Na podlagi 119. in 115. člena Zakona o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) v zvezi z
298. členom Zakona o
urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21 – ZUreP-3) in 3.ea
člena Zakona o kmetijskih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 71/11 – UPB, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D, 79/17
in 44/22) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič
(Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 3.
seji dne 2. 3. 2023 sprejel |
|
O D L O K |
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo kmetijskega
objekta Kmetije Rozman |
|
I. UVODNE DOLOČBE |
|
1. člen |
|
(predmet odloka) |
|
(1) V skladu z Občinskim prostorskim načrtom Občine Tržič (Uradni list
RS, št. 3/20 – UPB) se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za
gradnjo kmetijskega objekta kmetije Rozman (v nadaljevanju: OPPN). |
(2) V zbirku prostorskih aktov je OPPN dodeljena identifikacijska
številka 2573. |
(3) Podlaga za izdelavo OPPN je 3.ea člena Zakona o kmetijskih
zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – UPB, 58/12, 27/16, 27/17 –
ZKme-1D, 79/17 in 44/22), ki omogoča gradnjo na območju kmetijskih
zemljišč brez predhodne spremembe namenske rabe. |
(4) OPPN je izdelalo podjetje Domplan d.d., Bleiweisova cesta 14, 4000
Kranj, pod številko projekta UD/539-82/2021 v februarju 2023. |
|
2. člen |
|
(namen OPPN) |
|
Namen OPPN je določitev podrobnih pogojev za gradnjo kmetijskega objekta
in drugih pripadajočih ureditev, ki služijo načrtovani gradnji. |
|
3. člen |
|
(območje OPPN) |
|
Območje urejanja se nahaja v južnem delu naselja Križe v sklopu kmetije
Rozman. Območje OPPN posega na del zemljišč s parcelno št. 156, 161 in
162/3 k.o. Križe (2147) v velikosti cca 0,16 ha. Izven območja OPPN
segajo ureditve pripadajočega infrastrukturnega omrežja. |
|
4. člen |
|
(vsebina in oblika OPPN) |
|
OPPN vsebuje tekstualni in grafični del, ki obsega naslednje načrte: |
št. 1 |
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela
občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju – PNRP |
M = 1:5000 |
št. 2 |
Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela
občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske
ureditve na širšem območju – gospodarska javna infrastruktura
(GJI) |
M = 1:5000 |
št. 3 |
Območje občinskega podrobnega načrta z obstoječim
parcelnim stanjem |
M = 1:500 |
št. 4 |
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji |
M = 1:5000 |
št. 5 |
Ureditvena situacija |
M = 1:500 |
št. 6 |
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja
objektov na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) ter grajeno
javno dobro |
M = 1:500 |
št. 7 |
Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih
virov, ohranjanje narave in varovanja kulturne dediščine |
M = 1:1000 |
št. 8 |
Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom |
M = 1:1000 |
št. 9 |
Načrt parcelacije |
M = 1:500 |
|
5. člen |
|
(obvezne priloge OPPN) |
|
OPPN ima naslednje obvezne priloge: |
1. Izhodišča za izdelavo OPPN, |
2. Izvleček iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov, |
3. Prikaz stanja prostora, |
4. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve, |
4. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, |
6. Obrazložitev in utemeljitev, |
7. Povzetek za javnost, |
8. Odločba, iz katere je razvidno, da postopek CPVO za predmetni OPPN ni
potreben. |
|
6. člen |
|
(uporabljeni izrazi in pojmi) |
|
V tem OPPN uporabljeni izrazi in pojmi so povzeti iz veljavnih predpisov
s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov, Občinskega
prostorskega načrta Občine Tržič ter Kataloga pomožnih objektov Občine
Tržič. |
|
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN |
|
7. člen |
|
(opis prostorske ureditve) |
|
(1) V območju urejanja se načrtuje gradnja kmetijskega objekta s
pripadajočimi ureditvami. Vsa prometna in komunalna infrastruktura se
podaljša preko obstoječega omrežja, ki je že v neposredni bližini. |
(2) Z OPPN se ob upoštevanju nadrejenih aktov podrobneje določi
urbanistične in arhitekturne rešitve načrtovanih ureditev. Kmetijski
objekt bo preko obstoječih priključkov kmetijskega gospodarstva navezan
na prometno, vodovodno in elektro omrežje. Meteorne vode se ponika,
odpadne vode pa se, v kolikor bodo nastajale, vodi v kanalizacijsko
omrežje. |
(3) Z OPPN se v območju urejanja ohranja kakovostno bivalno okolje,
varuje okolje, ohranja naravo, varuje naravne vire, ohranja krajevno
tipologijo in prepoznavno podobo naselja ter zagotavlja varstvo pred
naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom in
obrambo. |
|
8. člen |
|
(vrsta namenske rabe prostora) |
|
Predmetno območje je po občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič
razvrščeno v enoto urejanja prostora KRŽ11 – Križe s podrobnejšo
namensko rabo K1 – najboljša kmetijska zemljišča. Z OPPN se gradnja
načrtovanega kmetijskega objekta dovoli brez spremembe namenske rabe. |
|
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
2.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji |
|
9. člen |
|
(vplivi in povezave s sosednjimi območji) |
|
Načrtovana gradnja se umešča na južni rob naselja Križe, kjer
prevladujejo stanovanjske površine podeželskega naselja (SK), ki so
namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju.
Funkcionalno se predvidena postavitev kmetijskega objekta preko skupnega
dvorišča navezuje na obstoječo kmetijsko gospodarstvo, ki stoji severno
od območja urejanja. Na jugu in zahodu območje prehaja v odprt prostor
krajine s travniki in njivskimi površinami. |
|
2.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin |
|
10. člen |
|
(dopustne vrste gradenj in ureditev objektov glede na namen) |
|
(1) V območju je dopustna novogradnja: |
– kmetijskega objekta, |
– priključkov na infrastrukturno omrežje in |
– infrastrukturnega omrežja. |
(2) Dopustna namembnost oziroma dejavnost: |
– stavba za spravilo pridelka in/ali, |
– stavba za predelavo kmetijskih pridelkov in/ali, |
– stavba za pranje (lastnih) kmetijskih pridelkov in/ali, |
– stavba za shranjevanje kmetijskih strojev, orodja in mehanizacije. |
|
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo |
|
11. člen |
|
(vrste, tipologija in oblikovanje objektov) |
|
(1) Tlorisna površina in gabariti: |
tloris: |
podolgovat
razmerje stranic vsaj 1:1,4
priporočeno 10,0 m x 30,0 m |
etažnost: |
do (K)+P+M
kolenčni zid visok največ 1,0 m |
streha: |
naklon od 38° do 45° |
kota pritličja |
ob vhodu na koti raščenega terena |
(2) Oblikovanje: |
Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi in detajli na fasadah
kmetijskega objekta. Ograje balkonov ali gankov (če se izvedejo) morajo
sestavljati vertikalni elementi. Polne ograje niso dovoljene. |
(3) Materiali in barve: |
Kmetijski objekt je lahko grajen klasično ali montažno. Kot primarno
gradivo se uporablja beton, kamen, opeka ali les. Fasade se izvede v
ometu bele ali svetle pastelne barve. Možna je kombinacija ometa in
lesenih oblog z vertikalno položenimi deskami, v naravni barvi lesa. |
(4) Streha: |
Streha na kmetijskem objektu mora biti simetrična dvokapnica. Obvezna je
izvedba napušča. Širina napušča mora znašati najmanj 0,5 m, pri čemer je
napušč na vzhodni strani lahko širši od ostalih. Sleme mora potekati
vzporedno z daljšo stranico stavbe. Dovoljeno je odpiranje strešin s
strešnimi okni, klasičnimi in pultnimi frčadami. Možna je izvedba čopov
v matični strešini. Strešna kritina mora biti sive barve in mora po
