko rabo prostora so določene v poglavju IV. Merila in pogoji glede vrste posegov tega odloka.

Pomožni objekti za lastne potrebe

Pomožne objekte za lastne potrebe je možno postavljati v okviru predpisanega FIZ ali SIZ.

Drvarnica, garaža, lopa, nadstrešek, steklenjak, uta (senčnica): Oblikovani morajo biti skladno z oblikovanjem osnovnega objekta. Kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Bazen, steklenjak, rezervoar za utekočinjeni naftni plin ali nafto: Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

Ograje

Medsosedska, varovalna in igriščna ograja ne smejo biti kamnite ali betonske. Dovoljeni so kamniti ali betonski oporni stebri in cokl. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. Varovalne ograje morajo biti intenzivno ozelenjene.

Ulično ograjo stanovanjskih objektov se izvede do skupne višine 1,2 m (z ali brez podstavka + polnilo).

Oporni zid (škarpa) je dovoljena v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin. Biti mora obdelan s kamnom ali ozelenjen s popenjalkami.

Pomožni infrastrukturni objekti

Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.

1. Pomožni cestni objekti

Objekt za odvodnjavanje cest - v ureditvenih območjih naselja ni dovoljena uporaba odprtih odvodnih jarkov.

Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij ter na nadvozih morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.

Objekt javne razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze, itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2,0 m je treba drog postaviti ob ograje oz. na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom. Priporočamo uporabo standardnih kandelabrov, svetilk in omaric za javno razsvetljavo.

Cestni silos – postavljanje v ureditvenih območjih naselij ni dovoljeno razen v sklopu cestne baze. Avtobusno postajališče – v ureditvenih območjih naselij in v ureditvenih območjih za turizem in rekreacijo je treba z lociranjem avtobusnega postajališča zagotoviti pokritost poselitvenega območja s 500 m radijem dostopnosti. Minimalni pogoji za lociranje in oblikovanje avtobusnih postajališč so podani v Pravilniku o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Ur. l. RS št. 37/03). Pravilnik določa tudi tehnične elemente avtobusnih postajališč v zalivu. Postajališča morajo biti razpoznavna,  opremljena z nadstreški, opremljena s klopmi, koši zasmeti ter informacijami o prevozu (vozni red, relacija ali št. linije, načrt mreže linij).

2. Pomožni železniški objekti

Protihrupne ograje – v primeru postavitve na območju varovanih pogledov na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij ter na nadvozih morajo protihrupne ograje biti transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.

3. Pomožni energetski objekti

Transformatorska postaja – pri postavitvi je treba upoštevati morfologijo naselja in gradbene meje obstoječe zazidave.

4. Pomožni telekomunikacijski objekti

Bazna postaja – antenski drog, antenski nosilec – ne smejo biti postavljeni na stavbo razen v ureditvenih območjih za šport in rekreacijo ter na območju mešane namenske rabe površin in območju površin za proizvodnjo in skladiščenje v ureditvenih območjih naselij.

5. Pomožni komunalni objekti

Ekološki otoki – Postavljeni so lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.

6. Pomožni kmetijsko gozdarski objekti

Kašča, kmečka lopa, rastlinjak, koritasti silos in skedenj - kot prizidek na fasadah morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.

Gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke - z odvajanjem odpadne vode je prepovedano izpuščati gnojevko in gnojnico neposredno v vodo in kanalizacijo. (Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov reje domačih živali (Ur. list RS, št. 10/99, 7/00 in 41/04)).

Gozdne prometnice (gozdne ceste, gozdne vlake) – načrtovanje, gradnje, vzdrževanje in uporaba gozdnih prometnic mora biti v skladu s Pravilnikom o gozdnih prometnicah (Ur. l. RS št. 104/04).

Začasni objekti namenjeni sezonski turistični ponudbi

Sezonski gostinski vrt – če je nadstrešnica prizidek na fasadi mora biti izvedena tako, da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. Pohodno površino vrta se lahko obdela z lesom. Kamp - za urejanje je treba uporabljati naravne materiale.

Začasni objekti namenjeni prireditvam

Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čimbolj koncentrirane.

Začasni objekti namenjeni skladiščenju

Ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.

Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

Za urejanje je treba uporabljati naravne materiale. Sprehajalne poti - se morajo prilagajati obstoječi konfiguraciji terena. Utrdijo se in opremijo s klopmi, koši za odpadke. Ob njih se zasadijo drevesa.

