|
Na podlagi 39. in 40. člena
Zakona o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in
RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93), 2. alinee 29. člena
Zakona o
lokalni samoupravi (uradni list RS, št. 72/93) ter 10. in 12. člena
začasnega poslovnika občinskega sveta je občinski svet občine Trbovlje
na nadaljevanju 3. seje dne 3.4.1995 sprejel |
|
|
|
|
|
ODLOK |
|
|
O PROSTORSKIH
UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA G 8/1 – JUGOV GRABEN, G 8/2 –
BEVŠKO IN G 8/3 BEVŠKI GRABEN |
|
|
1. člen |
|
|
V skladu z usmeritvami dolgoročnega plana občine Trbovlje
in družbenega plana občine Trbovlje, se za območje urejanja G 8/1 -
Jugov greben, G 8/2 – Bevško in G 8/3 – bevški greben sprejmejo
prostorski ureditveni pogoji (PUP), ki jih je izdelal IBT – Razvoj mesta
in arhitektura d.o.o. Trbovlje, pod št. 6246-7/201 v februarju 1994. |
|
|
2. člen |
|
|
Prostorsko ureditveni pogoji vsebujejo: |
|
|
- obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor; |
|
|
- soglasja pristojnih organov, organizacij oz. skupnosti; |
|
|
- besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih; |
|
|
- prikaze obravnavanega območja iz prostorskih sestavin
dolgoročnega in družbenega plana občine na topografskem načrtu v M
1:5000; |
|
|
- prikaze prostorskih ureditev in površin trajno varovanih
gozdov na katastrskem načrtu v M 1:2000; |
|
|
3. člen |
|
|
Prostorski ureditveni pogoji skladno s planskimi
odločitvami določajo: |
|
|
I. Mejo območja urejanja; |
|
|
II. Funkcijo območja urejanja; |
|
|
III. Merila in pogoje za posege v prostor; |
|
|
a. Merila in pogoje za graditev objektov in naprav ali
drugih posegov v prostor; |
|
|
b. Merila in pogoje za določanje funkcionalnih zemljišč; |
|
|
c. Merila in pogoje za komunalno in prometno urejanje; |
|
|
d. Merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja; |
|
|
e. Merila in pogoje za delovanje DS; |
|
|
IV. Končne določbe |
|
|
4. člen |
|
|
Merila in pogoji tega odloka so splošni in se
konkretizirajo v lokacijski dokumentaciji, kot strokovni podlagi za
izdajo lokacijskega dovoljenja. |
|
|
Lokacijsko dokumentacijo izdela pristojna organizacija za
urbanistično načrtovanje. |
|
|
V postopku izdelave lokacijske dokumentacije se za
konkreten poseg v prostor ponovno pridobijo tudi potrebna soglasja
organizacij in skupnosti. |
|
|
5. člen |
|
|
Lokacijsko dovoljenje je potrebno pridobiti za vsak poseg
v prostor, razen tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in
napravah, za postavitev začasnih objektov in naprav ter za adaptacije, s
katerimi se bistveno ne spremenijo zunanjost, zmogljivost, velikost ali
namen obravnavanega objekta, za kar zadostuje odločba o priglasitvi del. |
|
|
6. člen |
|
|
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora
lahko pred izdajo lokacijskega dovoljenja za posamičen poseg v prostor,
zahteva analizo prostorskih ureditvenih pogojev, če je to potrebno: |
|
|
|
|
|
- za zagotovitev enakih možnosti uporabnikom glede
reševanja prostorskih potreb, kadar obstaja nevarnost, da bi s
posamičnim posegom onemogočili racionalno izrabo prostora; |
|
|
- za ugotovitev in odpravo motenj v okolju, ki jih
povzroča obstoječa ali bodoča dejavnost na območje urejanja. |
|
|
Analiza iz prvega odstavka tega člena se opravi v okviru
izdelave lokacijske dokumentacije. |
|
|
I. MEJA OBMOČJA
UREJANJA
|
|
|
7. člen |
|
|
Meja obravnavanega območja ter posameznih območij urejanja
je razvidno iz grafičnega prikaza prostorskih ureditvenih pogojev v M
1:2000. |
|
|
Obravnavano območje se nahaja v k.o. Bevško, k.o. Trbovlje
in k.o. Prapreče. |
|
|
Opis poteka meje območja urejanja G 8/1 – Jugov graben, ki
se nahaja v k.o. Bevško: |
|
|
Izhodiščna točka meje območja urejanja je na severnem delu
obravnavanega območja v S vogalu parcele št. 1444/7. od tu gre meja
proti jugu po parcelnih mejah parcel št. 1444/7, 1443, 860/5, 846/12,
846/7 in 846/9, kjer je tudi meja med k.o. Trbovlje in k.o. Bevško. Po
SV parcelni meji parcele št. 846/9 poteka meja še 180 m, nakar se obrne
proti JZ, prečka parcelo in se nadaljuje po njeni JZ parcelni meji proti
SZ do parcele št. 860/7. Nadaljuje se po njeni v in J parcelni meji ter
po vzhodnih mejah parcel št. 860/8 in 860/3 proti J in po južnih
parcelnih mejah parcel št. 860/3 in 861 proti zahodu vse do JZ vogala
parcele št. 861, kjer se obrne proti S in poteka po njeni Z parcelni
meji do parcele št. 1441/2. tu se meja obrne proti JZ oz. Z in poteka po
parcelni meji parc. št. 1441/2 in južni parcelni meji parcele št. 1440/2
do JZ vogala se zopet obrne proti S in poteka po njeni parcelni meji vse
do ceste parcelne meje št. 1488/1 jo prečka in poteka v nadaljevanju po
Z meji parcele št. 1440/3 še 25 m, se obrne proti V in prečka parcelo
št. 1440/3, poteka po njeni SV parcelni meji, se ponovno obrne proti JV,
gre do ceste parc. št. 1488/4 in se nadaljuje po njeni SZ parcelni meji
proti SV do parcelne meje št. 1443/1. meja gre v nadaljevanju proti SZ
še cca 115 m, nakar prečka parcelo št. 1443/1 in se nadaljuje po njeni
SV parcelni meji do ceste parcelne št. 1488/4. Od tu gre meja po SZ
parcelnih mejah parcel št. 1488/4 in 1444/1 vse do izhodiščne točke. |
|
|
Opis poteka meje območja urejanja G 8/2 – Bevško, ki se
nahaja v k.o. Bevško: |
|
|
Izhodiščna točka meje območja urejanja je na JV delu
območja in je v J vogalu parcele št. 1445 na meji med k.o. Trbovlje in
k.o. Bevško. Od tu poteka meja proti JZ po parcelni meji parcele št.