videzu slediti strukturi majhnih strešnikov. |
|
12. člen |
|
(lega objektov na zemljišču) |
|
Lega kmetijskega objekta je razvidna iz grafičnega dela OPPN (grafični
list št. 5 »Ureditvena situacija«). Umestitev novega objekta mora
upoštevati gradbeno linijo (GL), ki predstavlja črto, na katero mora
biti objekt prislonjen s fasado. GL v območju urejanja na vzhodu poteka
po vzhodni stranici obstoječega kozolca, GL v območju urejanja na severu
pa poteka 5,0 m severneje od obstoječega kozolca. |
|
13. člen |
|
(zunanje površine) |
|
Raščenega terena z načrtovano gradnjo kmetijskega objekta višinsko ni
dovoljeno spreminjati. Površina, ki ni zazidana ali ne predstavlja
razširjenega dvorišča, ostaja v kmetijski rabi. Zelene površine se lahko
dopolni z zasaditvijo visokodebelnega avtohtonega sadnega drevja. |
|
14. člen |
|
(urbanistični parametri) |
|
Urbanistični parametri v območju OPPN niso predpisani. |
|
15. člen |
|
(parcela namenjena gradnji) |
|
(1) Parcela, namenjena gradnji, je poenotena z območjem OPPN. To je
površina, na kateri je predvidena postavitev kmetijskega objekta in
ureditve, ki služijo temu objektu. |
(2) Velikost, lega in oblika parcele, namenjene gradnji, so razvidne iz
grafičnega dela OPPN (grafični list št. 9 »Načrt parcelacije«). |
|
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA
OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO |
|
16. člen |
|
(opremljenost z infrastrukturo) |
|
Načrtovani kmetijski objekt znotraj območja OPPN se mora priključiti na
gospodarsko javno infrastrukturo, ki je na območju že zgrajena. Obsega
dostop do javne ceste, priklop na elektro, vodovodno in kanalizacijsko
omrežje. Meteorne vode se vodi v ponikanje. |
|
17. člen |
|
(prometne površine in obcestni prostor) |
|
(1) Območje OPPN, ki ne sega v varovalni pas ceste, se posredno – preko
dvorišča oziroma obstoječega priključka kmetije navezuje na regionalno
cesto R2 Tržič–Kokrica. |
(2) Dostop do novega kmetijskega objekta bo zagotovljen preko zemljišč s
parcelno št. 156, 161, 162/3, 163/1, 840/2 in 840/89, k.o. Križe (2147). |
|
18. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Na obravnavanem območju oziroma v neposredni bližini je prisotno
elektroenergetsko omrežje v lasti Elektro Gorenjske d.d. |
(2) Za predvideni objekt se zagotovi napajanje preko obstoječega elektro
omrežja, ki se ustrezno podaljša. Podaljšanje NN priključka je
predvideno po zemljiščih s parcelno številko 156, 161 in 162/3, k.o.
Križe (2147) in mora biti izvedeno v kabelski kanalizaciji. |
(3) Pred pričetkom gradbenih del se mora izvajalec seznaniti z natančno
lokacijo elektroenergetskih vodov in naročiti zakoličbo
elektroenergetskih vodov. Kjer se bodo gradbeni posegi izvajali v
območju tras obstoječih elektroenergetskih vodov, je treba predvideti
njihovo prestavitev izven območja gradbenih posegov oziroma predvideti
njihovo zaščito v skladu z veljavnimi predpisi. Pri vseh gradbenih delih
v bližini elektroenergetskih vodov mora biti zagotovljen nadzor s strani
distribucijskega podjetja EG. |
|
19. člen |
|
(vodovodno omrežje) |
|
(1) Predvideni kmetijski objekt se priključuje na javni vodovod za
potrebe pranja zelenjave. |
(2) Oskrba s pitno vodo je zagotovljena preko obstoječega priključka na
vodovodno omrežje, ki se ustrezno podaljša. Podaljšanje vodovodnega
priključka je predvideno po zemljiščih s parcelno številko 156, 161 in
162/3 k.o. Križe (2147). |
(3) Požarna voda je zagotovljena iz obstoječega vodovodnega omrežja. V
kolikor je potrebno, se nadzemni hidrant postavi ob dostopno pot na
razdalji, kot jo zahteva področni predpis. |
|
20. člen |
|
(odvodnjavanje padavinskih voda) |
|
(1) Padavinske vode s strehe načrtovanega objekta se vodi v ponikanje.