Spominska obeležja

Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Urbana oprema

Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.

Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.

Nadkrita čakalnica, javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk in montažna sanitarna enota - priporočamo uporabo standardnih elementov. Objekt za oglaševanje – postavlja se v skladu z Odlokom o plakatiranju in oglaševanju v Občini Hoče–Slivnica (MUV 14/04). Plakatni oz. oglasni objekti so namenski prostori za nameščanje plakatov in oglasov ter se po tem odloku delijo na premične in nepremične vizualne komunikacijske objekte (v nadaljevanju: VKO). Dejavnost oglaševanja se skladno s tem odlokom izvaja na območju občine na VKO, ki so postavljeni na javnih površinah ali so vidni z javnih površin in, na katerih so nameščeni oglasi. VKO morajo biti postavljeni tako, da:

- ne ovirajo pogleda na prometno signalizacijo,

- ne ovirajo namembnosti prostora in ne kazijo videza okolja,

- ne ovirajo sporočila ali pogleda na oglasu drugega VKO in ga

ne žalijo,

- ne ovirajo preglednosti na cesti,

- niso postavljeni na zidovih in fasadah objektov in naprav, ki so zavarovani na podlagi predpisov,

- ne spominjajo na prometno signalizacijo,

- so v primeru osvetlitve z lastnim virom osvetljeni tako, da ni moteča za stanovalce v soseščini,

- niso nameščeni na prometne znake.

Mesto postavitve, višina in lega VKO morajo biti takšne:

- da ne zakrivajo postavljenih prometnih znakov,

- ne odvračajo voznikov od postavljenih prometnih znakov,

- ne ogrožajo hoje pešcev.

Nesvetleči steber kot tudi plakati ne smejo biti refleksni.

Pri lociranju VKO je potrebno upoštevati prepovedi postavljanja (omejitve v prostoru) teh objektov na območjih varovanih pogledov, območjih varstva zelenih površin v območjih kakovostnih arhitektonskih strukturah in v območjih ali na posameznih objektih naravne in kulturne dediščine. Reklamni stolp – svetlobne vitrine, svetlobni stolpi, plakatni stolpi; reklamni pano – veliki pano, plakatna tabla, tabla, obešanka, zastava.

Otroško igrišče - pri oblikovanju otroških igrišč je potrebno zagotoviti igrala predvsem za najmlajše starostne stopnje (3-6, 6-12 let). Zagotovljena mora biti preglednost ureditve.

24. člen

(oblikovanje pokopališč)

Območje pokopališča mora biti oblikovano tako, da jasno izraža svojo identiteto v prostoru. Sestavni del pokopališča je objekt mrliške vežice, ki poleg osnovne funkcije lahko vsebuje tudi druge dejavnosti, ki so vezane na funkcijo pokopališča. Grobna poljina mora biti razdeljena na grobna polja. V enem grobnem polju je samo ena vrsta grobov: klasični grobovi ali žarni grobovi. Vsako grobno polje se označi s tekočo številko ali črko. Dostopi do grobnih polj morajo biti zagotovljeni s potmi, minimalna širina poti je 2,5m.

Nagrobniki se oblikujejo v skladu s pokopališkim redom. Pokopališče mora imeti zagotovljen prostor za množične pokope v slučaju naravnih in drugih nesreč. Pokopališče mora imeti zagotovljen primeren prostor za pokopališke komunalne odpadke, ki vizualno ni izpostavljen. Na območju pokopališča je možno urediti parkirna mesta. Pokopališče mora biti ograjeno in ustrezno ozelenjeno. Znotraj pokopališča je možna členitev prostora z oblikovanimi zelenimi površinami.

25. člen

(oblikovanje drugih posegov)

Ureditve vodotokov in hudournikov se izvajajo kot sanacija erodiranih brežin predvsem z uporabo naravnih materialov, tako da je čim manj vidnega betona.

Z urejanjem kmetijskih zemljišč se ne sme sprožiti erozijskih procesov, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ali preprečiti odtoka visokih voda. Potrebno je ohranjati pasove vegetacije in posamezna drevesa in gozdni rob.

Izkoriščanje mineralnih surovin se izvaja po zakonu o rudarstvu. Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je treba zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nakloni je potrebno zatraviti ali zasaditi, v primeru strmejših brežin so dovoljeni tudi betonski oporni zidovi, ki morajo biti obloženi z avtohtonim kamnom ali ozelenjeni.

