Na podlagi
zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
(Uradni list SRS, št. 34/84 in Uradni list RS, št. 26/90), 7. člena
zakona o gospodarskih javnih službah
(Uradni list RS, št. 32/93, 47/87 in Uradni list RS, št. 10/91 in
13/93), odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Borovnica (Uradni
list RS, št. 32/93) in
statuta Občine Borovnica
(Uradni list RS, št. 42/99 in 17/00) je Občinski svet občine Borovnica
na 20. redni seji dne 31. 5. 2001 sprejel |
O D L O K |
o pokopališki in
pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališča na območju Občine
Borovnica |
I. SPLOŠNE DOLOČBE |
1. člen |
S tem odlokom se
določa vsebina ter organizacijska in prostorska zasnova izvajanja javne
službe na področju urejanja pokopališč ter pokopališke in pogrebne
dejavnosti. Določajo se pravice in obveznosti uporabnikov in izvajalcev
storitev, viri financiranja, nadzor nad izvajanjem ter drugo, kar je za
normalno izvajanje te javne službe potrebno. |
2. člen |
Urejanje pokopališča,
pogrebna in pokopališka dejavnost je organizirana dejavnost, ki je
načrtovana in nadzorovana kot gospodarska javna služba. Izvaja se v
skladu z zakoni, tem odlokom in pravilniki za to področje pristojnih
državnih organov. |
3. člen |
Na območju Občine
Borovnica imamo eno osrednje pokopališče. |
Na pokopališču v
Občini Borovnica se pokopavajo umrli, ki so imeli stalno bivališče v
občini, najemniki grobov ali njihovi sorodniki, ali če tako želijo
svojci umrlih, ki sedaj živijo v Borovnici ne glede na njihovo
veroizpoved, državljanstvo, narodnost in raso. |
4. člen |
V Občini Borovnica
opravljajo pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališča
Občina Borovnica oziroma na podlagi pogodbe ali koncesije pravne osebe
in zasebniki, ki so registrirani in izpolnjujejo vse pogoje za
opravljanje teh del. |
5. člen |
Pokopališke storitve
in pogrebna dejavnost obsega naslednja dela: |
– urejanje
dokumentacije, |
– oddajanje prostorov
za grob v najem, |
– organizacija
pogrebnih svečanosti, |
– določa mesto, datum
in uro pokopa praviloma v dogovoru z naročnikom in v primeru verskega
pokopa z župnikom, organizira in opravlja pogrebe, |
– organizira in
nadzira razna dela na pokopališču, |
– druga dela, ki so
posebej dogovorjena. |
II. UREJANJE
POKOPALIŠČA |
6. člen |
Urejanje pokopališča
je dejavnost, ki obsega vzdrževanje pokopališč, razdelitev na posamezne
zvrsti grobov, prekope grobov, zajema pa predvsem naslednja dela:
|
– odvoz odpadkov na
odlagališča, |
– košenje zelenic,
|
– čiščenje odpadkov
in snega, |
– urejanje in
obrezovanje žive meje, |
– vzdrževanje poti,
|
– manjša vzdrževalna
dela na objektih in napravah, |
– vodenje katastra
pokopališča in |
– določanje posamezne
zvrsti grobov, |
– vzdrževanje
opuščenega pokopališča. |
7. člen |
Pokopališče mora
imeti načrt pokopališča, z razvrstitvijo na pokopališke oddelke in
grobove, evidenco grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu, datum
pokopa in oznako groba. |
Za izdelavo načrta
pokopališča in vodenje evidenc skrbi občina ali po njenem pooblastilu
izvajalec. |
8. člen |
Grobovi se delijo na:
|
– klasični grobovi
(enojni, dvojni, družinski, otroški in grobnice), |
– žarni grobovi,
|
– grobišča,
|
– prostor za anonimne
pokope, |
– prostor za raztros
pepela. |
Graditev novih
grobnic na pokopališču ni dovoljena. |
9. člen |
Minimalne mere grobne
jame klasičnega groba so: |
– globina 1,80 m; če
geološki pogoji to dopuščajo, se lahko poglobi do 2,50 m; |
– dolžina do 2,20 m
in |
– širina 0,80 m za
enojni grob, 1,50 m za dvojni grob in nad 1,50 m za družinski grob.
|
Minimalne mere grobne
jame žarnega groba so: globina 0,70 m, širina 1,00 m in dolžina 1,00 m.
|
Razdalja med grobovi
in pokopališkimi potmi je določena z načrtom pokopališča. |
10. člen |
Žare s pepelom umrlih
se shranjujejo v žarnih ali obstoječih klasičnih grobovih in grobnicah.