1445 in po JV parcelni meji parcele št. 1443/2 do njenega vogala, kjer
se obrne proti SZ, poteka po parcelni meji še 105m nakar prečka parcelo
1443/1 do njene JZ meje in gre po njej do ceste parcele št. 1488/4.
nadaljuje se po JV parcelni meji parcele št. 1441/1 proti JZ in še 62 m
po njeni JZ parcelni meji. V nadaljevanju prečka parcelo št 1440/3 v
smeri proti Z, gre po njeni zahodni parcelni meji proti S do SZ vogala
parcele št. 1441/1, se obrne proti V in poteka po parcelnih mejah parcel
št. 1441/1, 1443/1 in 1443/2. na stiku s parcelo št. 1452/4 se obrne
proti SZ in poteka po parcelnih mejah parcel št. 1452/4, 1452/3 in
1452/1 do Z meje parcele št. 1418/1, gre po njej in po mejah parcel št.
1418/3, 1402/2, in 1402/12 do potoka Grabnica. To je na severnejši del
obravnavanega območja. Tu se meja obrne proti JV, prečka parcele št.
1402/12, 1402/3 in 1402/5 ter se nadaljuje po parcelni meji parcele št.
1402/2 še 88 m, nakar prečka to parcelo proti njenemu V vogalu in se
nadaljuje po parcelnih mejah parcel št. 1418/3 in 1418/1 proti jugu. Od
JZ vogala parcele št. 1418/11 meja prečka parcelo št. 1418/1 v smeri J
in se po njeni J parcelni meji nadaljuje proti V do konca parcelne meje.
Tu se meja obrne proti J in gre po parcelnih mejah parcel št. 1452/1,
1452/3, 1452/4, 1452/2 in 1445 do izhodiščne točke. |
|
|
Opis poteka meje območja urejanja G 8/3 – Bevški graben,
ki se nahaja v k.o. Trbovlje in k.o. Prapreče: |
|
|
Izhodiščna točka meje območja je na SZ delu območja v JZ
vogalu parcele št. 996/1 k.o. Prapreče. Od tu gre meja proti V po njeni
S parcelni meji do parcele št. 1069, jo prečka in se nadaljuje po SZ in
S parcelni meji parcele št. 997/2 ter se pri parceli št. 1025/1 obrne
proti SZ in poteka po parcelnih mejah parcel št. 1025/1, 1026/2, 1027/1
do ceste parcelne št. 1060, gre po njeni JV parcelni meji 25m, nakar
prečka cesto v smeri proti SZ in se nadaljuje po SV parcelni meji ceste
do parcele št. 886/2. v nadaljevanju gre meja po njeni S parcelni meji
proti V in po njeni V parcelni meji proti J, poteka po parcelnih mejah
parcel št. 1017, 1015/5, 1015/3, 1015/7, 1015/8 in 1015/3 do ceste
parcelne št. 1060, gre po njeni SV meji do J vogala parcele št. 875/2,
prečka cesto in se nadaljuje po parcelnih mejah parcel št. 1018/1,
1019/3 in 1019/1, katero prečka v smeri JV, J in JZ in se 15m od zloma
SV parcelne meje parc. št. 1020 priključi na SV mejo te iste parcele.
Nadaljuje se po njej proti JV in se pri zlomu obrne proti JZ in prečka
parcelo št. 1020, gre po parcelni meji med parcelama št. 1020 in 1021 do
JZ vogala parcele št. 1020, kjer se obrne proti JV in gre po njeni
parcelni meji ter v podaljšku prečka Bevški potok in parcelo št. 1479
k.o. Trbovlje (preide v k.o. Trbovlje). Preko parcele gre 250m, se obrne
proti J poteka preko te parcele in preko parcel št. 1480 in 1483/1. po
slednji gre v smeri juga 12 m, nakar se obrne proti JV vogalu parcele
št. 1481/1 in poteka po njeni SV parcelni meji in SV parcelni meji
parcel št. 1481/2 do meje med izmero v M 1:2880 in 1:500. Tu se meja
obrne proti SV in gre po parcelni meji parcele št. 1482/22 do njenega SZ
vogala, se nadaljuje po njeni SV parcelni meji in SV parcelni meji
parcele št. 1481/3 do ceste, katero v isti smeri prečka. Meja se nato
obrne proti J in gre po vzhodni parcelni meji ceste (vodenska cesta)
parc. št. 1761/1 in 1761/7 do konca opornega zidu med cesto in parcelo
št. 1760/14. tu se obrne proti Z in prečka Vodensko cesto, se obrne
proti J in poteka po parcelnih mejah parcel št. 1499/4, 1499/6 in
1499/4. po 175m od objekta parcelne št. .3313 se obrne meja proti SV,
prečka cesto parc. št. 1761/7 ter se na njeni V meji zopet obrne proti J
ter poteka po njej 95m, prečka potok parc. št. 1811/4 in gre po S
parcelnih mejah parcel št. 1442/9 in 1442/3 proti V do JZ vogala parcele
št. 1442/7. Tu se meja zopet obrne proti S in gre do njenega SZ vogala,
se obrne proti V in poteka po njeni S meji do meje med izmerama.
Nadaljuje se proti SV do SZ vogala parcele št. 1442/2, se obrne proti V
in poteka po parcelni meji med parcelama št. 1397/12 in 1442/2. N a
vogalu slednje parcele se obrne proti JZ prečka parcelo št. 1442/2 in se
na njeni J parcelni meji obrne proti Z . gre po njej in po J meji
parcele 1442/12 do ceste (Kolodvorska cesta), jo v isti prečka ter se
nadaljuje po parcelni meji proti S do križišča Sušnik, prečka cesto parc.
št. 1763 in parcelo št. 1500/13 v smeri proti J vogalu parcele št
1500/1. Nadaljuje se proti SZ po JZ parcelni meji parcele št. 1500/1 in
po robu gozda prečka parcele št. 1500/7, 1500/14, 1500/6, 1498/7 in del
parcele št. 1498/8. Pri SV vogalu objekta parcelne št. .193/5 se obrne
proti Z in se priključi na mejo med parcelama št. 1498/4 in 1498/2
(oporni zid)tu gre po njej do ceste Trbovlje – Zagorje parc. št.