VI. MERILA IN POGOJI ZA DOLOČANJE GRADBENIH

PARCEL

26. člen

Velikost gradbenih parcel se določi v projektni dokumentaciji.

Obliko gradbene parcele na stavbnih zemljiščih razpršene gradnje je treba formirati tako, da bo omogočala pravilno umestitev objekta v prostor glede na naravne danosti in ustvarjene razmere in zagotavljala primerne ureditve površin, ki bodo služile temu objektu.

Oblika parcele v ureditvenih območjih naselij mora biti praviloma pravokotne oblike in s stranicami pravokotno na potek ceste in s krajšo stranico ob cesti. V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za tovrstno stavbno tipologijo, mora lastnik tega zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča z upoštevanjem navedenih pogojev in meril ter cestno navezavo na javno cesto.

Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč je potrebno upoštevati:

- namembnost in velikost objekta na parceli, poteke komunalnih vodov in druge omejitve rabe prostora,

- urbanistične zahteve (dovozi in dostopi, intervencijske poti, mirujoči promet, odprte površine),

- sanitarno tehnične zahteve.

Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.

V spodnji tabeli so določene minimalne in maksimalne velikosti parcel v ureditvenih območjih naselij po posamezni tipologiji individualne stanovanjske gradnje ter za samostojno stoječe stavbe grajene za dejavnosti na površinah za stanovanja in proizvodne ter skladiščne objekte na površinah za proizvodnjo in skladiščenje. Parcela je lahko večja v primeru, ko je preostanek zemljišča premajhen za oblikovanje nove gradbene parcele.

Na gradbeni parceli stanovanjske stavbe so poleg stanovanjske stavbe vključeni tudi garaža, dvorišče, parkirišča, predvrt in vrt. V primeru, da je razpoložljivo stavbno zemljišče večje od maksimalne velikosti posameznega stavbnega zemljišča za to vrstno stavbno tipologijo, mora lastnik zemljišča naročiti ustrezno parcelacijo celotnega stavbnega zemljišča takoj, ko lahko formira novo minimalno gradbeno parcelo v skladu s pogoji za namensko rabo zemljišča.

V primeru prenove gradbenega fonda enodružinske stanovanjske gradnje je možno prostostoječe enodružinske hiše, nadomeščati s tipologijo vrstne ali atrijske hiše, ne pa tudi z večstanovanjskimi objekti, če to ni posebej določeno v namenski rabi površin. Enako velja za parcelacijo večjih nezazidanih gradbenih parcel.

Oblika parcele pri enodružinski stanovanjski gradnji mora biti praviloma pravokotne oblike, s stranicami pravokotno na potek ulice in s krajšo stranico ob ulici.

VII. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROMETA

27. člen

(varovalni in drugi pasovi ob prometnicah)

Gradnja in rekonstrukcija objektov ter izvajanje drugih posegov v prostor varovalnih pasov javnih cest in javnih kolesarskih poti je dovoljena le s soglasjem upravljavca. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran javne ceste širok:

- pri avtocesti 40 m,

- pri hitri cesti 35 m,

- pri glavni cesti 25 m,

- pri regionalni cesti 15 m,

- pri lokalni cesti 6 m,

- pri javni poti 4 m,

- pri državni kolesarski poti 5 m,

- pri javni poti za kolesarje 3 m.

V progovnem pasu, ki je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge, se smejo graditi le objekti, napeljave in naprave javne železniške infrastrukture. V varovalnem progovnem pasu, ki je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge, ki poteka od meje progovnega pasu, se smejo na podlagi predhodnega soglasja upravljavca graditi objekti in postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od proge, odvisno od njihove vrste in namena ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa.

Če je nameravana gradnja ali postavitev objektov oziroma naprav v območju omejene ali v območju nadzorovane rabe letališča, mora investitor ali lastnik pridobiti predhodno soglasje upravljavca.

28. člen

(gradnja ali rekonstrukcija cest in dostopov do objektov in zemljišč)

V primeru novogradenj ali rekonstrukcij cest je le te treba asfaltirati in izgraditi s prometno tehničnimi elementi določenimi glede na funkcijo ceste, prometno obremenitev, vrsto in strukturo prometa. Kadar zaradi prostorskih možnosti ni moč zagotoviti zadostne širine cest so lahko na krajših odsekih tudi ožje. Na daljših in ozkih odsekih cest, kjer ni zagotovljeno varno in nemoteno srečanje dveh merodajnih vozil ali enega merodajnega vozila z običajnim vozilom, je treba na primernih preglednih razdaljah urediti izogibališča (razširitev vozišča). Izogibališča je treba urediti za vozila, ki vozijo navzdol, izjemoma za tiste, ki vozijo navzgor. V primeru slepega zaključka ceste in kjer na primerni oddaljenosti ni možnosti za obračanje vozil je treba na koncu cest urediti obračališča.