Kolikor se žara hrani v enojni, dvojni, družinskih grob ali grobnico, se
tak grob ne smatra kot žarni grob. |
11. člen |
Ponoven pokop v isti
grob je mogoč po preteku mirovalne dobe, ki ne sme biti krajša od 10
let. |
Mirovalna doba ne
velja za žarni pokop. |
Pred potekom
mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge
fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in
prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, po
poprejšnjem pisnem soglasju najemnika groba, in sicer le z dovoljenjem
pristojne občinske službe ob prisotnosti zdravstvenega inšpektorja.
|
Če je grobna jama
predhodno poglobljena, je ponoven pokop v isto jamo možen tudi pred
pretekom 10 let. Pri odprtju groba pred pretekom mirovalne dobe, mora
nad zadnjo krsto ostati vsaj 0,10 m zemlje. |
12. člen |
Območje pokopališča
je določeno z načrtom pokopališča. |
V območju pokopališča
ni dovoljeno: |
– nedostojno vedenje
kot je: vpitje, glasno govorjenje, razgrajanje in hoja po grobovih,
oziroma prostorih za grobove, |
– obnašanje in
vedenje, ki predstavlja kršenje javne morale oziroma zgražanje občanov,
|
– odlaganje smeti in
odpadkov, izven za ta namen določenega prostora, |
– druge vrste
onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov v območju pokopališča,
|
– poškodovanje
mrliške vežice, grobov, nasadov in drugih naprav in predmetov v območju
pokopališča, |
– vožnja s kolesom in
kolesom s pomožnim motorjem in njihovo shranjevanje na pokopališču,
|
– puščanje in vodenje
domačih živali na pokopališče, |
– odtujevanje
predmetov iz tujih grobov, objektov in prostorov v območju pokopališča,
|
– postavljanje in
odstranjevanje nagrobnikov brez soglasja upravljalca pokopališča.
|
Zidarska, kamnoseška
in druga dela, ki so namenjena urejanju grobov oziroma pokopališč in s
tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le s soglasjem upravljalca
pokopališča. |
V neposredni bližini
območja pokopališča niso dovoljene, v času pogrebnih svečanosti,
dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti. |
13. člen |
Zasajanje visoko
rastočega drevja je dovoljeno le s pristankom upravljalca pokopališča in
to na prostorih, ki so za to določeni v pokopališkem načrtu. Okrasno
grmičevje je lahko visoko največ 2 m in ne sme biti prosto rastoče,
temveč oblikovano. Dovoljena je zasaditev nizkega grmičevja, trajnic in
drugih okrasnih rastlin, ki pa ne smejo ovirati dostopa do drugih
grobov, zidov in objektov ob pokopališču. |
14. člen |
Grobovi se lahko
ogradijo in nanje postavijo nagrobni spomeniki v skladu z opredelitvami
pokopališkega načrta. |
Za postavitev ograje,
okvirov, pokrivnih plošč in spomenika je potrebno pridobiti pisno
soglasje upravljalca pokopališča. |
Če najemnik groba
postavi ali odstrani nagrobnik v nasprotju s soglasjem upravljalca mora
nepravilnosti odpraviti v 30 dneh po prejemu pisnega obvestila.
|
V primeru, da
najemnik nepravilnosti ne odpravi, opravi to upravljalec na stroške
najemnika. |
15. člen |
Najemnina za grob se
plačuje letno. Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi
vzdrževanje pokopališča in naprav. |
Najemnine se ne
plačuje za grobove v katerih so pokopani občani, posebej pomembni in
zaslužni za občino. |
16. člen |
Najemniki grobov so
dolžni grobove primerno vzdrževati. |
Če tega daljše
časovno obdobje ne storijo, opravi to upravljalec na stroške najemnika
groba. |
17. člen |
Upravljalec lahko
odpove najemno razmerje za grob v naslednjih primerih: |
– če najemnik
grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za 3
pretekla leta, |
– če najemnik ne
vzdržuje groba kljub opozorilu, ter ne poravna stroškov vzdrževanja
groba upravljalcu, |
– kadar tako zahteva
UN pokopališča ter s soglasjem najemnika groba, |
– če najemnik odda
grob v podnajem oziroma ga proda. |
V teh primerih
upravljalec lahko grob odda drugemu najemniku. |
18. člen |
Upravljalec
pokopališča lahko robnike, spomenik in drugo opremo groba odstrani, in
po šestih mesecih odda prostor za grob drugemu najemniku (ob upoštevanju
mirovalne dobe) v naslednjih primerih: |
– če najemnina za
grob ni plačana več kot tri leta, |
– če je grob tako
zanemarjen (daje videz zapuščenosti), opravljene storitve vzdrževanja pa
najemnik ne poravna upravljalcu; |
– če upravljalcu ni
znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena
in če upravljalcu ni uspelo pridobiti podatkov o drugih sorodnikih
pokopanega. |
Upravljalec mora
robnike, spomenik in drugo opremo groba hraniti na določenem prostoru
šest mesecev. Posmrtne ostanke se prenese na grobišče. |
19. člen |
Cene pokopaliških in
pogrebnih storitev ter najemnin za grobove določa Občinski svet občine
Borovnica. Cene navedenih storitev morajo zagotoviti pokrivanje stroškov
pokopa ter stroške vzdrževanja in obratovanja objektov in naprav.
