|
Na podlagi
določila 36. člena
Zakona
o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno
besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF) in 13. člena
Statuta občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
26/2016) je Občinski svet Občine Kobilje, na svoji 13. redni seji, dne
29.09.2016 sprejel |
|
|
|
POSLOVNIK |
|
OBČINSKEGA SVETA OBČINE KOBILJE |
|
|
|
I. Splošne določbe |
|
|
|
1. člen |
|
(1) Ta
poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v
nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti
članov in članic sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta) in sicer: |
|
·
konstituiranje sveta, |
|
·
pravice in dolžnosti
članov sveta, |
|
·
seje sveta, |
|
·
akte sveta, |
|
·
volitve in
imenovanja, |
|
·
razmerje med županom
in svetom, |
|
·
delo sveta v izrednem
stanju, |
|
·
spremembe in
dopolnitve ter razlaga poslovnika. |
|
(2) V
poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se
uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. |
|
|
|
2. člen |
|
Določbe tega
poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles
sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s
tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko
pa tudi s poslovniki delovnih teles. |
|
|
|
3. člen |
|
(1) Svet in
delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. |
|
(2) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
(3) Javnost
dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja
osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v
skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma
druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna,
vojaška ali uradna tajnost. |
|
(4) Način
zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela sveta in
njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. |
|
|
|
4. člen |
|
(1) Svet
dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah. |
|
(2) Redne
seje se sklicujejo najmanj štirikrat na leto. |
|
(3) Izredne
seje se sklicujejo po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne
omejitve, ki veljajo za redne seje. |
|
(4) Dopisne
seje se sklicujejo po določbah tega poslovnika v primerih, ko niso
izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje. |
|
(5)
Slavnostne seje se sklicujejo ob praznikih občine in drugih svečanih
priložnostih. |
|
|
|
5. člen |
|
Svet
predstavlja župan oziroma županja (v nadaljnjem besedilu: župan),
delovno telo sveta pa predsednik oziroma predsednica delovnega telesa (v
nadaljnjem besedilu: predsednik). |
|
|
|
6. člen |
|
(1) Svet
uporablja žig občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v
katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “OBČINSKI SVET”. |
|
(2) Svet
uporablja žig na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih
odločitvah ter na dopisih. |
|
(3) Žig
sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. |
|
(4) Žig
sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. |
|
|
|
II. Konstituiranje sveta |
|
|
|
7. člen |
|
(1) Svet se
konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot
polovica mandatov članov sveta. |
|
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan 20 dni po izvolitvi
članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev
župana. |
|
|
|
8. člen |
|
(1) Obvezni
dnevni red konstitutivne seje je: |
|
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, |
|
2. Poročilo občinske volilne komisije o izidu volitev v svet
in volitev župana, |
|
3. Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb
in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve
izvolitve župana, |
|
4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov
sveta, |
|
5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, |
|
6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja. |
|
(2) O
dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča. |
|
|
|
9. člen |
|
(1) Dnevni
red konstitutivne seje lahko vsebuje tudi slovesno prisego župana in
njegov pozdravni nagovor. |
|
(2) Prvo
sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član
sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet. |
|
(3) Na prvi
seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tri člansko
mandatno komisijo za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga
potrditve mandatov članov sveta. |
|
(4) Člane
mandatne komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o
predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani
trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. |
|
(5) Mandatna
komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi
pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga
svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali
predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov
sveta. |
|
(6) Če je
vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana,
mandatna komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o
izvolitvi župana pripravi poročilo v vsebini in upravičenosti pritožbe
ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah. |
|
|
|
10. člen |
|
(1) Mandate
članov sveta potrdi svet na predlog mandatne komisije potem, ko dobi
njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in
upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur
oziroma kandidatnih list. |
|
(2) Svet
odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem
mandatu pa odloča posebej. |
|
(3) Član
sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega
mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil
tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma
kandidatne liste. |
|
(4) Svet na
podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na
podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah
kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana
izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je
zoper njegov mandat župana vložena pritožba, o odločanju o pritožbi ne
sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za
župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta. |
|
|
|
11. člen |
|
(1) Ko se
svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat
dotedanjim članom sveta pa preneha. |
|
(2) V
kolikor svet ni sprejel pritožbe zoper mandat župana iz četrtega
odstavka 10. člena, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat
dotedanjemu županu pa preneha. |
|
(3) S
prenehanjem mandata članov sveta, preneha članstvo v nadzornem odboru
občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta. |
|
|
|
12. člen |
|
Ko je svet
konstituiran, imenuje izmed članov komisijo za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Če komisija ni
imenovana na konstitutivni seji, se imenuje najkasneje na naslednji
seji. |
|
|
|
III. Pravice in dolžnosti članov sveta |
|
|
|
13. člen |
|
(1) Pravice
in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem
poslovnikom. |
|
(2) Člani
sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih
delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi
sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu,
vendar brez pravice glasovanja. |
|
(3) Član
sveta ima pravico: |
|
·
predlagati svetu v
sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih
sprejme svet na predlog župana, |
|
·
predlagati svetu
obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; |
|
·
glasovati o predlogih
splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati
dopolnila (amandmaje) teh predlogov; |
|
·
sodelovati pri
oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej; |
|
·
predlagati kandidate
za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih
zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali
soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z
zakonom svoje predstavnike. |
|
(3) Član
sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni
podatki, državne, uradne in poslovne tajnosti opredeljene z zakonom,
drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov
proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. |
|
(4) Član
sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije
ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do dela plače za
nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. |
|
|
|
14. člen |
|
(1) Član
sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s
pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. |
|
|
|
15. člen |
|
(1)
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani sveta imajo le pravice, ki
gredo posameznemu članu sveta. |
|
(2) Svet
lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila
materialnih stroškov. |
|
|
|
16. člen |
|
(1) Član
sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in
občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v
občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. |
|
(2) Občinski
organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov
sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej
zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v
pisni obliki. |
|
(3) Član
sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti
vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za
sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. |
|
|
|
17. člen |
|
(1) Član
sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. |
|
(2) Na vsaki
redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za
vprašanja in pobude članov. |
|
(3)
Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je
njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan, ali za
vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član sveta na to opozori in
člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. |
|
(4) Ustno
postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute, obrazložitev
pobude pa ne več kot 5 minut. |
|
(5) Pisno
postavljeno vprašanje mora biti takoj posredovano tistemu, na katerega
je naslovljeno. |
|
(6) Pri
obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji obvezno prisotna župan
in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave
zadržana določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in
pobude. |
|
(7) Na seji
se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka
seje ter na ustna vprašanja dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov
sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije
oziroma proučitev lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na
naslednji seji. |
|
(8) Župan
ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude
odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude,
za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan
vsem članom sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. |
|
|
|
18. člen |
|
(1) Če član
sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko
zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga
svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z
glasovanjem. |
|
(2) Če svet
odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na
dnevni red prve naslednje redne seje. |
|
|
|
19. člen |
|
(1) Član
sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član
je. |
|
(2) Če ne
more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o
tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega
telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih
razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o
svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to
mogoče. |
|
(3) Članu
sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje sveta, ne pripada del
plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta
seja. |
|
(4) Če se
član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej
delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa
predlaga svetu njegovo razrešitev. |
|
|
|
IV. Seje Sveta |
|
|
|
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji |
|
|
|
20. člen |
|
(1) Svet
dela in odloča na sejah. |
|
(2) Seje
sveta sklicuje župan. |
|
(3) Župan
sklicuje seje sveta v skladu s programom dela sveta, na podlagi sklepa
sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine,
ter če to zahtevajo okoliščine, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat
letno. |
|
(4) Župan
lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana
seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje
redne seje. |
|
|
|
21. člen |
|
(1) Vabilo
za redno sejo sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje članom
najkasneje 7 dni pred dnevom, določenim za sejo. Skupaj z vabilom se
pošlje tudi gradivo, ki je bilo podlaga za uvrstitev zadev na dnevni
red. Posamezno gradivo se lahko pošlje tudi kasneje, če je vsebina
gradiva nujno potrebna pri odločanju o točki dnevnega reda, vendar ne
pozneje kot 3 dni pred dnevom, določenim za sejo. |
|
(2) Vabilo
za sejo sveta se pošlje županu, podžupanu, predsedniku nadzornega odbora
občine, direktorju občinske uprave, vodjem političnih strank in list,
zastopanih v svetu ter predstavnikom medijev. Vabilo se objavi tudi na
občinskem internem kanalu in internetni strani občine. |
|
(3) Vabila
iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki na
papirju, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik pa lahko tudi na
zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov ali po elektronski pošti. |
|
|
|
22. člen |
|
(1) Izredna
seja sveta se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah,
kadar ni pogojev za sklic redne seje, ali na zahtevo četrtine članov
sveta. |
|
(2) V
zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi
za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih
naj svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva
županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. |
|
(3) Izredno
sejo sveta skliče župan, ki navede razloge za njen skic. Če izredna seja
sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedem dni od
predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim
gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma
njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član
sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. |
|
(4) Vabilo
za izredno sejo sveta z gradivom mora biti vročeno članom sveta
najkasneje sedem dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu z 21. členom
tega poslovnika in se objavi na spletni strani občine v katalogu
informacij javnega značaja. |
|
(5) Če
razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja sveta skliče v skrajnem
roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se
seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na
sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Svet
pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi
utemeljenost razlogov za sklic. Če svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se
seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem
poslovnikom. |
|
|
|
23. člen |
|
(1) Dopisna
seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na
dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine,
o kadrovskih predlogih, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z
zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz
katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na
podlagi v fizični ali elektronski obliki osebno vročenega vabila s
priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z
osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti.
Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok
trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere
ure se šteje trajanje seje). |
|
(2) Dopisna
seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od
katerih jih je osebno vročitev potrdilo več kot polovica. Šteje se, da
so osebno vročitev potrdili člani, ki so glasovali. |
|
(3) Predlog
sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če so za sklep
glasovali vsi člani sveta, ki so do roka oddali svoj glas. Če je kateri
izmed članov sveta glasoval proti sklepu, se opravi izredna seja sveta
ali pa se točka uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
(4) O
dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem
poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta
oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika
dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta. |
|
|
|
24. člen |
|
(1) Na seje
sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih
določi župan oziroma direktor občinske uprave. |
|
(2) Vabilo
se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje,
potrebna. |
|
|
|
25. člen |
|
(1) Predlog
dnevnega reda seje sveta pripravi župan. |
|
(2) Predlog
dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico
zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga
posamezen član sveta ali svetniška skupina. |
|
(3) V
predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere
obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. |
|
(4) Na
dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z
enako ali podobno vsebino. |
|
(5) Na
dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo
obravnavo. |
|
(6) O
sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje. |
|
(7) Svet ne
more odločiti, da se v dnevi red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo
predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni
zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, če gradiva ni
obravnavalo pristojno delovno telo, razen v primerih, ko delovno telo še
ni bilo ustanovljeno, pa je obravnava nujna, ali če svet odloči drugače. |
|
|
|
26. člen |
|
(1) Sejo
sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej sveta pooblasti podžupana
ali drugega člana sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). |
|
(2) Če
nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi
že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi
najstarejši član sveta. |
|
(3) Izredno
sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta ker župan ni opravil sklica v
skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo
člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. |
|
|
|
27. člen |
|
(1) Seje
sveta so javne. |
|
(2) Javnost
seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev
javnega obveščanja na sejah sveta. |
|
(3)
Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji
obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo.
Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine v
katalogu informacij javnega značaja ter na krajevno običajen način.
Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski
pošti. |
|
(4)
Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja
sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem
dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za
člane sveta. |
|
(5) Če
občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja
moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu
ne neha motiti dela sveta, pa ga odstrani iz prostora. |
|
(6)
Potek seje občinskega sveta ali njegovih delovnih teles, ki je odprta za
javnost se snema s tonsko ali avdio-video snemalno napravo in se tonski
posnetek objavi na uradni spletni strani občine, v roku sedmih delovnih
dni po seji sveta ter se izbriše najkasneje v roku 8 dni od objave na
spletni strani občine. Avdio-video posnetek se predvaja po seji dvakrat
na internem kanalu občine Kobilje, enkrat v dopoldanskem času in enkrat
v popoldanskem času. Iz avdio-video posnetka seje se pred javnim
predvajanjem izbrišejo deli seje z varovanimi osebnimi podatki.
Zvočno in slikovno snemanje sej sveta izvaja občinska uprava oziroma za
to pooblaščeni zunanji sodelavec. Zvočni zapis predstavlja dobesedni
zapisnik seje, zato se zapisniki sej ne pišejo dobesedno, temveč se
zapišejo le sklepi. Zvočni in slikovni posnetki se uporabljajo z namenom
obveščanja javnosti, predvsem zaradi transparentnosti delovanja in
sprejemanja odločitev ter zagotavljanja nadzora javnosti nad delovanjem
organov občine ter izdelave zapisnika in predvajanja sej na internem
televizijskemu kanalu.
Arhiv avdio-video posnetkov se hrani za posamezno mandatno obdobje
občinskega sveta, po končanem mandatu se posnetki izbrišejo v roku 30
dni od potrditve večine mandatov naslednjega občinskega sveta in župana.
Glede avdio-video snemanja in objavljanjem teh posnetkov se vzpostavi
Evidenca avdio-video posnetkov sej občinskega sveta, ki se vpiše v
katalog zbirk osebnih podatkov, ki ga vodi upravljavec zbirke Občina
Kobilje, ta zbirka pa se vpiše tudi v Register zbirk osebnih podatkov
pri Informacijskem pooblaščencu Republike Slovenije.
Pred začetkom posamezne seje občinskega sveta se vsi aktivni udeleženci
sej, skladno z določili zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, na
primeren način seznanijo z avdio-video snemanjem sej in za kakšen namen
se bo zvočni posnetek uporabil, od njih pa se hkrati pridobijo ustrezne
izjave oziroma soglasja za snemanje. Izjave oziroma soglasja aktivnih
udeležencev so veljavna za posamezno mandatno obdobje, v katerem so bila
pridobljena.
Ne glede na zgoraj navedeno se skladno z določbami zakona, ki ureja
varstvo osebnih podatkov seje občinskega sveta zvočno oziroma slikovno
snemajo, ne glede na privolitev kateregakoli udeleženca, če gre za nujno
izvrševanje zakonitih pristojnosti nalog in obveznosti občine, ob
predhodnem publiciranju dejstva, da bodo seje občinskega sveta zvočno
oziroma slikovno snemane, ne glede na privolitev kateregakoli
udeleženca.
Vsi aktivni udeleženci sej občinskega sveta se na primeren način
opozorijo na njihovo odgovornost, da v svojih predstavitvah in razpravah
ne navajajo varovanih osebnih podatkov, kadar so seje javne, saj je v
tem primeru na sejah javnost prisotna, javen pa je tudi zvočni zapis.
Avdio-video snemanje in predvajanje teh posnetkov ni namenjeno izvajanju
oblastnih nalog občine. Snemanje sej, odprtih za javnost, je skladno z
zakonom, ki ureja medije, dopustno tudi za akreditirane predstavnike
medijev in v primeru, da gre za javno sejo.
Zvočno in slikovno snemanje sej občinskega sveta in njegovih delovnih
teles je svetnikom ali tretjim osebam prepovedano brez soglasja vseh
navzočih na seji, razen predstavnikov medijev iz prejšnjega odstavka.
Posnetki sej ali njihovih delov, iz katerih je javnost izključena, se
zaradi obdelave varovanih podatkov ne objavljajo javno. Ti deli sej se
lahko snemajo le zvočno.
Član sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram (zvočni zapis).
Poslušanje se opravi v času uradnih ur v prostorih občinske uprave ob
navzočnosti pooblaščenega javnega uslužbenca. |
|
|
|
28. člen |
|
(1) Župan
predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob
obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva
podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
|
|
(2) Kadar
svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda
obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči kdo je lahko poleg župana,
predsedujočega in članov sveta navzoč na seji. |
|
|
|
2. Potek seje |
|
|
|
29. člen |
|
(1) Ko
predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je
sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. |
|
(2)
Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti
svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. |
|
(3) Na
začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji
in drugimi vprašanji. |
|
|
|
30. člen |
|
(1) Svet na
začetku seje določi dnevni red. |
|
(2) Pri
določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne
zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red
razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev
obravnav ali hitri postopek. |
|
(3) Mandatne
zadeve imajo prednost pred vsemi drugimi točkami dnevnega reda in se
uvrstijo na takoj za točko »ralizacija / uresničevanje sklepov«. |
|
(4)
Predlagatelj točke dnevnega reda lahko točko sam umakne vse do
glasovanja o dnevnem redu. O predlagateljevem umiku točke svet ne
razpravlja in ne glasuje. Kadar predlaga umik točke dnevnega reda oseba,
ki ni predlagatelj točke, svet o tem razpravlja in glasuje. |
|
(5) Predlogi
za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali
po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo (osnutki
aktov, strategij, programov in drugo), ki je podlaga za uvrstitev zadeve
na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja
in glasuje. |
|
(6) Po
sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega
reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. |
|
|
|
31. člen |
|
(1) Po
sprejemu dnevnega reda seje, občinski svet odloča o sprejemu zapisnika
prejšnje seje. |
|
(2) Član
sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se
zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih
sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. |
|
(3) Zapisnik
se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe,
lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi
pripombami. |
|
(4) Po točki
sprejema zapisnika sledi točka 'realizacija / uresničevanje sklepov'. |
|
|
|
32. člen |
|
(1)
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem)
vrstnem redu. |
|
(2) Med sejo
lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk
dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih
je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na
katero je uvrščeno. |
|
|
|
33. člen |
|
(1) Na
začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba,
ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno
obrazložitev. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati
dopolnilno obrazložitev. |
|
(2) Če ni
župan predlagatelj, poda župan ali podžupan oziroma direktor občinske
uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik
delovnega telesa sveta, ki je zadevo obravnavalo. |
|
(3) Potem
dobijo besedo člani sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k
razpravi. Svet lahko sklene, da posamezen član iz utemeljenih razlogov
lahko razpravlja dalj časa. |
|
(4)
Razpravljavec lahko praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do
replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Replika mora biti
konkretna in se nanašati na napovedi replike označeno razpravo, sicer jo
lahko predsedujoči prepove. |
|
(5) Ko je
vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali
želi še kdo razpravljati. |
|
|
|
34. člen |
|
(1)
Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o
katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. |
|
(2) Če se
razpravljavec ne drži dnevnega reda ali prekorači čas za razpravo, ga
predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda
oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper
odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez
razprave. |
|
|
|
35. člen |
|
(1) Članu
sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega
reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. |
|
(2) Nato
poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda.
Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez
razprave. |
|
(3) Če član
zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo, ki po
njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po
osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri
tem se mora član omejiti na pojasnilo. |
|
|
|
36. člen |
|
(1) Ko
predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo
o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba
pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki
dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. |
|
(2)
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno
zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po
posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj. V primeru
prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. |
|
(3)
Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če
so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako
sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna,
sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. |
|
|
|
37. člen |
|
(1) Seje
sveta se sklicujejo predvidoma ob sedemnajsti uri in morajo biti
načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot pet ur. |
|
(2)
Predsedujoči odredi petnajst minutni odmor vsaj po dveh urah
neprekinjenega dela. |
|
(3) Odmor
lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali
skupine članov sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi
priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev
ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja
največ 30 minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne
točke največ dvakrat. |
|
(4) Če kdo
od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz
prejšnjega odstavka, svet odloči, ali se lahko odredi odmor ali pa se
seja prekine in nadaljuje drugič. |
|
|
|
38. člen |
|
(1) Če svet
o zadevi, ki jo je obravnaval ni končal razprave ali če ni pogojev za
odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se
razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk
dnevnega reda. |
|
(2) Ko so
vse točke dnevnega reda izčrpane je seja sveta končana. |
|
|
|
3. Vzdrževanje reda na seji |
|
|
|
39. člen |
|
(1) Za red
na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler
mu predsedujoči ne da besede. |
|
(2)
Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika
lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. |
|
|
|
40. člen |
|
Za kršitev
reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: |
|
·
opomin |
|
·
odvzem besede |
|
·
odstranitev s seje
ali z dela seje. |
|
|
|
41. člen |
|
(1) Opomin
se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega
govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji. |
|
(2) Odvzem
besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red
in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan,
naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. |
|
(3)
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma
govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da
onemogoča delo sveta. Odstranitev s seje se izreče tudi članu sveta,
zaradi nepooblaščenega snemanja. |
|
(4) Član
sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z
dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. |
|
|
|
42. člen |
|
(1)
Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v
katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji s svojim
ravnanjem onemogoča nemoten potek seje oziroma zaradi nepooblaščenega
snemanja. |
|
(2) Če je
red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi
poslušalci. |
|
|
|
43. člen |
|
Če
predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo
prekine. |
|
|
|
4. Odločanje |
|
|
|
44. člen |
|
(1) Svet
veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. |
|
(2)
Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na
začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. Navzočnost
članov sveta na začetku seje se ugotovi s podpisi članov na listi
navzočnosti. |
|
(3) Za
sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi
(dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig
kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta
ali predsedujoči kadarkoli. |
|
(4) Občinski
svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča
večina članov občinskega sveta. |
|
|
|
45. člen |
|
Predlagana
odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov
sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA«
sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa
zakon. |
|
|
|
46. člen |
|
(1) Svet
praviloma odloča z javnim glasovanjem. |
|
(2) S tajnim
glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o
posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da
župan ali vsak član sveta. |
|
|
|
47. člen |
|
(1)
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se
odloča. Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo
sklepa ali amandmaja. |
|
(2) Član
sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa
drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le
enkrat in sme trajati največ dve minuti. |
|
(3) K
glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej
predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po
zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo
»PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti
odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. |
|
Predsedujoči
po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. |
|
|
|
48. člen |
|
(1) Javno
glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s
poimenskim izjavljanjem. Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako
odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov
sveta. |
|
(2) Člane se
pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih
priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA« ali »PROTI«. O
poimenskem glasovanju se piše zaznamek tako, da se pri vsakem članu
sveta zapiše, kako je glasoval, ali pa se zabeleži njegova odsotnost.
Zaznamek je sestavni del zapisnika seje. |
|
|
|
49. člen |
|
(1) Tajno se
glasuje z glasovnicami. |
|
(2) Tajno
glasovanje vodi in ugotavlja izide tri članska komisija, ki jo vodi
predsedujoči. Dva člana določi svet na predlog predsedujočega.
Administrativno - tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem
opravlja direktor občinske uprave ali javni uslužbenec, ki ga določi
direktor občinske uprave. |
|
(3) Za
glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta.
Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja svet. |
|
(4) Pred
začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. |
|
(5) Komisija
vroči glasovnice članom sveta in sproti označi, kateri član je prejel
glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na
katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. |
|
(6)
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma
opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom
predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se
obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. |
|
(7)
Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. |
|
(8)
Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke
kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in
imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko
zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na
glasovnici treba imenovati. |
|
(9) Ko član
sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. |
|
|
|
50. člen |
|
(1) Ko je
glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. |
|
(2) Poročilo
o izidu glasovanja vsebuje podatke o: |
|
·
datumu in številki
seje sveta, |
|
·
predmetu glasovanja, |
|
·
sestavi glasovalne
komisije s podpisi njenih članov, |
|
·
številu razdeljenih
glasovnic, |
|
·
številu oddanih
glasovnic, |
|
·
številu neveljavnih
glasovnic, |
|
·
številu veljavnih
glasovnic, |
|
·
številu glasov »ZA«
in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, |
|
·
številu glasov, ki
jih je dobil posamezni kandidat, |
|
·
ugotovitvi, da je
predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan,
pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan. |
|
(3)
Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na
seji sveta. |
|
|
|
51. člen |
|
(1) Če član
sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida
glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. |
|
(2) O
ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki
ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog
predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
Javnega poimenskega glasovanja se ne ponavlja. |
|
|
|
5. Zapisnik seje sveta |
|
|
|
52. člen |
|
(1) O vsaki
seji sveta se piše zapisnik. |
|
(2) Zapisnik
obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti
članov sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov
sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in
občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev,
predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o
sklepih, ki so bili sprejeti, o vseh postopkovnih odločitvah
predsedujočega in sveta ter o stališčih statutarno pravne komisije o
postopkovnih vprašanjih. Zapisniku je treba predložiti original vabila
in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. |
|
(3) Zapisnik
seje se članom sveta pošlje v pregled najpozneje 15 dni po seji. |
|
|
|
53. člen |
|
(1) Potek
seje občinskega sveta se zvočno, lahko pa tudi slikovno snema, če se
tako odloči občinski svet. Zvočni posnetek je namenjen za sestavo
zapisnika. |
|
(2) Zvočni
zapis seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s
seje najdlje do konca mandata. |
|
(3) Član
sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje
predsedujočega, ima pravico poslušati zvočni zapis seje. Poslušanje se
opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega javnega
uslužbenca. Vsakdo lahko zaprosi, da se del zvočnega zapisa seje, ki
vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno
prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega
imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali
pisno pri pooblaščenemu javnemu uslužbencu, ki o zahtevi odloči v skladu
z zakonom. |
|
|
|
54. člen |
|
(1) Za
zapisnik seje sveta skrbi direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni
uslužbenec občinske uprave. |
|
(2) Na vsaki
redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in
vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima
pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči
svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne
spremembe. |
|
(3) Sprejeti
zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil in direktor
občinske uprave oziroma pooblaščeni uslužbenec občinske uprave, ki je
vodil zapisnik. |
|
(4) Po
sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno
običajen način. |
|
(5) Zapisnik
nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem
delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in ne
objavlja. Člane sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani
predsedujoči. |
|
|
|
55. člen |
|
(1) Ravnanje
z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s
posebnim aktom. |
|
(2)
Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse
gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v
stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. |
|
|
|
56. člen |
|
(1) Član
sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni
zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja
njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi
pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o
zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. |
|
(2) V
primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v
skladu z zakonom in aktom sveta. |
|
|
|
6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet |
|
|
|
57. člen |
|
(1) Za
strokovno in administrativno delo za svet in za delovna telesa sveta je
odgovoren direktor občinske uprave. |
|
(2) Direktor
občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za
potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in
vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta
in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v
občinski upravi določeno posebno delovno mesto. |
|
|
|
7. Delovna telesa sveta |
|
|
|
58. člen |
|
(1) Svet ima
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot stalno delovno
telo sveta, ki jo imenuje izmed svojih članov. |
|
(2) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 članov. |
|
(3) Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje
naloge: |
|
·
svetu predlaga
kandidate za člane delovnih teles sveta, občinskih organov, ravnateljev,
direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov,
javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, |
|
·
opravlja naloge v
zvezi s preprečevanjem korupcije, |
|
·
svetu ali županu daje
pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v
pristojnosti sveta, |
|
·
pripravlja predloge
odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih
funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev
in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev
javnih podjetij ter izvršuje odločitve sveta, |
|
·
obravnava druga
vprašanja, ki ji jih določi svet. |
|
|
|
59. člen |
|
(1) Svet
ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa.
Komisije in odbori sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s
tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz
pristojnosti sveta in dajejo svetu mnenja in predloge. |
|
(2) Komisije
in odbori sveta lahko predlagajo svetu v sprejem odloke in druge akte iz
njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in
drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da
jih sprejme svet na predlog župana. |
|
|
|
60. člen |
|
Stalna
delovna telesa sveta ustanovljena s statutom občine so naslednji odbori
in komisija: |
|
·
odbor za
negospodarske dejavnosti, |
|
·
odbor za gospodarske
dejavnosti, |
|
·
odbor za kmetijstvo, |
|
·
odbor za varstvo
okolja in urejanje prostora, |
|
·
statutarno pravna
komisija. |
|
|
|
61. člen |
|
(1) Odbor za
negospodarske dejavnosti ima 6 članov. |
|
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju negospodarskih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani
v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda
stališče s predlogom odločitve. |
|
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
(4) Odbor za
negospodarske dejavnosti lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju negospodarstva
in javnih služb družbenih dejavnosti. |
|
|
|
62. člen |
|
(1) Odbor za
gospodarske dejavnosti ima 5 članov. |
|
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju gospodarskih dejavnosti, ki so svetu predlagani v sprejem,
oblikuje o njih svoje mnenje in svetu poda stališče s predlogom
odločitve. |
|
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja sveta ter svoje mnenje, stališče in
predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenje
o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti
najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. |
|
(4) Odbor za
gospodarske dejavnosti lahko predlaga svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
|
63. člen |
|
(1) Odbor za
kmetijstvo ima 5 članov |
|
(2) Odbor
obravnava problematiko kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, lovstva in
ribištva, pospeševanje proizvodnje hrane, preskrbo z osnovnimi
življenjskimi potrebščinami, vse predloge aktov iz pristojnosti občine
na področju kmetijstva občine, ki so občinskemu svetu predlagani v
sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče
s predlogom odločitve. |
|
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
(4) Odbor za
kmetijstvo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge
akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. |
|
|
|
64. člen |
|
(1) Odbor za
varstvo okolja in urejanje prostora ima 5 članov. |