Prometno-tehnični elementi javnih cest in poti ter dovoznih cest morajo zagotavljati preglednost v krivinah in križiščih (polje preglednosti) ter morajo ustrezati strukturi prometa in prometnim obremenitvam. Raba prostora v območju polja preglednosti je omejena in na njem ne sme biti vertikalnih ovir (objektov, ograj, zasaditev ipd.) višjih od 30 cm. Ceste naj križajo čimbolj pravokotno. Vse ceste je treba ustrezno odvodnjavati in redno vzdrževati, vse kategorizirane ceste pa tudi asfaltirati.

Za vsako stavbo mora biti zagotovljen dovoz in dostop z javne ceste. Dovozne ceste in dostopi do objektov in zemljišč morajo biti praviloma navezani na javne ceste nižje kategorije in preko teh na javne ceste višje kategorije.

Gozdne prometnice morajo biti načrtovane, izgrajene in vzdrževane skladno z veljavnim pravilnikom o gozdnih prometnicah. Gradnja na praznih parcelah ne sme onemogočati možno izgradnjo dovozov do gradbenih parcel predvidenih za gradnjo in ne sme onemogočiti dovozov do kmetijskih zemljišč in lesno-pridelovalnega gozda. Prostor med hišami ob cestah mora omogočati uvoze na parcele.

Veljavni predpisi s področja varnosti cestnega prometa se uporabljajo za vse javne prometne površine in tudi za prometne površine, ki niso kategorizirane kot javne: dovozne ceste, dostopi do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine, avtobusne postaje in postajališča, gozdne ceste, ceste v zasebni lasti.

29. člen

(intervencija in dostava)

Do vseh stavb mora biti zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, ob stavbah pa zagotovljena možnost za postavne in delovne površine za gasilsko službo. Intervencijske poti so lahko tudi po peš površinah. Do stavb, v katerih so locirane nestanovanjske dejavnosti, mora biti zagotovljen dovoz za dostavna vozila, po potrebi tudi za kmetijska vozila ter dostavne in manipulativne površine. Vse intervencijske poti, dostavne poti in manipulativne površine morajo biti primerno utrjene in dimenzionirane ter urejene brez ovir.

30. člen

(mirujoči promet)

Na območjih mešane namenske rabe kjer je koncentracija javnih funkcij je treba urediti javne parkirne površine (npr. parkiranje ob javni cesti, javna parkirišča).

V primeru novogradenj, dozidav, nadzidav ali sprememb namembnosti obstoječih objektov je treba urediti dodatna parkirišča kapacitete, ki se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Neutrjene parkirne površine niso dovoljene.

Parkirne površine za tovorna vozila je moč urediti le na površinah za proizvodnjo in skladiščenje.

31. člen

(kolesarski in peš promet)

Kolesarje je treba ob lokalnih cestah skozi središča naselij in ob kategoriziranih državnih cestah, razen ob nizkoprometnih regionalnih cestah, voditi ločeno od motornega prometa. Pešce je treba voditi ločeno od motornega prometa ob vseh javnih cestah, razen ob javnih poteh, ki naj funkcionirajo kot skupne prometne površine, in ob lokalnih cestah ter nizkoprometnih regionalnih cestah izven naselij. Če cesta ne omogoča varnega srečevanja vozil, kolesarjev in pešcev jo je treba razširiti ali pa utrditi izogibališča na primernih preglednih razdaljah.

Odstavna mesta za kolesa je treba urediti ob vseh objektih centralnih dejavnosti in na vstopih na športne in rekreacijske površine. Njihovo število se določi glede na vrsto in obseg dejavnosti. Vse površine namenjene pešcem morajo ostati nezazidane in urejene brez arhitektonskih ovir.

Vse rekreacijske kolesarske povezave in pohodniške poti morajo biti označene s prometno signalizacijo. Njihov potek ne sme biti prekinjen, površine pa brez fizičnih ovir. Vsa stanovanjska območja je treba določiti kot območja omejene hitrosti. Na cesti, ob kateri poteka šolska pot, bo treba izvesti ukrepe umirjanja prometa.