1498/12, se nadaljuje po njeni V parcelni meji do konca parcelne meje
med cesto in parcelo št. 1495/3. od tu prečka to parcelo proti JZ vogalu
parcele št. 1495/2, se nadaljuje po njeni J in V parcelni meji ter do
njenega SV vogala prečka parcelo št. 1495/3 proti zlomu parcele med št.
1495/3 in 1495/1 ter se nadaljuje po njej in po Z parcelni meji parcele
št. 1492/1. od njenega SZ vogala prečka parcelo št. 1489 proti JV vogalu
ceste parcelne št. 1764/2 in gre naprej proti S po V parcelnih mejah
parcel št. 1489, 1487/1, 1486, 1483, in 37 m po Z parcelni meji parcele
št. 1480. od tu meja v smeri proti V prečka Bevški potok ter preide v
k.o. Prapreče. Meja v nadaljevanju prečka parceli št. 1026/3 in 996/2
k.o. Prapreče ter se priključi na J parcelno mejo potoka Grobnica
parcelne št. 1061. Nadaljuje se po JZ meji potoka ter prečka potok proti
izhodiščni točki. |
|
|
8. člen |
|
|
Obravnavano območje urejanja se nahaja v k.o. Trbovlje,
k.o. Prapreče in k.o. Bevško in skupaj meri 92,32 ha (G 8/1 je velikosti
16,66 ha, G 8/2 meri 16,86 ha in G 8/3 58,80 ha). V območju urejanja so
sledeče parcele: |
|
|
Ureditvena enota »A« (G 8/1 del in G 8/2 del): |
|
|
G 8/1 – Jugov graben – del: |
|
|
k.o. Bevško: 860/3, 860/4, 860/7, 860/8, 860/11, 860/12,
860/13, 860/14, 860/15, 860/16, 860/18, 860/19, 860/20, 860/21,
860/22-d, 1440/1, 1440/2-d, 1440/3-d, 1440/4, 1440/5, 1440/6, 1440/7,
1443/3-d, 1443/4-d, 1443/7-d, 1443/10, 1443/11, 1443/12, 1443/13,
1443/14, 1443/15, 1443/19, 1488/1-d, 1488/4-d; |
|
|
G 8/3 – Bevški graben – del: |
|
|
k.o. Trbovlje: .194/2, .194/3, .194/4, .194/5, .194/7,
.194/8, 194/14, .270, .287, .288, .289, .302, .334, .453, .454, .455,
.456, .457, .458,. 468, .1100, 1481/3, 1482/1, 1482/3, 1482/4, 1482/6,
1482/7, 1482/8, 1482/9, 1482/11, 1482/12, 148/13, 1493/4, 1493/5, 1761/1
–d, 1856, .2200, .2218, .2219, .2220, .2221, .2222, .2223, .2224, .2227,
.2229; |
|
|
k.o. Prapreče: 886/2, 1010, 1012, 1015/1, 1015/2, 1015/3,
1016/3, 1016/4, 1016/7, 1016/8, 1017/1, 1017/2, 1018/1, 1018/2,
1019/1-d, 1019/2, 1019/3, 1019/4, 1020-d, 1021, 1022, 1023, 1024/1,
1024/2, 1025/1, 1025/2, 1060-d; |
|
|
Ureditvena enota »B« (G 8/1 –del, G 8/2, G 8/3 del): |
|
|
G 8/1 – Jugov graben – del: |
|
|
k.o. Bevško: 846-d, 846/7, 846/9-d, 846/12, 859, 860/1,
860/3, 860/5, 860/6, 860/8, 860/9, 860/10, 860/22-d, 861, 1440/2-d,
1441/2, 1441/5, 1443/1-d, 1443/3-d, 1443/4-d, 1443/5, 1443/6, 1443/7-d,
1443/8, 1444/1, 1488/4-d; |
|
|
G 8/2 – Bevški graben – del: |
|
|
k.o. Trbovlje: 193/7, 629, 1230, 1231, 1232, 1337/12,
1442/2-d, 1442/3, 1442/5-d, 1442/7, 1442/9-d, 1442/10, 1442/11,
1442/12-d, 1479-d, 1480-d, 1481/1, 1481/2, 1482/1, 1482/2, 1483/1-d,
1486, 1487, 1487/1, 1489, 1492/1, 1493/1, 1493/3, 1493/6, 1493/7,
1493/8, 1494/1, 1494/2, 1494/3, 1494/4, 1494/5, 1494/6, 1494/7, 1494/8,
1494/9, 1495/1, 1495/3-d, 1498/3, 1498/13, 1498/14, 1498/15, 1498/16,
1498/17, 1499/1, 1499/4, 1499/6, 1499/8, 1500/1, 1500/6-d, 1500/7-d,
1500/13-d, 1500/14, 1760/7-d, 1761/1-d, 1761/2-d, 1761/7-d, 1811/4-d,
1818/1-d, 2272, 2691, 2692, 2693, 2694, 2695, 2735-d, 2737; |
|
|
k.o. Prapreče: 996/1, 996/2-d, 997/1, 997/2, 997/3, 997/4,
1026/1, 1026/2-d, 1026/4, 1059, 1061-d, 1069, 1507/1-d; |
|
|
Ureditvena enota »C« (G 8/3 del) |
|
|
G 8/3 – Bevški graben – del: |
|
|
k.o. Trbovlje: 193/1, 193/4-d, 628, 971, 1442/3-d,
1442/6-d, 1442/9-d, 1442/12-d, 1501/3, 1501/5, 1502/2-d, 1760/17-d,
1761/2-d, 1761/3-d, 1811/4-d, 2731, 2732, 2733, 2734, 2735-d, 2736; |
|
|
9. člen |
|
|
V območju urejanja so varovane površine: |
|
|
Površine trajno varovanih gozdov (Odločba o razglasitvi
trajno varovanih gozdov, Uradni vestnik Zasavja, št. 5/88) |
|
|
G 8/1 – Jugov graben: k.o. Bevško: 846-d, 846/7, 846/12,
860/1, 860/5, 860/6, 860/11, 860/12, 860/15, 860/17, 861, 1440/2-d,
1441/2, 1443/1-d, 1443/3-d, 1443/4-d, 1443/7-d; |
|
|
G 8/2 – Bevško: k.o. Bevško: 1402/2-d, 1402/3-d, 1418/1-d,
1418/3-d, 1440/3-d, 1441/1-d, 1443/1-d, 1443/2-d, 1445-d, 1452/1-d,
1452/2-d, 1452/3-d, 1452/4-d; |
|
|
G 8/3 – Bevški graben: k.o. Trbovlje: 1442/2-d, 1480-d,
1481/1, 1481/2, 1482/1, 1482/2, 1483/1-d, 1486, 1487/1, 1489, 1492/1,
1493/1, 1493/6, 1494/2, 1494/4, 1494/6-d, 1494/7-d, 1495/1, 1495/3-d,
1498/5-d, 1498/7-d, 1498/10, 1498/13-d, 1498/17, 1499/1, 1499/4, 1500/1,
1500/6, 1500/7, 1500/14; |
|
|
II. FUNKCIJA
OBMOČJA UREJANJA
|
|
|
10. člen |
|
|
Območje urejanja G 8/1, G 8/2 in G 8/3 so namenjena
gozdarski dejavnosti. Večji del območja pokrivajo trajno varovani