|
(2) Odbor
obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine
na področju varstva okolja in urejanja prostora, ki so občinskemu svetu
predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu
poda stališče s predlogom odločitve. |
|
(3)
Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za
katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoje mnenje,
stališče in predlog pisno predložiti županu, predsedujočemu in
predlagatelju. Mnenje o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora
odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega
akta. |
|
(4) Odbor za
varstvo okolja in urejanje prostora lahko predlaga občinskemu svetu v
sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju
dela. |
|
|
|
65. člen |
|
(1)
Statutarno pravna komisija sveta ima tri člane. |
|
(2) Komisija
obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb
oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v
obliki predpisov. |
|
(3) Komisija
oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih
predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne
skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. |
|
|
|
(4) Komisija
lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in
poslovnika sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. |
|
(5) Med
dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči sveta,
statutarno pravna komisija razlaga poslovnik sveta. |
|
|
|
66. člen |
|
(1) Občasna
delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge
delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. |
|
|
|
67. člen |
|
(1) Člane
odborov in komisij imenuje svet na predlog komisije za mandatna
vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico
članov izmed drugih občanov. |
|
(2)
Predsednika odbora imenuje svet izmed svojih članov. |
|
(3) Prvo
sejo odbora skliče župan. |
|
(4) Članstvo
v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru
občine ali z delom v občinski upravi. |
|
|
|
68. člen |
|
Svet in
župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi
skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. |
|
|
|
69. člen |
|
(1)
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi
delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja,
stališča in predloge v občinskem svetu. |
|
(2) Seje
delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu
sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. |
|
(3) Gradivo
za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa
najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in
utemeljenih primerih. |
|
(4) Delovno
telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje
odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov, svoje odločitve
- mnenja, stališča in predloge pa sprejema z večino opredeljenih glasov
navzočih članov. |
|
(5)
Glasovanje v delovnem telesu je javno. |
|
(6) Za delo
delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se
nanašajo na delo sveta. |
|
|
|
70. člen |
|
Na sejo
delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so
sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki
jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in
organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno
povezano z obravnavano problematiko. |
|
|
|
V. Akti Sveta |
|
|
|
1. Splošne določbe |
|
|
|
71. člen |
|
(1) Svet
sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: |
|
·
poslovnik o delu
sveta, |
|
·
proračun občine in
zaključni račun, |
|
·
planske in razvojne
akte občine ter prostorske izvedbene akte, |
|
·
odloke, |
|
·
odredbe, |
|
·
pravilnike, |
|
·
navodila, |
|
·
sklepe. |
|
(2) Svet
sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb
statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v
skladu z zakonom ali statutom občine. |
|
(3) Vsebina
splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. |
|
|
|
72. člen |
|
(1) Proračun
občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za
katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga svetu v
sprejem župan. |
|
(2) Komisije
in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo svetu v sprejem
odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega
odstavka. |
|
(3) Najmanj
pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom
občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. |
|
|
|
73. člen |
|
(1) Akte, ki
jih sprejema svet, podpisuje župan. |
|
(2)
Izvirnike aktov sveta se žigi in shrani v stalni zbirki dokumentarnega
gradiva občinske uprave. |
|
|
|
2. Postopek za sprejem odloka |
|
|
|
74. člen |
|
(1) Predlog
odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in
obrazložitev. |
|
(2) Uvod
obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka
ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje
odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično
ali kartografsko gradivo. |
|
(3) Če je
predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog
odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta. |
|
(4) Sestavni
del predloga odloka je povzetek sodelovanja predlagatelja z javnostjo.
|
|
(5) Predlog
odloka se objavi na spletni strani in oglasni deski občine. |
|
|
|
75. člen |
|
(1)
Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah
predloga odloka na sejah sveta. |
|
(2) Župan
lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi
kadar ni predlagatelj. |
|
|
|
76. člen |
|
(1) Predlog
odloka se pošlje članom sveta 7 dni pred dnem, določenim za sejo sveta,
na kateri bo obravnavan. |
|
(2) Svet
razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. |
|
|
|
77. člen |
|
(1) V prvi
obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem
odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. |
|
(2) Po
končani obravnavi svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov
sprejme stališča in predloge o odloku. |
|
(3) Če svet
meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni
potreben, ga s sklepom zavrne. |
|
(4) Po
končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka.
O predlogu umika odloči svet s sklepom. |
|
|
|
78. člen |
|
Pred
začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo
predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in
predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno pisno zavrne. |
|
|
|
79. člen |
|
(1) V drugi
obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in
dopolnitve naslova in členov predloga odloka v obliki amandmaja. |
|
(2) Župan
lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje
na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka. |
|
(3) Amandma
mora biti predložen članom sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj
tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan
predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na
kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta. |
|
(4) Če
amandma ni predložen v pisni obliki ali je brez obrazložitve, ga
predsedujoči ne sme dati v razpravo in odločanje. |
|
(5) Župan
lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri
se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. |
|
(6)
Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti
ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. |
|
|
|
80. člen |
|
(1) Amandma,
člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina
članov sveta, ki glasujejo. |
|
(2) O vsakem
amandmaju se glasuje posebej. |
|
|
|
81. člen |
|
(1) Statut
občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za
sprejemanje odloka. |
|
(2) Proračun
občine sprejema svet z odlokom po postopku, določenem s tem poslovnikom. |
|
(3) O
predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni
obravnavi, če zakon ne določa drugače. |
|
|
|
82. člen |
|
(1) Svet
mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse
postopke o predlaganih splošnih aktih občine. |
|
(2) Postopki
sprejemanja aktov, ki so se začeli v prejšnjem mandatu sveta, se v novem
mandatu ne nadaljujejo, razen: |
|
·
če sta v novem
mandatu ponovno izvoljena župan ali član sveta, ki sta bila
predlagatelja v prejšnjem mandatu, |
|
·
če predlagateljstvo v
primeru, ko predlagatelj iz prejšnjega mandata ni ponovno izvoljen,
prevzame novoizvoljeni župan ali član svet. |
|
(3) Evidenco
o nedokončanih postopkih sprejemanja aktov vodi občinska uprava. |
|
|
|
3. Hitri postopek za sprejem odlokov |
|
|
|
83. člen |
|
(1) Kadar to
zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko svet sprejme
odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema svet tudi obvezne
razlage določb splošnih aktov občine. |
|
(2) Hitri
postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega
postopka odloči svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. |
|
(3) Če svet
ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se
uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi
predloga odloka. |
|
(4) Pri
hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v
rednem postopku sprejemanja odloka. |
|
(5) Pri
hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na
isti seji. |
|
(6) Pri
hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje
na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. |
|
|
|
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov |
|
|
|
84. člen |
|
(1) Svet
lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji
opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se
sprejema na enak način, če gre: |
|
·
za manj zahtevne
spremembe in dopolnitve, |
|
·
prenehanje
veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb skladu z
zakonom, |
|
·
uskladitve z zakonom,
državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, |
|
·
spremembe in
dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča, |
|
·
prečiščena besedila
aktov. |
|
(2)
Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje
najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi
lahko vsak član sveta predlaga, da svet spremeni svojo odločitev iz
prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem
postopku. O tem odloči svet takoj po vložitvi predlog |
|
(3) V
skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta,
ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji
na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave
odloka. |
|
|
|
85. člen |
|
(1) Statut,
odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem
glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po
objavi, če ni v njih drugače določeno. |
|
(2) V
uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako odloči
svet. |
|
|
|
5. Postopek za sprejem proračuna |
|
|
|
86. člen |
|
(1) S
proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne
namene financiranja javne porabe občini. |
|
(2) Proračun
se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s
proračunskim letom za državni proračun. |
|
|
|
87. člen |
|
(1) Predlog
proračuna občine mora župan predložiti svetu najkasneje v 30 dneh po
predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih
volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po
izvolitvi sveta. |
|
(2) Župan
pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami,
ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo
sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna
razprava. |
|
(3) V okviru
predstavitve predstavi svetu župan ali pooblaščeni delavec občinske
uprave: |
|
·
temeljna izhodišča in
predpostavke za pripravo predloga proračuna, |
|
·
načrtovane politike
občine, |
|
·
oceno bilance
prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa
financiranja v prihodnjih dveh letih, |
|
·
okvirni predlog
obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v
prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, |
|
·
načrt razvojnih
programov |
|
·
načrt nabav. |
|
(4) Po
predstavitvi predloga proračuna opravi svet splošno razpravo in sprejme
sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. |
|
(5) Če svet
meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča
in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži svetu
popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in
predlogi sveta v njem upoštevani. |
|
(6) Če svet
po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga
skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan. |
|
|
|
88. člen |
|
(1) Predlog
proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 7 dni. |
|
(2) V času
javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako,
da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih
straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v
prostorih občine. |
|
(3) Občina
objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu
občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen
način. |
|
|
|
89. člen |
|
(1) V času
javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta in
zainteresirana javnost. |
|
(2) Pripombe
in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. |
|
(3)
Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo,
da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo
predlog proračuna občine. |
|
|
|
90. člen |
|
(1)
Najkasneje v 15 dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna
pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo
sveta, na kateri se bosta obravnavala. |
|
(2) Na
dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani
sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo
sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. |
|
(3) Vsak
predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka
upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in
v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo
sredstva in za kakšen namen. |
|
|
|
91. člen |
|
(1) Pred
začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu
občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma
pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi
predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna
obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva
predloga proračuna. |
|
(2) V
nadaljevanju župan poroča svetu o prejetih amandmajih k predlogu
proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o
amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani
amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve
proračunskega ravnovesja. |
|
(3)
Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in
pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil
amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če
župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas,
ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta. |
|
(4)
Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej
glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o
amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. |
|
|
|
92. člen |
|
(1) Ko je
končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so
sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede
prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine,
v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri
amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. |
|
(2) Če je
proračun usklajen, svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim
sprejme svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. |
|
(3) Če
proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna
služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi
predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan
prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo
predložen predlog uskladitve. |
|
(4) Ko je
predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu
uskladitve ni razprave. |
|
(5) Svet
glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje
svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. |
|
(6) Če
predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. |
|
(7) Če
proračun ni sprejet, določi svet rok, v katerem mora župan predložiti
nov predlog proračuna. |
|
(8) Nov
predlog proračuna občine svet obravnava in o njem odloča, po določbah
tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. |
|
|
|
93. člen |
|
Če proračun
ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan
sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na
predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju
sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek
za sprejem odloka. |
|
|
|
94. člen |
|
(1) Župan
lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. |
|
(2) Predlog
rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o
njem ni javne razprave. |
|
(3) Rebalans
proračuna občine sprejema svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo
obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. |
|
|
|
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov |
|
|
|
95. člen |
|
(1)
Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko
načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri
oblikovanju njihove vsebine, sprejme svet z odlokom v eni obravnavi, ki
se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo
obravnavo predloga odloka. |
|
(2) Če je k
odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta
določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi
se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča. |
|
|
|
(3) Postopek
sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v
katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka. |
|
|
|
7. Postopek za sprejem obvezne razlage |
|
|
|
96. člen |
|
(1) Vsak, ki
ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za obvezno razlago
določb občinskih splošnih aktov. |
|
(2) Zahteva
mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena
ter razloge za obvezno razlago. |
|
(3) Zahtevo
za obvezno razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki
lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja
splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je
zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži
svetu v postopek. |
|
(4) Svet
sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za
skrajšani postopek za sprejem odloka. |
|
Sprejeta
obvezna razlaga je sestavni del predpisa in se objavi v uradnem glasilu. |
|
|
|
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila |
|
|
|
97. člen |
|
Če je
občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev
bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj svetu predloži
spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega
besedila. |
|
|
|
98. člen |
|
(1) Po
sprejetju sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma
dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno
pravna komisija sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki
sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika. |
|
(2) Uradno
prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in
dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi svet. |
|
(3) Uradno
prečiščeno besedilo določi svet po skrajšanem postopku za sprejem
odloka. O uradnem prečiščenem besedilu odloča svet brez obravnave.