32. člen

(javni potniški promet)

Avtobusna postajališča so lahko urejena na vozišču, razen ob kategoriziranih državnih cestah, kjer morajo biti urejena v zalivu izven vozišča. Zagotoviti je treba varno ustavljanje avtobusov ter varno vstopanje in izstopanje potnikov. Vsa postajališča je treba opremiti s talno in vertikalno signalizacijo. Nivojska križanja cest z železniško progo niso dovoljena.

VIII. MERILA IN POGOJI ZA KUREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE TER INFRASTRUKTURE TER OMREŽJA ZVEZ

33. člen

(splošni pogoji)

Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti medsebojno usklajeni.

Obstoječe in predvidene objekte je potrebno priključiti na komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo (kanalizacijsko omrežje, vodovodno omrežje, električno omrežje in omrežje zvez – telekomunikacijsko in CATV).

Pogoje za priključitev podajo upravljavci komunalnih in energetskih naprav ter omrežja zvez.

Predvideni energetski in telekomunikacijski vodi v naseljih morajo biti izvedeni zemeljsko, v območjih izven naselja so lahko prosto zračni.

34. člen

(vodooskrba)

Za reševanje problema vodooskrbe je na območjih, kjer je že zgrajeno javno vodovodno omrežje, potrebno priključiti objekte pod pogoji upravljavca vodovodnega omrežja. Do takrat se stanje obstoječih porabnikov ne menja, novi objekti pa se lahko gradijo le, v kolikor upravljavec obstoječih vodovodnih sistemov lahko zagotovi potrebne količine neoporečne vode.

Pri celotni obravnavi urejanja območja je potrebno ob novogradnjah vodovodnih cevovodov, ter za področja nove pozidave predvideti tudi rekonstrukcije obstoječega vodovodnega omrežja tam, kjer je to potrebno. Natančnejši pogoji za izvedbo rekonstrukcij in novogradenj vodovodnih cevovodov bodo podani v soglasjih k posameznemu posegu v prostor.

Obnoviti in dopolniti je treba obstoječe omrežje tako, da bo nudilo požarno zaščito in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

35. člen

(vodnogospodarske ureditve in raba vode)

Zaradi preprečevanja onesnaženosti voda je treba:meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin samo predhodno prečiščene voditi v vodotoke.

Zagotoviti je potrebno sanacije poškodb in vzdrževanje strug in brežin nastalih zaradi erozivnih procesov.

Na mestih, kjer je to potrebno, izvršiti regulacije potokov.

36. člen

(zbiranje, odvajanje in čiščenje onesnaženih voda)

Dograditi je treba manjkajočo kanalizacijo oz. dopolniti omrežje tako, da bo nudilo izenačevanje komunalnega standarda za vse prebivalce v naseljih in omogočalo neposredno priključevanje uporabnikov.

Celotno omrežje javne kanalizacije v naseljih naj se konča z iztokom, oz. čiščenjem na centralni čistilni napravi v Mariboru.

Novih sosesk, večjih od 50 PE (populacijski ekvivalent), se ne sme graditi brez kanalizacije, stare soseske oz. pozidavo pa je potrebno čim prej sanirati s kanalizacijo, ki se zaključuje z ustrezno čistilno napravo.

Na območjih, kjer še ni zgrajenega sistema javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov (nepropustne greznice, male čistilne naprave). Pri tem je potrebno upoštevati sanitarno tehnične predpise.

V nobenem primeru ni dovoljeno odvajati fekalne ter odpadne vode iz proizvodnje v vodotoke neprečiščene.

Objekti s tehnološkimi odpadnimi vodami morajo imeti svoj sistem čiščenja.

Neonesnažene meteorne vode je treba odvajati v ponikovalnice in odprte jarke.

Meteorne vode iz manipulativnih in parkirnih površin je treba po ustreznem predčiščenju (lovilec olj ali usedalnik) ponikati oziroma, kjer to ni možno, voditi v vodotoke.

37. člen

(elektroenergetsko omrežje)

Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca.

Novi objekti se priključijo na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.

Planiranje novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) in pripadajočega omrežja (20 kV in 0,4 kV) bo odvisno od povečanja obremenitev, ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih priključenih na obstoječe elektroenergetske vode. TP je potrebno locirati v težišče potrošnje.

Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektroenergetskem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju).