Organski odpadki v procesu pranja zelenjave se zajemajo pred
iztokom/ponikanjem. |
(2) Ponikanje se uredi znotraj pripadajoče parcele za gradnjo, na
zemljiščih s parcelno št. 156, 161 in 162/3 k.o. Križe (2147). |
|
21. člen |
|
(odvajanje in čiščenje odpadnih voda) |
|
(1) Predvideni kmetijski objekt se lahko priključi na javno
kanalizacijsko omrežje. |
(2) Priključitev na kanalizacijsko omrežje je predvidena preko
priključka kmetije, ki se ustrezno podaljša. Predvidena ureditev fekalne
kanalizacije je predvidena po zemljiščih parc. št. 156, 161 in 162/3,
k.o. Križe (2147). |
(3) Pri izvedbi je treba upoštevati področni občinski predpis. |
|
22. člen |
|
(ogrevanje) |
|
(1) Ogrevanje načrtovanega kmetijskega objekta ni predvideno. |
(2) Streha objekta se lahko nameni sončnim kolektorjem ali celicam za
fotovoltaično elektrarno. Panele je dovoljeno postavljati le v ravnino
strešine. |
|
23. člen |
|
(križanja in približevanja komunalnih vodov) |
|
(1) Pri izgradnji prometne, komunalne in energetske infrastrukture je
treba upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in
križanja komunalnih vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih
področnih predpisih. |
(2) Pred pričetkom gradnje je treba obstoječe komunalne naprave obvezno
zakoličiti, zaščititi oziroma prestaviti skladno z zahtevami pristojnega
upravljavca. Stroške zakoličbe, zaščite, prestavitve in nadzora nosi
investitor. |
(3) Za vse posege v varovalnem pasu prometnega in infrastrukturnega
omrežja je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega upravljavca. |
|
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
24. člen |
|
(varovanje kulturne dediščine) |
|
Območje OPPN se nahaja izven varovanih območij kulturne dediščine, zato
posebne ureditve s področja varstva kulture niso predvidene. |
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN
OHRANJANJE NARAVE |
|
25. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na predmetnem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, območij
Natura 2000 ali območij pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
zato posebne ureditve s področja varstva narave niso predvidene. |
|
26. člen |
|
(varstvo zraka) |
|
(1) V času gradnje se preprečuje prenos prašnih delcev. Raznos materiala
z gradbišča v primeru prevozov po javnih prometnih površinah je treba
preprečevati tako, da se: |
– skrajša transportne poti na najmanjšo možno mero, |
– material/tovor na transportnih vozilih prekriva, |
– kadar prekrivanje ni mogoče, se sipke materiale vlaži. |
(2) Dejavnosti, ki povzročajo emisije v zrak iz tehnoloških procesov, v
območju urejanja niso dopustne. |
|
27. člen |
|
(varovanje tal) |
|
(1) Posege v tla se izvede tako, da bodo prizadete čim manjše površine
tal. |
(2) Pri izvedbi del (gradnji) se uporabljajo transportna sredstva in
gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in materiali, za katera
obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. |
(3) Izkopan material se sproti uporablja za vgrajevanje oziroma se
začasno deponira na mestu naslednje predvidene gradnje ali druge
ureditve. |
(4) Odlaganje izkopnih materialov se zagotovi na parceli namenjeni
gradnji. |
(5) Morebitni prostori in mesta, kjer bi se lahko prečrpavale,
skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki,
vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (na primer: motorna
goriva, olja in maziva), se urejajo kot lovilna skleda, brez odtokov,
neprepustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj
velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi
oziroma tekočin. Nevarne snovi se lahko deponira tudi v ustrezno
nepropustno embalažo. |
|
28. člen |
|