gozdovi. |
|
|
Obravnavano območje urejanja je razdeljeno glede na
namenske rabe prostora na tri ureditvene enote in sicer: |
|
|
»A« - območje individualne stanovanjske gradnje (G 8/1 del
in G 8/2 del); |
|
|
»B« - območje trajno varovanih gozdov (G 8/1 del, G 8/2 in
G 8/3 del); |
|
|
»C« - območje, ki se ureja z lokacijskim načrtom križišča
Sušnik (G 8/3 del); |
|
|
predvideni posegi v prostor naj ne spreminjajo obstoječe
namembnosti območja oz. naj jo zgolj dopolnjujejo. |
|
|
III. MERILA IN
POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
|
|
|
a. Merila in pogoji za graditev objektov in naprav ali
drugih posegov v prostor |
|
|
11. člen |
|
|
V ureditveni enoti »A«, kjer so v glavnem kmetijska in
gozdna zemljišča slabše kategorije so dovoljeni naslednji posegi v
prostor; |
|
|
- dopolnilna in nadomestna individualna stanovanjska
gradnja; |
|
|
- dozidave, nadzidave, rušitve, rekonstrukcije ter tekoča
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; |
|
|
- gradnja pomožnih gospodarskih objektov |
|
|
- gradnja poslovnih objektov (oskrbna in storitvena
dejavnost); |
|
|
- spremembe namembnosti obstoječih objektov, v kolikor
nova dejavnost nima kvarnih vplivov na območje; |
|
|
- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih,
elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav; |
|
|
- ureditev zunanjih površin (zelenice, dvorišča,
parkirišča, pešpoti, platoji…); |
|
|
- postavitev reklamnih tabel, turističnih oznak, vrtnih
ograj ter urbane opreme; |
|
|
- postavitev začasnih objektov namenjenih turistični,
gostinski, lovski in športni dejavnosti; |
|
|
- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh; |
|
|
Ravnanje z gozdovi, ki leže v neposredni bližini naselja,
mora biti usklajeno po usmeritvah za splošno koristne funkcije gozdov v
območnem gozdnogospodarskem načrtu ter v skladu z zakonskimi in
podzakonskimi akti in po usmeritvah gozdnogospodarskih in
gozdnogojitvenih načrtov. |
|
|
V območjih, ki so v neposredni bližini gozdov je potrebno
paziti, da ne bo načet ali ogrožen gozdni rob odraslega gozda in na
smiselno vključitev načrtovanih posegov v inicialno fazo. Pomembnejše
skupine in posamezno drevje na negozdnih površinah je potrebno
zavarovati kot krajinske elemente. |
|
|
V ureditveni enoti »B«, kjer so trajno varovani gozdovi
(Odločba o razglasitvi trajno varovanih gozdov, Uradni vestnik Zasavja,
št. 5/88) s posameznimi objekti na gozdnih jasah, so izjemoma (s
predhodno ugotovitvijo, da z nameravanim posegov v varovalni gozd ne
bodo prizadete varovalne funkcije zaradi katerih so bili gozdovi
varovani) dovoljeni le naslednji posegi; |
|
|
- dozidave, nadzidave, rušitve, rekonstrukcija in tekoča
vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah; |
|
|
- gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje komunalnih,
elektroenergetskih ter prometnih objektov in naprav; |
|
|
- postavitev turističnih oznak, ter urbane opreme; |
|
|
- sanacija zemljišč in gradnja za potrebe le-teh; |
|
|
V varovalnih gozdovih se z gozdnogospodarskimi načrti ne
predpisuje etata. Možne so le sanitarne sečnje po potrebi, posek
posameznih težkih dreves, ki s svojo težo ogrožajo stabilnost tal, posek
posameznega drevja ob gozdnem robu, ki se zarašča v intenzivne kmetijske
površine ter občasen poseg nizke intenzitete na manjših položnejših
predelih ali platojih, ki so kot enklave v območju varovanih gozdov in
niso izločene v normalno gospodarjenje z gozdovi tako, da varovalne
funkcije gozdov ne bodo prizadete. Krčitev trajno varovanih gozdov ter
gozdov v njihovi neposredni bližini v pasu 60 m ni možna. |
|
|
Ureditvena enota »C« obravnava del območja, ki se ureja z
lokacijskim načrtom Rekonstrukcija križišča Sušnik, v katerem so podana
določila glede dovoljenih posegov prostor. |
|
|
12. člen |
|
|
Dopolnilna in nadomestna gradnja ter dozidave v območju so
možne kolikor to dovoljujejo geološke danosti, dostopnost, opremljenost
zemljišča s komunalnimi vodi ter predpisani požarnovarstveni in
sanitarno-tehnični odmiki. |
|
|
13.člen |
|
|
V kolikor se predvideva nestabilnost terena je potrebno
predhodno pridobiti geološko poročilo za nameravani poseg. |
|
|
Geološko poročilo je sestavni del lokacijske
dokumentacije. |
|
|
14. člen |
|
|
Novogradnja, dograditev, rekonstrukcija ali drugi posegi v
prostor morajo v načelu vzdrževati vzpostavljeno oblikovno identiteto
stanovanjske gradnje in se prilagoditi okoliškim objektom in ureditvam.