Iz predvidenih TP je treba do posameznih odjemalcev položiti ustrezno nizkonapetostno omrežje.

Nizko in srednje napetostno omrežje je treba v naseljih zgraditi v podzemni oz. kabelski izvedbi. Prav tako morajo biti priključki odjemalcev na omrežje zemeljski.

Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.

Treba je upoštevati širino elektroenergetskega koridorja daljnovoda 30m (15m na vsako stran od osi daljnovoda).

Za vsak poseg v elektroenergetski koridor je potrebno izdelati ustrezno projektno dokumentacijo, ki obdeluje približevanje in križanje z VN prenosnim vodom.

38. člen

(javna razsvetljava)

Izgradnja nove javne razsvetljave naj se izvede z enotno opremo za celotno sosesko.

Omrežje javne razsvetljave v naselju mora biti zemeljsko. Polaganje kablov je praviloma ob cesti.

39. člen

(ogrevanje)

Ogrevanje objektov v naseljih in pri razpršeni gradnji se lahko vrši individualno z ekološko sprejemljivimi gorivi (ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, biomasa), s katerimi se ne bo dodatno onesnaževalo okolje.

Na območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v primeru sočasne gradnje, je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice.

V slučaju ogrevanja s tekočim naftnim plinom, naj bodo rezervoarji locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.

Način skladiščenja tekočih naftnih derivatov mora biti v skladu s Pravilnikom o tem, kako morajo biti zgrajena in opremljena skladišča ter transportne naprave za nevarne in škodljive snovi.

Ogrevanje je možno tudi s toplotnimi črpalkami za izkoriščanje podtalnice in s postavitvijo zemeljskih grelnih registrov.

Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

40. člen

(plin)

Za območja predvidenih zazidav je potrebno predvideti priključke na plinovodno omrežje za potrebe ogrevanja z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje, priključke in plinske inštalacije je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

Pri načrtovanju ostalih posegov v prostor občine je potrebno upoštevati varnostni pas, ki omogoča varno obratovanje plinovoda in sega:

- za največji delovni tlak do vključno 5 barov: 2 m na vsako stran plinovoda in

- za največji delovni tlak nad 5 barov do 16 barov: 5 m na vsako stran plinovoda.

V tem pasu ima upravljavec vedno pravico dostopa do plinovoda.

41. člen

(telekomunikacijsko omrežje)

Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega omrežja v naselju morajo biti zemeljski.

Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste. TK omrežje v naseljih naj bo v zemeljski izvedbi. Investitorji morajo zaprositi za izvedbo priključkov pri upravljavcu.

42. člen

(kabelsko razdelilno omrežje)

Na območju obdelave je potrebno v pločnikih oz. ob robu ulic cestišč do posameznih objektov predvideti nadaljnjo izgradnjo KRS kabelskega omrežja s cevno kabelsko kanalizacijo, v katero se predvidi uvlačenje kablov.

IX. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA

43. člen

(varstvo voda)

Pri predvidenih posegih je treba upoštevati varovanje priobalnega zemljišča in sicer pri vodotokih 2. reda 5 metrov od meje vodnega zemljišča.

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Ne glede na vrsto gradnje, mora investitor med gradnjo z ustreznimi ukrepi skrbeti, da ne pride do onesnaževanja površinskih voda ali podtalnice.

Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode ter odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, gramoznice in opuščene gramozne jame ali peskokope, ki so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano. Prav tako je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje. Pri gradnji večjih utrjenih (asfaltnih ali tlakovanih) površin in strešin v urbanih območjih, je treba predvideti ukrepe za zmanjšanje hitrosti odtoka padavinskih voda.

Pri urejanju vodnega režima je treba upoštevati principe sonaravnega urejanja vodotokov. Upoštevati je treba naravno dinamiko in ohranjati naravno retencijsko sposobnost prostora. Rabo, ki lahko vpliva na spremembe vodnega režima je treba usmerjati izven tega prostora.

44. člen

(varstvo zraka)

Območje občine spada po Uredbi o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zraka v II. stopnjo onesnaženosti. V izogib onesnaženju zraka se kot splošno navodilo priporoča ogrevanje z ekološko neoporečnim gorivom (ekstra lahko kurilno olje, tekoči naftni plin, elektrika...).