|
|
(4) Uradno
prečiščeno besedilo se objavi v uradnem glasilu. |
|
|
|
VI. Volitve in imenovanja |
|
|
|
99. člen |
|
(1) Volitve
in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen svet,
se opravijo po določbah tega poslovnika. |
|
(2) Kandidat
je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je
zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. |
|
|
|
100. člen |
|
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po
abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov, pri čemer se prva
črka določi z žrebom. Vsak član sveta lahko glasuje samo za enega od
kandidatov. |
|
(2) Če se
javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno
poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek
kandidata, za katerega glasuje. |
|
(3) Če svet
odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega
poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. |
|
(4) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega
se želi glasovati. |
|
(5) Če se
glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na
glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. |
|
(6) Če se
tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko
glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij. |
|
|
|
101. člen |
|
Kandidat je
izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so
glasovali. Pri tajnem glasovanje se za navzoče štejejo člani sveta, ki
so prevzeli glasovnice. |
|
|
|
102. člen |
|
(1) Če se
glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih
kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo
glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih,
ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem
glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo
najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med
kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. |
|
(2) Pri
ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na
število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje
o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se
glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov. |
|
(3) Če
kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem
glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno
zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi
kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga
kandidatur. |
|
|
|
1. Imenovanje članov delovnih teles sveta |
|
|
|
103. člen |
|
(1) Člane
delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane,
ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika delovnega
telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa. |
|
(2) Če
kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji
izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi
člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično
glasovanje na isti seji sveta. |
|
(3) Če tudi
na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov
delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar
samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. |
|
|
|
2. Postopek za razrešitev |
|
|
|
104. člen |
|
(1) Oseba,
ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta
poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek. |
|
(2) Postopek
za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je osebo predlagal
za izvolitev ali imenovanje, ali na predlog najmanj ¼ članov sveta. Če
predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji. |
|
(3) Predlog
za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi
za razrešite. |
|
|
|
105. člen |
|
(1) Predlog
za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po
določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju
v dopolnitev. |
|
(2) Predlog
za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem
dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se
razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu
razrešitve. |
|
(3) Župan
uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče
upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena. |
|
|
|
106. člen |
|
(1) Po
končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o
predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe,
zoper katero je vložen predlog za razrešitev. |
|
(2) O
razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom. |
|
|
|
3. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih
organov ter funkcionarjev občine |
|
|
|
107. člen |
|
(1) Občinski
funkcionarji imajo pravico odstopiti. |
|
(2) Županu
in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine
predčasno preneha mandat. Postopek v zvezi z odstopom župana ali člana
sveta ureja statut. |
|
(3) Pravico
odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in
člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski
funkcionarji. |
|
(4) Izjava o
odstopu, razen v primeru iz drugega odstavka tega člena, mora biti dana
v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s
predlogom za ugotovitev prenehanja članstva dolžna predlagati svetu
novega kandidata. Svet odloči s sklepom. |
|
|
|
VII. Razmerja med županom in občinskim svetom |
|
|
|
108. člen |
|
(1) Župan
predstavlja svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. |
|
(2) Župan in
svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in
opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in
njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o
uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za
sporazumno razreševanje nastalih problemov. |
|
(3) Kadar
svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan
za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev
občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi
odlokov ali drugih aktov sodelovali. |
|
|
|
109. člen |
|
(1) Župan
skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta župan ali
po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave poročajo o
opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. |
|
(2) V
poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste
sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa. |
|
(3) Če
sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep,
ki ga bo možno izvršiti. |
|
(4) Župan
skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. |
|
(5) Župan
skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na
posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in
statutom občine. |
|
|
|
VIII. Javnost dela |
|
|
|
110. člen |
|
(1) Delo
sveta in njegovih delovnih teles je javno. |
|
(2) Javnost
dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s
posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega
obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in
predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine, z
objavljanjem informacij javnega značaja na svetovnem spletu ter na druge
načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
(3) Župan in
direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja
o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave. |
|
(4) Svet
lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. |
|
|
|
111. člen |
|
(1) Župan
skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin
ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. |
|
(2)
Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko
gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta,
zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. |
|
(3) Javnosti
niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne
narave. |
|
(4) Za
ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi
predpisi, ki urejajo to področje. |
|
|
|
IX. Delo sveta v izrednem stanju |
|
|
|
112. člen |
|
(1) V
izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta
ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta,
ki jih določa statut in ta poslovnik. |
|
(2)
Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej,
predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje
predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi
odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih
potrdi svet, ko se sestane. |
|
|
|
X. Spremembe in dopolnitve ter razlaga poslovnika |
|
|
|
113. člen |
|
(1) Za
sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega
poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. |
|
(2)
Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet v prvem in drugem branju
z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. |
|
|
|
114. člen |
|
(1) Če pride
do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta
poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine
obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da
poda svoje mnenje. Če komisija tega ne more opraviti na isti seji,
pripravi razlago posamezne poslovniške določbe do naslednje seje. |
|
(2) Kadar
svet ne zaseda razlaga poslovnik statutarno pravna komisija. |
|
(3) Vsak
član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala
statutarno pravna komisija, odloči svet. |
|
|
|
XI. Končna določba |
|
|
|
115. člen |
|
Z dnem
uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik občinskega sveta
Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/2011). |
|
|
|
116. člen |
|
Ta poslovnik
začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih
občin. |
|
|
|
Številka:
144 |
|
Datum: 29.
9. 2016 |
|
|
|
|
Občina Kobilje |
|
Robert Ščap, župan |
|
|
|
|
Dopolnitve Poslovnika
Občinskega sveta Občine Kobilje (Uradno glasilo slovenskih občin, št.
40/2019) vsebujejo naslednjo prehodno in končno določbo:
2. člen
Dopolnitve poslovnika pričnejo veljati naslednji dan po objavi v
Uradnem glasilu slovenskih občin. |
|
|