Prilagajajo se obstoječim objektom in zasnovi po: |
|
|
- zasnovi izrabe funkcionalnega zemljišča; |
|
|
- odmiki od sosednjih objektov; |
|
|
- višini in tlorisu objektov ter gradbeni črti; |
|
|
- orientaciji objektov in smeri slemena; |
|
|
- naklonu strehe; |
|
|
- barvi in teksturi streh in fasad; |
|
|
Pri oblikovanju objektov je potrebno upoštevati osnovne
značilnosti obstoječe arhitekture, strešni naklon ter kritino obstoječih
objektov ter vse ostale detajle fasadne elemente. |
|
|
15. člen |
|
|
Oblikovni kontrasti pri novih posegih v prostor so
dopustni; |
|
|
- kadar ima kontrast namen simbolno prikazati funkcionalno
različico novega objekta do programsko enotnega okolja; |
|
|
- kadar ima kontrast namen vzpostaviti prostorsko
dinamiko; |
|
|
16. člen |
|
|
Lega objektov: |
|
|
- v območju, kjer ni izrazito začrtane gradbene linije
objektov, mora biti odmik novih objektov min. 6,00 m od zunanjega roba; |
|
|
- odmik objekta od parcelne meje mora biti tolikšen, da
zagotavlja nemoteno vzdrževanje objekta in njegovo uporabo z lastnega
funkcionalnega zemljišča (tako, da ni motena sosednja posest). Ta odmik
naj znaša min. 2,00 m. v primeru, kjer tega odmika ni možno zagotoviti
se odmik od parcelne meje izjemoma lahko zmanjša, vendar si investitor v
tem primeru pridobi vknjiženo služnost vzdrževanja objekta na sosednji
parceli; |
|
|
- odmik od sosednjih objektov mora biti tolikšen, da so
zagotovljeni ustrezni požarnovarstveni in sanitarno – tehnični pogoji;
|
|
|
- pri individualni gradnji ta odmik znaša min. 6,00 m; |
|
|
- odmik stanovanjskih, gospodarskih in pomožnih objektov
od gozdnega roba mora biti pri blagem nagnjenem terenu vsaj ena drevesna
višina, pri strmem terenu pa dve drevesni višini; |
|
|
Pogoji oblikovanja novogradenj, adaptacij, dozidav,
nadzidav stanovanjskih objektov in pomožnih ter gospodarskih objektov. |
|
|
17. člen |
|
|
Novogradnje in adaptacije: |
|
|
Tloris praviloma podolgovat, daljša stranica po možnosti
vzporedna s plastnicami. Višina objekta ne sme izstopati iz gabaritov
sosednjih objektov, s tem da je pri visokopritličnih objektih zid
maksimalne višine 1,00 m. |
|
|
Streha mora biti dvokapnica z naklonom 300 – 350,
kritina temna – opeka ali tegola (svetla, salonitna, plastična ni
dovoljena) pri vse obstoječih in novih objektih je dovoljena izraba
podstrehe v stanovanjske namene. Objekti naj bodo ometani, barve od
ubito bele do svetlih pastelnih barv, obdelava lesnih elementov na
stavbnem pohištvu pa naj bo v temni barvi. |
|
|
18. člen |
|
|
Dozidave: |
|
|
Dozidava objekta se mora skladati s celotno stavbno maso
objekta in mora biti skladna z oblikovanjem gradbenimi materiali
osnovnega objekta. |
|
|
Dozidana površina naj praviloma ne presega 40% zazidane
površine obstoječega objekta. V primerih, ko se dograjuje manjši objekt
je dozidana površina lahko večja, vendar usklajena z določili 14. člena. |
|
|
Če se objekt dograjuje mora biti nagib strešine v istem
naklonu kot pri osnovnem objektu z enako kritino. |
|
|
Ravne strehe so dopustne le kot terase. |
|
|
19. člen |
|
|
Nadzidave: |
|
|
Nadzidava lahko obsega celoten tloris ali samo njegov del. |
|
|
Nadzidava objektov naj ne presega optimalnih višinskih
gabaritov za individualno stanovanjsko gradnjo. Kota slemena naj ne
presega višine + 10,00 m. Ob nadzidavi celotnega tlorisa je potrebno
kritino prilagoditi določilom odloka. |
|
|
20. člen |
|
|
Pomožni in gospodarski objekti: |
|
|
Pomožni objekti za potrebe občanov po tem odloku so
objekti, navedeni v občinskem predpisu o pomožnih objektih, za katere ni
potrebno lokacijsko dovoljenje. |
|
|
Gospodarski objekti po tem odloku so objekti, ki so
namenjeni kmetijskim dejavnosti (skednji, kozolci…). |
|
|
Pomožni objekti se lahko gradijo le kot samostojni objekti
na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih hiš. Objekti morajo biti
oblikovno in funkcionalno usklajeni s stanovanjskim objektom ter
grajenim okoljem. |
|
|
Velikost pomožnega objekta ne sme presegati 12 m2,
lahko je le pritlične izvedbe, streha pa mora biti dvokapnica. |
|
|
Gospodarski objekti naj bodo locirani v sklopu kmetij. |
|
|
21. člen |
|
|
Spremembe namembnosti in dejavnosti; |
|
|
Sprememba dejavnosti se mora prilagajati namembnosti
območja in mora biti brez kvarnih vplivov na območje in sosednja
območja. |
|
|
V območju so dovoljene dejavnosti: |
|
|
- trgovska, gostinska in turistična; |
|
|
- storitvena in uslužnostna; |
|
|
- predstavniška in druge manjše poslovne dejavnosti; |
|
|
Presoja vplivov na okolje se opravi v postopku pridobitve
dovoljenja. Za gostinsko dejavnost je potrebno predhodno pozitivno
mnenje sveta krajevne skupnosti. |
|
|
Pri spremembi namembnosti objektov mora investitor
zagotoviti zadostno število parkirnih mest v skladu z veljavnimi
normativi. |
|
|
22. člen |
|
|
Vzdrževanje in adaptacije: |
|
|
Pri navedenih delih je potrebno: |
|
|
- ohraniti prvotne členitve fasad; |
|
|
- pri zamenjavi kritine ni dopustna uporaba svetlosivih
kritin in valovitega salonita; |
|
|
- objekti pa naj bodo ometani v svetlih nevsiljivih tonih. |
|
|
23. člen |
|
|
Začasni objekti in urbana oprema: |
|
|
Začasni objekti in naprave namenjeni zadovoljevanju potreb
storitvenih in družabnih dejavnosti, sezonski turistični ponudbi ali
prireditvam se lahko postavijo na površinah, kjer v tekočem planskem
obdobju ni predviden trajni poseg v prostor. Za njihovo namembnost
veljajo pogoji, ki veljajo za takšne trajne posege v prostor. Postaviti
jih je mogoče na zemljiščih, ki so prometno dostopna, ustrezajo
sanitarnim pogojem in ne motijo dejavnosti, kateri je območje namenjeno. |
|
|
Reklamne table, turistične oznake in druga urbana oprema
odprtega prostora mora biti postavljena tako, da dopolnjuje javni