Gradnja na območju lahko predstavlja vir onesnaženja zraka, zato je med njo potrebno upoštevati omilitvene ukrepe. Ti so predvsem uporaba gradbene mehanizacije in naprav, ki ustrezajo normam kakovosti, ustrezno nalaganje in čiščenje prevoznih sredstev, ko zapuščajo gradbišče in se vključujejo v promet, čiščenje javnih prometnih površin, prekrivanje deponij, prekrivanje transportnih sredstev v času prevozov sipkega materiala… Pri projektiranju živilskih obratov je treba zagotoviti protiprašno ureditev okolice skladno z zahtevami Pravilnika o higieni živil (Ur. l. RS št. 60/2002).

45. člen

(varovanje tal)

Ohranjati je treba naravne prvine v prostoru in se s posegi prilagajati reliefnim značilnostim prostora.

Pri gradnji objektov je potrebno humus odgrniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.

46. člen

(varstvo pred hrupom)

Novogradnje in nove dejavnosti je potrebno locirati tako, da ravni hrupa kot posledica uporabe ali obratovanja dejavnosti ob upoštevanju stopnje varovanja pred hrupom ne presegajo določenih mejnih ravni za vir hrupa.

Območje občine Hoče–Slivnica je razdeljeno na dve območji varstva pred hrupom:

- IV. območje varstva pred hrupom za stavbe z varovanimi prostori je določeno na površinah za proizvodnjo in skladiščenje, območjih prometne infrastrukture, kmetijskih zemljiščih in gozdu, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa.

- III. območje varstva pred hrupom je določeno za vse ostale površine.

Obstoječe vire prekomernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa, ki so posledica njihovega obratovanja, ne presegajo mejnih ravni za vir hrupa.

Upoštevati je potrebno tudi Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS št. 105/05).

Pri posameznih virih prekomernega hrupa je potrebno nivo hrupa meriti in izvesti ustrezno protihrupno zaščito ali sanacijo.

V projektni dokumentaciji za nove objekte oziroma spremembe namembnosti obstoječih, mora biti glede na stopnjo obremenitve s hrupom, predvidena ustrezna zaščita ter podana izjava o varstvu pred hrupom.

Za nova poselitvena območja je izvedba vseh ukrepov, zaradi obratovanja avtoceste za zaščito pred prekomernim hrupom, opredeljena kot obveznost lokalne skupnosti oz. investitorjev objektov.

47. člen

(ohranjanje narave)

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo prostorsko ureditvenih pogojev za občino Hoče–Slivnica« (ZRSVN, OE Maribor, december 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Hoče–Slivnica.

Na območju urejanja s PUP se nahajajo naslednja zavarovana območja, naravne vrednote in ekološko pomembna območja:

- območji zooloških naravnih spomenikov NS 15 Hotinja vas - ribnik in NS 16 Pivola - ribnik, ki sta določeni tudi kot zoološki naravni vrednoti lokalnega pomena (NVLP 6435 - Hotinja vas - ribnik in NVLP 6436 - Pivola - ribnik)

- naravni spomeniki - dendrološka naravna dediščina NS 50 - Hotinja vas - lipa, NS 51- Hotinja vas - lipa, NS 67 - Furmanova tisa, ki so določeni tudi kot drevesne naravne vrednote lokalnega pomena (NVLP 6452 -Hotinja vas - lipa, NVLP 6451- Hotinja vas - lipi, NVLP 6500- Furmanova tisa)

- območje pričakovanih naravnih vrednot 44 Pohorje

- ekološko pomembna območja: EPO - Dravsko polje, EPO – Fram in Razvanje, EPO – Slivniški ribniki in EPO – Pohorje.

48. člen

(varovanje kulturne dediščine)

Za posege na območjih ali objektih kulturne dediščine ter na njihovih vplivnih območjih je potrebno pridobiti kulturnovarstvene akte.

49. člen

(ravnanje z odpadki)

Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta komunalnih odpadkov tako, da niso vizualno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz smeti.

Odjemna mesta za odpadke na pokopališčih morajo biti urejena znotraj ograje.

Za potrebe občanov se za zbiranje večjih kosovnih odpadkov uredi reciklažno dvorišče za kratkotrajno hranjenje. Ko so kontejnerji polni, se odpadki odpeljejo v nadaljnjo predelavo. Odvoz izvrši za to pooblaščeno podjetje.

Posebnih odpadkov ni dovoljeno zbirati in odlagati skupaj s komunalnimi odpadki.

Obvezno je upoštevati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Hoče–Slivnica.