|
Najemnine morajo
pokriti stroške rednega in investicijskega vzdrževanja pokopališča in
objektov. |
Predlog cen pripravi
izvajalec javne službe. |
20. člen |
Za vzdrževanje
pokopaliških objektov, poti in nasadov, čistoče, reda in miru na
pokopališču skrbijo upravljalci pokopališča oziroma izvajalci storitev
iz 4. člena tega odloka. |
III. POKOPALIŠKE
STORITVE |
21. člen |
Pokopališke storitve
se izvajajo na pokopališču in so predvsem naslednje: |
– zagotovitev uporabe
mrliške vežice, |
– organizacija
pogrebne svečanosti, |
– druge pokopališke
storitve. |
22. člen |
Umrli do pokopa leži
v mrliški veži. |
Prevoz na pokopališče
je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški
pregledni službi. Prevoz umrlega se opravi z ustrezno prirejenim vozilom
izvajalca. |
Po ugotovitvi smrti
se pokop prijavi izvajalcu pogreba, s katerim se dogovori o vseh
pokopaliških in pogrebnih storitvah. |
Obvezno mora preteči
od smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa
določi izvajalec pogreba v dogovoru s svojci umrlega in predstavnikom
verske skupnosti, če gre za verski pogreb. |
Če obstaja sum, da
umrli ni umrl naravne smrti, se ne sme prenesti s kraja smrti brez
dovoljenja organa, ki je pristojen za začetek in vodenje kazenskega
postopka. |
23. člen |
Pokop umrlega se
opravi na pokopališču v skladu s pokopališkim redom na krajevno običajen
način. |
Način pokopa in
pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli
ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim
ali druga z zakonom določena oseba, oziroma za zadeve socialnega
skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila
najdena v skladu z njegovim prepričanjem. |
Anonimni pokop se
opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s
pokopom krste ali žare, oziroma z raztrositvijo pepela na posebej
določenem prostoru, brez označbe imena umrlega. |
24. člen |
Za izkop jame, zasip
groba, prekope, prvo ureditev groba in zaščito grobov skrbi izvajalec
pogreba oziroma podjetje, ki izvaja pokop umrlega. |
25. člen |
Verske skupnosti
lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega stanovskega
predstavnika do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje cerkvenih
obredov. |
26. člen |
Umrlega se položi v
krsto in se pokoplje v grob za klasičen pokop, v grobnico ali grobišče.
|
Klasičen pokop zunaj
pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih, na podlagi dovoljenja
pristojnega občinskega organa, po predhodnem soglasju za zadeve
zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
|
Upepeljene ostanke
umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni
grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču,
oziroma zunaj pokopališča, na podlagi dovoljenja pristojnega organa. |
27. člen |
Stroške pokopa morajo
poravnati dediči umrlega, oziroma oseba, ki je naročila pokop.
|
V primeru, ko
poravnava stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih
stroškov iz zapuščine umrlega. |
28. člen |
Pokopi se opravljajo
vsak dan od 10. do 18. ure. |
Uporabo mrliške
vežice in obratovalni čas določa upravljalec, praviloma od 8. do 22.
ure. V času, ko je mrliška vežica zaprta, so vstopi dovoljeni samo na
podlagi predhodnega dovoljenja upravljalca. Svojci umrlega lahko v
dogovoru z upravljalcem pokopališča v mrliški vežici bedijo pri pokojnem
tudi preko časa, ko je vežica uradno odprta. |
IV. POGREBNE
SVEČANOSTI |
29. člen |
Pogrebna svečanost je
sestavni del pogreba in ima javni značaj. Pogrebna svečanost se mora
opraviti z vso pieteto do umrlega. |
Pokop se lahko opravi
v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali njegovih
najbližjih svojcev. |
30. člen |
Pogrebna svečanost se
opravi na pokopališču, kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti je
upravljalec pokopališča dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni
deski pokopališča ali drug krajevni način. |
31. člen |
Pogrebna svečanost se
začne z dvigom in prenosom pokojnika z mrliškega odra ali mrliškega
voza. |
Dvig, prenos oziroma
odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v
jamo opravi izvajalec pogreba. Pogrebniki morajo biti oblečeni v svečane
obleke. |
Praviloma se pogrebna
svečanost odvija v sklopu mrliške vežice. |
Pogrebna svečanost,
ki se organizira na pokopališču, vodi pooblaščena oseba izvajalca
pogreba v skladu s krajevnimi običaji ter predhodnem sporazumnem
naročilu pokojnikovih svojcev. |
Če pri pogrebu
sodeluje godba ali godba s pevci, zaigra godba žalostinko, sledijo lahko
verski obred, poslovilni govori, nato pevci zapojejo pesem. |
Po končani svečanosti
v mrliški vežici se oblikuje pogrebni sprevod in opravi pokop umrlega.