prostor in ne ovira vzdrževanja komunalnih in prometnih objektov
(upoštevati je potrebno 106. člen zakona o cestah). Postavi se lahko na
zemljišču, za katero je bilo pridobljeno soglasje lastnika. |
|
|
Urbana oprema odprtega prostora kot so nadstreški, klopi,
smetnjaki, svetila,… mora biti oblikovana enotno (uporabijo naj se
tipizirani elementi). |
|
|
Plakatiranje je dovoljeno le na posebej oblikovanih in
označenih javnih mestih. |
|
|
24. člen |
|
|
Urejanje okolice in javnih površin: |
|
|
Okolico objektov in vse posege v prostor je potrebno
urediti v smislu obstoječe kulturne krajine. |
|
|
Gnojne jame in odprta gnojišča morajo biti vodotesna in
ustrezno vzdrževana. |
|
|
Nivojske razlike se premoščajo z brižinami, le izjemoma z
odpornimi zidovi, ki naj bodo obdelani z naravnimi materiali in ne smejo
presegati višine 0,40 m nad raščenim terenom. |
|
|
Ograje niso dovoljene. V kolikor je to nujno potrebno
zaradi zavarovanja zemljišča, objektov in naprav pred vplivi okolice,
morajo biti ustrezno oblikovane in prilagojene celotni arhitekturi
območja. Locirajo se lahko na parcelno mejo, vendar tako, da ne ovirajo
preglednosti na cestnih površinah. Priporočajo se ograje iz grmovnic,
lahko pa so tudi lesene, vendar ne višje od 0,90 m. Kovinskih ograj in
ograj iz armiranega betona se ne dovoljuje. |
|
|
Vse obstoječe zelene površine je potrebno redno
vzdrževati, varovati in ohranjati. Ni dovoljeno uničevati drevja in
grmovnic ter spreminjati okoliških pogojev, ki so potrebni za njihov
razvoj. |
|
|
Ustrezno je potrebno vzdrževati in dograjevati tudi javno
razsvetljavo. |
|
|
b. Merila in pogoji za določanje funkcionalnih zemljišč |
|
|
25. člen |
|
|
Pri določanju velikosti gradbenih parcel in funkcionalnih
zemljišč je potrebno upoštevati: |
|
|
- namembnost in velikost objekta na parceli, zahteve glede
pomožnih in gospodarskih objektov, konfiguracijo terena, parcelne meje,
lokacijo komunalnih vodov, lego sosednjih objektov in druge rabe
zemljišč; |
|
|
- urbanistične zahteve (funkcionalni dostopi, parkirna
mesta, utrjene površine ob objektih in funkcionalno zelenje). Omogočati
mora normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi
prostorskimi potrebami razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen
v širšem območju. |
|
|
26. člen |
|
|
Gradbena parcela za individualno stanovanjsko hišo lahko
meri največ 600 m2, za gospodarska poslopja pa max. 800 m2. |
|
|
Velikost gradbene parcele ne sme odstopati od velikosti
okoliških parcel v območju za več kot 25%. |
|
|
Za stanovanjske objekte je širina funkcionalnega zemljišča
okrog objekta najmanj 2,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 2,75m. |
|
|
Za gospodarska poslopja je širina funkcionalnega zemljišča
okrog objekta minimalno 5,00 m, širina dovoza do objekta pa min. 3,50 m. |
|
|
Za pomožne objekte se določi minimalni obseg
funkcionalnega zemljišča oz. mora le ta stati na funkcionalnem zemljišču
osnovnega objekta. |
|
|
Za vse objekte velja, da kolikor je parcela manjša od
gradbene parcele (ugotovljeno na osnovi navedenih meril), se upošteva
kot funkcionalno zemljišče dejanska površina parcele. |
|
|
Pri vseh novih posegih v prostor se velikost
funkcionalnega zemljišča določi v postopku pridobitve lokacijskega
dovoljenja. |
|
|
c. Merila in pogoji za komunalno in prometno urejanje |
|
|
27. člen |
|
|
Vsi novozgrajeni in vsi objekti, ki se bodo adaptirali,
nadzidali ali dozidali se morajo obvezno priključiti na javno komunalo,
(v primeru, da je že zgrajena), energetsko in prometno infrastrukturo. |
|
|
Komunalna ureditev mora biti izvedena na način, ki
zagotavlja ustrezno varstvo okolja (zrak, voda, tla) in ustreza obrambno
zaščitnim zahtevam (varstvo pred požarom, oskrbo v izrednih razmerah,
zmanjšanje ogroženosti,…) |
|
|
28. člen |
|
|
Prometno urejanje: |
|
|
Pri prometnem urejanju je potrebno upoštevati Zakon o
cestah (Uradni list SRS, št. 2/88 – prečiščeno besedilo). |
|
|
- interni dovozi in priključki naj bodo na javno cestno
omrežje pravilno izvedeni s skupnim priključkom, tako da se z njim ne
ovira promet in da se ne poškoduje cesta (108. in 109. člen zakona o
cestah). Uredijo se s soglasjem pristojnega upravljalca cest; |
|
|
- vsaka gradbena parcela mora imeti zagotovljen dovoz za
motorna vozila. V primeru, da dovoza na parcelo ni mogoče urediti
neposredno z javne prometne površine, je potrebno zagotoviti služnostno
pot preko sosednjega zemljišča; |
|
|
- uvozi na dvorišča morajo biti pregledni in ne smejo
ovirati vzdrževanja javnih cest; |
|
|
- vsi objekti morajo imeti zagotovljen urgentni dostop.
Individualne vsaj z ene smeri, javni pa vsaj iz dveh smeri; |
|
|
- pri novogradnji in dozidavi je potrebno upoštevati
odmik od prometnih površin in gradbeno črto zgrajenih objektov; |
|
|
- parkirišča morajo biti zagotovljena na parceli
uporabnika in morajo biti opremljena z lovilci olj; |
|
|
- na površinah, ki so namenjena notranjemu prometu
(dostava, dovozi, urgentni promet), so dopustni sanitarni posegi,
skladno z osnovnim namenom teh površin; |
|
|
- v varovalnem pasu cest so dovoljeni le posegi po
določilih 100. in 101. člena zakona; |
|
|
- vse posege na cesti in v njenem varovalnem pasu lahko
izvaja le organizacija določena v 99. členu zakona; |
|
|
- gozdne prometnice, ki bi bile zaradi gradnje objektov in
naprav ukinjene, je potrebno rekonstruirati tako, da bodo funkcionalne
tudi po zaključni gradnji; |
|
|
Komunalno in energetsko urejanje; |
|
|
29. člen |
|
|
Pri gradnji je potrebno upoštevati vse obstoječe sanitarno
– tehnične predpise, zagotoviti je potrebno predpisane odmike med
kanalizacijo in vodovodom (horizontalni odmik 0,50m). V kolikor to ni
možno doseči je potrebno vodovod ustrezno zaščititi. |
|
|
Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopane v teren.