X. MERILA IN POGOJI ZA UREJANJE PROSTORA ZA OBRAMBO IN ZAŠČITO PRED NESREČAMI

50. člen

Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požari, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

51. člen

(zaščita pred požarom)

Potrebno je zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja.

Če niso podani s posebni predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države.

V hidrantnem omrežju je potrebno zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Ur. list SFRJ, št. 30/91).

Pogoji za odmike med stavbami se zagotavljajo na podlagi smernic SZPV 204/99, ki jih je izdalo Slovensko združenje za požarno varstvo (Požar – strokovna revija za varstvo pred požari, 2/99) ali tujih predpisov.

Potrebne odmike se lahko določi tudi s pomočjo metod požarnega inženirstva, projektant je dolžan dokazati, da je s predlagano rešitvijo preprečen prenos požara z goreče na sosednjo stavbo.

Poleg zahtevanih požarnovarstvenih odmikov med stavbami je treba zagotoviti tudi potrebne površine za gasilce ob zgradbah (SIST DIN 14090, julij 1999): dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.

Potrebno je upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:

- s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov

- z vplivi obstoječih in novih industrijski objektov in tehnoloških procesov in

- z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji

52. člen

(zaščita pred poplavami)

Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Na poplavnih območjih je sprejemljiva ekstenzivna raba in tiste dejavnosti, ki niso v nasprotju z osnovno funkcijo območja (npr.: kmetovanje, rekreacija, oddih, ipd.). Sprejemljiva je tudi postavitev pomožnih, začasnih oziroma premičnih objektov za navedene namene.

53. člen

(zaščita pred plazovi)

Na erozijskih in plazljivih območjih so prepovedani posegi, ki pospešujejo erozijo in oblikovanje hudournikov, ali posegi, ki bi lahko povzročili dodatno zamakanje zemljišč, dodatno obremenjevanje, ali razbremenjevanje zemljišč. Prepovedano je ogoljevanje in krčenje površin, zadrževanje vode, omejevanje pretoka hudourniških voda, zasipavanje izvirov in podobne dejavnosti, ki ogrožajo stabilnost erozijskih in plazljivih območij.

54. člen

(zaklanjanje in varovanje prebivalstva in dobrin)

Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo skladno z veljavnimi predpisi za to področje.

55. člen

(obramba)

Na območju obravnave se nahaja Letališče Maribor, ki je območje možne izključne rabe za obrambo. Območje možne izključne rabe je primarno namenjeno za druge potrebe, v primeru izrednega ali vojnega stanja pa se lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje vojske.

XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

56. člen

(tolerance pri izvajanju prostorskih ureditvenih pogojev)

Ne glede na določila odloka za posamezna območja, so v vseh območjih do realizacije predvidenih ureditev v skladu s temi prostorsko ureditvenimi pogoji dopustni naslednji posegi:

- spremembe namembnosti, ki ne zahtevajo večjih gradbenih posegov in vlaganj v objekte,

- nujni komunalni posegi,

- nujni sanacijski posegi.

57. člen

(prenehanje veljavnosti občinskih prostorskih izvedbenih aktov)

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo na območju občine Hoče–Slivnica, določenem v 3. členu tega odloka, veljati :

- Prostorski ureditveni pogoji za območje urbanistične zasnove Maribora (MUV št. 26/98),

- Prostorski ureditveni pogoji za podeželje v občini Maribor (MUV št. 11/93, 26/98),

- Prostorski ureditveni pogoji za naselji Slivnica in Radizel (MUV št. 29/95, 10/02, 12/03, 15/03, 2/04, 19/04),

- Prostorski ureditveni pogoji za naselji Orehova vas in Hotinja vas (MUV št. 29/95, 15/03),

- Prostorski ureditveni pogoji za del industrijske cone I-11 v Sp. Hočah (MUV št. 15/00, 24/03).

58. člen

(dokončanje postopkov za izdajo gradbenih dovoljenj)

Postopki, ki so začeti pred sprejetjem tega odloka na podlagi prostorskih izvedbenih aktov, ki z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati, se končajo po določbah aktov, na osnovi katerih so bili začeti, vendar v roku največ šest mesecev od veljavnosti tega odloka. Za začetek postopka se šteje izdana pisna lokacijska informacija Občine Hoče–Slivnica.

59. člen

(veljavnost odloka)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.

Številka: 032/00015/2006-08

Datum: 3. julij 2006

Župan Občine Hoče–Slivnica

Anton Obreht, prof. fi., s. r.