|
Pogrebni sprevod se
odvija izpred mrliške vežice ali z določenega mesta do groba.
|
Verski obred se
izvrši med pogrebno svečanostjo v strnjeni celoti, in sicer tako, da je
začetni obred na kraju sprejema pogreba, potem v cerkvi in nato pri
grobu pokojnega. |
Komunikacijske poti
po katerih gre pogrebni sprevod iz mrliške veže do groba se določijo z
načrtom pokopališča in pokopališkim redom. |
32. člen |
Pogrebni sprevod se
opravi v skladu s poslednjo voljo pokojnika ali njegovih svojcev.
|
Razvrstitev v
pogrebnem sprevodu poteka na krajevno običajen način, in je praviloma
naslednja: |
Na čelu pogrebnega
sprevoda je državna zastava z žalnim trakom, v primeru verskega pogreba
je križ oziroma drugi verski simbol, nato se razvrstijo nosilci drugih
zastav in praporov z žalnimi trakovi, nosilci pokojnikovih odlikovanj,
godba, pevci, nosilci vencev, krsta ali žara pokojnika, svojci in ostali
udeleženci. |
V primeru verskega
pogrebnega obreda velja enak vrstni red udeležencev, predstavnik verske
skupnosti pa gre pred krsto ali žaro umrlega v prostor za verski obred. |
33. člen |
Ob grobu se
udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno pri
grobu svojci umrlega, osebe, ki nosijo odlikovanja umrlega, državna
zastava, prapori, v primeru verskega obreda pa tudi njihovi zastopniki
in verski simboli. |
Krsta umrlega ali
žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se lahko opravi verski
obred. Temu sledijo poslovilni govori, pozdrav z zastavami in prapori,
nastop godbe, pevcev in se zaključi obred na krajevno običajen način.
|
Najkasneje v roku ene
ure po končanem pogrebu je izvajalec pokopa dolžan grob zasuti in ga
začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov. |
34. člen |
Pri pogrebu umrlega
člana verske skupnosti, društva ali organizacije, ki ima svoj postopek,
se pogrebna svečanost opravi v skladu z njihovimi pravili, če niso v
nasprotju s tem odlokom. |
35. člen |
Društva, ki imajo ob
pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci in drugi), se
lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti. |
Če pri pogrebni
svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji
pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev
pogreba, za kar je odgovoren vodja enote. |
36. člen |
Pri krščanskem
pogrebu zvoni po običajni krajevni navadi. Vsi drugi udeleženci pogreba
(pevci, godba, govorniki) se ravnajo po tem krajevnem običaju. |
V. KAZENSKA DOLOČILA |
37. člen |
Z denarno kaznijo
najmanj 50.000 SIT se kaznuje upravljalec pokopališča oziroma izvajalec
pogreba, če ravna v nasprotju s 5., 6. in 22. členom tega odloka.
|
Z denarno kaznijo do
10.000 SIT se kaznuje odgovorna oseba upravljalca oziroma izvajalca, ki
stori dejanje iz prejšnjega odstavka. |
Z denarno kaznijo
5.000 SIT se kaznuje posameznik, ki krši določila iz 12. in 13. člena
tega odloka. |
VI. PREHODNI IN
KONČNI DOLOČBI |
38. člen |
Pokojnik lahko
izjemoma, do ureditve mrliške veže, leži do pokopa doma. V tem primeru
prevoz posmrtnih ostankov opravi izvajalec pogreba, ki organizira tudi
pogrebni sprevod od doma umrlega do pokopališča. |
39. člen |
Uresničevanje tega
odloka nadzorujejo pooblaščene osebe za izvajanje lokalnega nadzora ter
pristojne inšpekcijske službe. |
Z dnem, ko začne
veljati ta odlok, preneha za Občino Borovnica veljati odlok o
pokopališkem redu za pokopališča na območju Občine Vrhnika (Uradni list
SRS, št. 6/86). |
40. člen |
Ta odlok začne
veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu. |
Št. 066/3-20/8-247/01 |
Borovnica,dne 31.
maja 2001. |
Župan |
Občine Borovnica
|
Alojz Močnik l. r. |