Zemljišča tras podzemnih vodov je potrebno po izvedbi zatraviti ter
vrisati v kataster pri geodetski upravi. Nadzemne energetske objekte je
potrebno postavljati nevpadljivo. |
|
|
30. člen |
|
|
Vodovodno omrežje: |
|
|
- vodovod mora imeti takšno zmogljivost, da je
zagotovljena požarna zaščita območja ter priključitev novih uporabnikov.
Ker obstoječi sekundarni cevovodi ne dovoljujejo dodatnih priključitev,
je potrebno vodooskrbo v območju projektno obdelati; |
|
|
- vsi obstoječi in novozgrajeni objekti morajo biti
priključeni na vodovodno omrežje v skladu s pogoji in soglasjem
upravljalca vodovoda; |
|
|
- v območju mora biti zagotovljeno zadostno število
hidrantnih mest. |
|
|
31. člen |
|
|
Kanalizacijsko omrežje: |
|
|
- načeloma je potrebno reševati kanalizacijsko omrežje v
ločenem sistemu fekalnih in meteornih voda; |
|
|
- ker že obstaja kanalizacijsko omrežje bo možno objekte
priključiti nanj po pogojih upravljalca; |
|
|
- v območjih, kjer ni kanalizacijskega omrežja fekalne
odpadne vode odvajajo v neoporečne greznice; |
|
|
- pri urejanju greznic je potrebno upoštevati Strokovno
navodilo o urejanju gnojišč in greznic (Uradni list SRS, št. 10/85; |
|
|
- meteorno vodo se lahko preko peskolovov spelje v
ponikalnico oz. v lokalno meteorno kanalizacijo (v kolikor je že
urejena); |
|
|
- meteorno vodo iz prometnih površin je potrebno speljati
v ponikovalnico oz. meteorno kanalizacijo preko lovilcev maščob; |
|
|
32. člen |
|
|
Ogrevanje: |
|
|
- ogrevanje objektov v območju urejanja se rešuje
individualno; |
|
|
- priporoča se ogrevanje individualnih stanovanjskih
objektov na lahko kurilno olje ali tekoči naftni plin; |
|
|
- ureditev deponij za lahko kurilno olje morajo biti
izvedene po Pravilniku o spravljanju in hrambi kurilnega olja (Uradni
list SFRJ, št. 45/67); |
|
|
- postavitev nadzemnih cistern za tekoči naftni plin se
morajo izvajati v skladu s Pravilnikom o utekočinjenem naftnem plinu
(Uradni list RS, št. 22/91). |
|
|
33. člen |
|
|
Odpadki: |
|
|
- v območju urejanja je potrebno urediti organizirano
zbiranje, odvažanje in deponiranje komunalnih odpadkov na centralno
deponijo; |
|
|
- odpadki se zbirajo v tipizirane zabojnike, okolica teh
pa je urejena; |
|
|
- odjemna mesta morajo biti urejena na vizualno
neizostavljenih lokacijah, imeti morajo utrjeno površino, tako da je
omogočeno enostavno čiščenje; |
|
|
- glede odvažanja odpadkov in deponiranja je potrebno
upoštevati Pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za graditev
prostorov in naprav za zbiranje in odvažanje odpadnih snovi iz
stanovanjskih hiš ( Uradni list SFRJ, št. 80/70) in Zakon o ravnanju z
odpadki (Uradni list SRS, št 8/78, 20/86). |
|
|
34. člen |
|
|
Električno in PTT omrežje: |
|
|
- za novogradnje mora upravljalec električnega omrežje
zagotoviti ustrezne napetostne razmere na osnovi izpolnitve tehničnih
pogojev, ki jih predpiše v elektroenergetskem soglasju; |
|
|
- ob glavnih cestah in ulicah je potrebno dograditi javno
razsvetljavo; |
|
|
- električno omrežje naj bo urejeno v kabelski izvedbi,
kjer to omogočajo danosti so elektrovodi lahko prostozračni, vendar ne
smejo potekati v smeri varovalnih pogledov; |
|
|
- v primeru, da je na mestu predvidene gradnje ali
dozidave položen zemeljski kabel je potrebno pred pričetkom del
zakoličit traso kablovoda; |
|
|
- nadzemni energetski objekti naj se postavljajo
nevpadljivo; |
|
|
- za vsako spremembo namembnosti prostorov, novogradnjo
ali dozidavo je potrebno soglasje Elektro Trbovlje; |
|
|
- eventuelne prestavitve ter potrebni elaborat prestavitve
zaradi novih posegov izvaja upravljalec na stroške investitorja; |
|
|
- izvedbo novih in obnovitev obstoječih telefonskih
priključkov je potrebno po možnosti realizirati z zemeljskim kablom; |
|
|
d. Merila in pogoji za varovanje in izboljšanje okolja |
|
|
35. člen |
|
|
Za zagotovitev kvalitetnejšega sanitarno – higienskega in
epidemiološkega varstva občanov ter varstva elementov fizičnega okolja,
tako da se v čimvečji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev in
zdravstvenega stanja prebivalstva ter degradacije okolja je potrebno; |
|
|
- pristopiti k sanaciji obstoječih virov motenj v okolju; |
|
|
- dograditi oz. urediti komunalno infrastrukturo; |
|
|
- pri projektiranju in gradnji objektov upoštevati zakon o
graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84), Zakon o varstvu okolja
(Uradni list RS, št. 32/93), Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za
graditev stanovanj (Uradni list SFRJ, št 45/67) in Pravilnik o
projektiranju brez arhitektonskih ovir (Uradni list SRS, št. 48/87). |
|
|
36. člen |
|
|
Požarnovarstveno urejanje: |
|
|
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati Zakon o
varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93): |
|
|
- z merili in pogoji za lego objekta tega odloka
preprečujemo širjenje in prenos požara z objekta na objekt. V kolikor
potrebnega odmika ni možno zagotoviti, se le-ta lahko zmanjša ob pogoju,
da se zagotovijo drugi požarnovarstveni in tehnični ukrepi; |
|
|
- do vsakega objekta mora biti zagotovljen dovoz z
gasilskimi vozili, do javnega objekta mora biti dovoz z dveh smeri; |