(varovanje voda in zaščitni ukrepi) |
|
(1) Na območju OPPN ni vodnih teles, ploskovnih, linijskih ali točkovnih
objektov površinskih voda. |
(2) Območje OPPN tudi ni v bližini vodovarstvenih območij ali območij
visoke podtalnice, zato posebnih določil v zvezi z varstvom voda odlok
ne predpisuje. |
|
29. člen |
|
(varstvo pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN skladno s področnim predpisom sodi v IV. stopnjo
varstva pred hrupom. |
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju kmetijskega objekta morajo
projektanti, izvajalci in investitorji skladno s področno zakonodajo
upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za bivalno
(stanovanjsko) okolje. |
|
30. člen |
|
(ravnanje z odpadki) |
|
(1) V območju se zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov uredi na krajevno
običajen način. Z odpadki je treba ravnati v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje. |
(2) Za odlaganje ločeno zbranih frakcij odpadkov se uporabnikom območja
zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov na EKO otoku, ki je lociran v
neposredni bližini. |
(3) V kolikor pri tehnološkem procesu pranja zelenjave nastajajo
odpadki, se prostor zanje zagotavlja znotraj načrtovanega objekta
oziroma na njegovem pripadajočem zemljišču. |
(4) V času gradbenih del je investitor dolžan zagotoviti, da izvajalci
gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki
nastajajo pri gradbenih delih ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz
klasifikacijskega seznama odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja in da
je zbiralcem gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem.
Gradbeni odpadki se odlagajo na območju odlagališč, ki so registrirani
za tako dejavnost. |
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN
DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM |
|
31. člen |
|
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami) |
|
(1) Predvidena prostorska ureditev mora zagotavljati pogoje za varen
umik ljudi in premoženja, zadostne prometne in delovne površine za
intervencijska vozila ter zadostne vire za oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Pri načrtovanju se upoštevajo prostorski, gradbeni in tehnični
ukrepi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Načrtovani objekt
mora biti grajen potresno varno. Upošteva se projektni pospešek tal PGA,
ki znaša za tangirano območje 0,175 g. |
|
32. člen |
|
(proti erozijska in proti plazljiva zaščita) |
|
(1) Za obravnavano območje po karti erozijske nevarnosti velja majhna
erozijska nevarnost. Območje se nahaja v srednji in veliki podvrženosti
plazenju. V preteklosti na tangiranem zemljišču posebnih dogodkov s
področja erozije in plazenja ni bilo. |
(2) V okviru strokovnih podlag OPPN je bilo izdelano
Geološko-geomehansko poročilo o sestavi temeljnih tal in pogojih
temeljenja objekta, z oceno o dejanski erozijski ogroženosti ter s
predlogi za odvajanje padavinskih voda (št. GM 2776-2022-06-15,
TerraLike – Miha Lubi s.p., junij 2022). Ob upoštevanju geotehničinih
pogojev temeljenja objekta in sistema odvajanja, ki jih predpisuje
zgoraj navedena strokovna podlaga, sprožitev naravnih nesreč ni
predvidena. |
(3) Objekt se lahko temelji na plitvih AB temeljih ali na AB temeljni
plošči. |
(4) V primeru temeljenja na plitvih AB pasovnih temeljih se slednje
izvede v slojih peščenih do pustih glin. Globina temeljenja naj znaša
minimalno –1,00 m pod koto zunanje ureditve terena. |
(5) V primeru temeljenja na AB temeljni plošči se slednja izvede
debeline 20–30 cm na sanacijski gramozni blazini. Kota planuma temeljnih
tal, na katere se položi ločilni geosintetik, naj bo minimalno –0,90 m