|
|
- evakuacija ljudi poteka na proste zelene površine, ki
jih je v območju dovolj; |
|
|
- zunanja hidrantna mreža mora biti zasnovana po
Pravilniku o teh. norm. za zunanje in notranje hidrantno omrežje za
gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) tako, da bo mogoče požar
na vsakem objektu gasiti iz dveh smeri; |
|
|
- vodovodno omrežje je potrebno dimenzionirati tako, da
bodo zagotovljene zadostne količine požarne vode ter bo urejena požarna
zaščita celotnega območja urejanja; |
|
|
- po Pravilniku o tehničnih norm. za hidrantno omrežje za
gašenje požarov (Uradni lost SFRJ, št. 30/91) znaša količina vode na en
požar 10 l/s, ne glede na odpornost objekta proti požaru v sklopu
naselja; |
|
|
- upoštevati še veljavne predpise ter podzakonske
predpise, ki bodo izdelani na podlagi zakona o varstvu pred požarom; |
|
|
37. člen |
|
|
Varovanje gozdov: |
|
|
- varovanje z gozdovi, ki leže v neposredni bližini
naselij, mora biti usklajeno po usmeritvah za splošne koristne funkcije
gozdov v območnem gozdnogospodarskem načrtu ter v skladu z zakonskimi in
podzakonskimi akti in po usmeritvah gozdnogospodarskih in
gozdnogojitvenih načrtov; |
|
|
- pri ureditveni enoti »A«, ki je v neposredni bližini
gozdov je potrebno paziti, da ne bo načet ali ogrožen gozdni rob
odraslega gozda in na smiselno vključitev načrtovanih ureditvenih
območij v inicialno fazo gozda; |
|
|
- v primeru razvoja rekreacije in pritiska na gozd, je
potrebna rekreacijska infrastruktura (oznake, pešpoti, prostori za
piknik…) |
|
|
- pomembnejše skupine in posamezno gozdno drevje na
negozdnih površinah je potrebno zavarovati kot krajinske elemente; |
|
|
- pri vseh posegih v prostor, ki bi vplivali na
gospodarjenje z gozdom je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove
Slovenije, območna enota Ljubljana. |
|
|
38. člen |
|
|
Varovanje zraka: |
|
|
Vsi viri emisij morajo biti izdelani, grajeni, opremljeni
in vzdrževani tako, da ne izpuščajo škodljivih snovi oz. da njihova
koncentracija ni večja od dovoljene. |
|
|
Pri varovanju zraka je potrebno upoštevati Zakon o varstvu
okolja (Ur. list RS, št. 32/93), s tem da se predvidi način ogrevanja,
ki ne izpušča v zrak večjih količin škodljivih snovi, kot je to
dovoljeno po tem zakonu ter Odloku o norm. za količine in koncentracije
škodljivih snovi, ki se smejo izpuščati v zrak iz posameznih virov
onesnaženja (Ur. list SRS, št. 19/88). Upoštevati je potrebno tudi Odlok
o varstvu zraka na območju občine Trbovlje (Uradni vestnik Zasavja, št.
9/87, 23/89 in 5/91) ter Zakon o dimnikarski službi (Uradni list SRS,
št. 16/74). |
|
|
39. člen |
|
|
Varstvo pred hrupom: |
|
|
Za varstvo pred hrupom je potrebno: |
|
|
- zmanjšati prekomeren
hrup na izvoru z aktivno ali pasivno zaščito (zasaditev visoke
vegetacije, postavitev protihrupnih ograj in izboljšanje izolacijskih
oken); |
|
|
- v stanovanjskih
območjih so dopustne le take spremljajoče dejavnosti, ki ne povzročajo
prekomernega hrupa; |
|
|
- upoštevati normative
še veljave določbe Zakona o varstvom pred hrupom v naravnem in bivalnem
okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) ter Odlok o maks. dovoljenih ravneh
hrupa za posamezno območje okolja ter bivalne prostore (Uradni list SRS,
št. 29/80). |
|
|
40. člen |
|
|
Varstvo voda: |
|
|
Varstvo voda pred onesnaženjem je zagotovljeno z merili in
pogoji za komunalno opremljanje. |
|
|
Na geoloških labilnih območjih je potrebno predhodno
pridobit hidrogeološko mnenje. |
|
|
Pri varovanju vode je potrebno upoštevati Zakon o vodah
(Uradni list SRS, št. 38/81, 29/86), Pravilnik o higienski neoporečnosti
pitne vode (Uradni list SFRJ, št 33/78) ter Strokovno navodilo o tem,
katere snovi se štejejo za nevarne in škodljive snovi in o dopustnih
temperaturah vode (Uradni list SRS, št. 18/85). |
|
|
41. člen |
|
|
Varovanje tal: |
|
|
Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame
odstraniti plodno zemljo v celotni debelini jo deponirati na primernem
kraju in jo kasneje uporabiti za ureditev okolice ali pa odstopiti za
izboljšanje neplodnih zemljišč. Med gradnjo mora izvajalec vegetacijo
zavarovati pred poškodbami. |
|
|
Po končani gradnji mora urediti okolico objekta,
odstraniti provizorije in odvečni material. |
|
|
Nelegalna odlagališča odpadkov je potrebno v dogovoru z
lastnikom urediti in sanitirati do takšne mere, da le-ta ne bodo
degradirale sicer kvalitetnih ambientov. |
|
|
e. merila in pogoji za
delovanje DS |
|
|
42. člen |
|
|
To področje se ureja na podlagi veljavnih predpisov. |
|
|
|
|
|
IV. KONČNE DOLOČBE
|
|
|
43. člen |
|
|
Prostorsko ureditveni
pogoji so občanom, podjetjem in drugim organizacijam stalno navpogled
pri upravni organizaciji za urbanistično načrtovanje in ekologijo pri
upravnem organu občine Trbovlje, pristojnem za urejanje prostora.
|
|
|
44. člen |
|
|
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo
pristojne inšpekcijske službe. |
|
|
45. člen |
|
|
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem
vestniku Zasavja. |
|
|
Številka: 35200-12/94 |
|
|
Datum: 03.04.1995 |
|
|
|
|
|
PREDSEDNIK |
|
|
OBČINSKEGA SVETA |
|
|
OBČINE TRBOVLJE |
|
|
Slavko POTRATA |
|
|
s.r. |
|