pod koto končne ureditve terena. |
(6) Vsa dela, povezana z zemeljskimi deli in temeljenjem objekta, je
treba izvajati v stabilnih vremenskih razmerah. Priporočljivo je, da
izkope za temelje pregleda geolog – geomehanik, ki poda morebitna
dodatna ter dokončna navodila glede temeljenja objekta in izvedbe
sanacijske blazine. |
(7) Učinkovitost odvodnjavanja padavinskih voda je treba sproti
preverjati. Glede na dejansko ponikovalno sposobnost terena naj se
sistem odvodnjavanja po potrebi razširi oziroma dodatno razprši. |
(8) V primeru, da bo v fazi izdelave projektne dokumentacije prišlo do
večjih odstopanj, je treba ponovno izvesti analizo projektiranega
stanja. V takem primeru je v fazi izdelave projektne dokumentacije treba
za izbran način in sistem temeljenja preveriti vrednosti odpora
temeljnih tal glede na projektne vrednosti vplivov po standardu SIST EN
1997-3. |
|
33. člen |
|
(varstvo pred požarom) |
|
(1) Pri projektiranju načrtovanega objekta se upoštevajo prostorski,
gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, s katerimi bodo
zagotovljeni: |
– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, |
– potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve, |
– prometne površine za intervencijske površine, |
– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. |
(2) Požarna varnost kmetijskega objekta se med gradnjo in po njej ne sme
poslabšati. Zagotovljeni morajo biti neovirani in varni dovozi, dostopi
ter delovne površine za intervencijska vozila in viri vode za gašenje. |
(3) Odjem požarne vode se zagotovi na nadzemnih hidrantih skladno z
18. členom tega odloka. |
|
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
34. člen |
|
(etapnost izvedbe) |
|
Faznost gradnje ni predpisana. |
|
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH
REŠITEV |
|
35. člen |
|
(dopustna odstopanja) |
|
(1) Pri realizaciji prostorskega akta so dopustna odstopanja od
tehničnih rešitev, če se pri natančnejšem proučevanju prometnih,
komunalnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer
poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s tehnološkega,
infrastrukturnega, komunalnega ali okoljevarstvenega vidika. |
(2) Odstopanja pri priporočenih tlorisnih gabaritih kmetijskega objekta
so dovoljena v toleranci zmanjšanja ali povečanja do 15 %. Predpisano
razmerje osnovnega tlorisa, določeno s tem odlokom, se ne sme porušiti.
Gradnja kleti oziroma mansarde kmetijskega objekta ni obvezna. |
(3) Namembnost objekta, kot jo za predvideni kmetijski objekt določa
10. člen tega odloka, lahko odstopa znotraj istega klasifikacijskega
razreda, skladno s področnim predpisom. |
(4) Dopustno je odstopanje pri legi in poteku predvidene prometne,
komunalne in energetske infrastrukture (tudi po drugih zemljiščih). |
(5) Vsa navedena odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi
interesi. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta
odstopanja zadevajo. |
|
X. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
|
36. člen |
|
(prenehanje veljavnosti) |
|
V primeru prenehanja veljavnosti OPPN se območje ureja skladno s
prostorsko izvedbenimi pogoji Občinskega prostorskega načrta Občine
Tržič, ki veljajo za podrobno namensko rabo SK – površine podeželskega
naselja. |
|
XI. KONČNE DOLOČBE |
|
37. člen |
|
(vpogled) |
|
OPPN je na vpogled na Občini Tržič, na Uradu za okolje in prostor ter na
spletni strani Občine Tržič. |
|
38. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske
službe. |
|
39. člen |
|
(začetek veljavnosti) |
|
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije. |
|
Št. 3503-1/2021 |
Tržič, dne 3. marca 2023 |
|
Župan |
Občine Tržič |
Peter Miklič |