| |
Na podlagi 61. člena
Zakona o stavbnih zemljiščih ( Ur. list SRS št. 18/84 in 33/89 ) in 33. člena Statuta občine Duplek (MUV št. 13/95) je občinski svet občine Duplek na seji dne 18. junija 1996 sprejel
|
|
| |
ODLOK
|
|
| |
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
|
|
| |
I. SPLOŠNE DOLOČBE
|
|
| |
1. člen
|
|
| |
Na območju občine se za uporabo stavbnega zemljišča, na območjih določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ( v nadaljevanju: nadomestilo).
|
|
| |
2.člen
|
|
| |
Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
|
|
| |
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine.
|
|
| |
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Kot poslovna površina se štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti.
|
|
| |
Za poslovne površine se po tem odloku štejejo tudi nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, gramoznice, peskokopi, glinokopi, površine na katerih so grajeni daljnovodi, površine za obratovanje bencinskih servisov in druge površine namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
|
|
| |
3. člen
|
|
| |
Nezazidana stavbna zemljišča so zemljišča, ki so po prostorskem izvedbenem načrtu določena za gradnjo oz. za katere je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljene.
|
|
| |
II. MERILA ZA PLAČEVANJE NADOMESTILA
|
|
| |
4. člen
|
|
| |
Nadomestilo se plačuje na območjih občine Duplek določenih s prostorskim delom prostorskega dela družbenega plana občine Duplek. Med ta območja spadajo katastrske občine Ciglence, Dvorjane, Jablance, Spodnja Korena, Spodnji Duplek, Vurberk, Zgornja Korena, Zgornji Duplek, Zimica in Žikarce.
|
|
| |
Na območjih, ki so z dolgoročnim planom občine določena za kompleksno graditev.
|
|
| |
Na območjih za katere je sprejet prostorski izvedbeni načrt. Na območjih ali delih območij iz točke 1, 2, in 3 se nadomestilo ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim, električnim omrežjem in cesto v protiprašni izvedbi.
|
|
| |
5. člen
|
|
| |
Za določitev nadomestila se upoštevajo:
|
|
| |
-
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami in možnost priključitve na te objekte in naprave. |
|
| |
- Lega stavbnega zemljišča |
|
| |
- Vrsta dejavnosti oz. namen uporabe stavbnega zemljišča |
|
| |
- Izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarski dejavnosti. |
|
| |
6. člen
|
|
| |
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in kolektivne komunalne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
|
|
| |
1. Cesta v protiprašni izvedbi 10 točk
|
|
| |
2. Vodovod 10 točk
|
|
| |
3. Kanalizacija 10 točk
|
|
| |
4. Elektrika 10 točk
|
|
| |
5. PTT ( telefon ) 10 točk
|
|
| |
6. Javna razsvetljava 10 točk
|
|
| |
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod in elektriko, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
|
|
| |
Pri telefonu se upošteva samo dejanska priključenost objekta na telefonsko omrežje.
|
|
| |
7. člen
|
|
| |
Glede na lego stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča razdelijo na tri območja:
|
|
| |
-
območje obsega katastrske občine Sp.Duplek, Zg.Duplek, Dvorjane |
|
| |
- območje obsega katastrske občine Sp.Korena, Zg.Korena, Zimica |
|
| |
- območja obsega vse ostale katastrske občine. |
|
| |
Meje območij iz tega člena odloka so vrisana v kartah v merilu 1:5000. Karte so občanom na vpogled pri občinskem uradu občine.
|
|
| |
8. člen
|
|
| |
Glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
|
|
| |
A – na stavbna zemljišča za stanovanjske objekte
|
|
| |
B – na stavbna zemljišča za poslovne namene gospodarskih dejavnosti ( enotna klasifikacija dejavnosti)
|
|
| |
C – na stavbna zemljišča za poslovne namene gostinstva in trgovine na drobno, obrti
|
|
| |
D – na stavbna zemljišča za poslovne namene družbenih dejavnosti
|
|
| |
E – na stavbna zemljišča za poslovne namene bančništva, poštnega prometa, upravne dejavnosti
|
|
| |
F – na stavbna zemljišča za poslovne namene ostalih dejavnosti
|
|
| |
G – na stavbna zemljišča za počitniške objekte
|
|
| |
9. člen
|
|
| |
Število točk za m2 stanovanjske ali poslovne površine se glede na vrsto dejavnosti oz. namene uporabe ter lege kjer leži, določi po naslednji tabeli:
|
|
| |
lega zemljišča poslovni prostor
|
|
| |
območje A B C D E F G
|
|
| |
1. območje 60 1000 800 50 1500 500 300
|
|
| |
2. območje 40 800 500 50 1200 400 300
|
|
| |
3. območje 20 300 300 50 1200 300 300
|
|
| |
10.člen
|
|
| |
Pri posameznih dejavnostih se pri uporabi ztavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi z ustvarjanjem dobička v gospodarskih dejavnostih.
|
|
| |
Dodatne točke za vrednotenje nadomestila za izjemne ugodnostiiz prejšnjega odstavka se obračunavajo za naslednje vrste dejavnosti:
|
|
| |
Šifra EKD (enotna klasifikacija dejavnosti)
|
|
| |
Dodatno število točk
|
|
| |
1. 0802 Bančništvo 800 1
|
|
| |
0801 Trgovina na veliko 800 2
|
|
| |
0801 Gostinstvo 500 6
|
|
| |
1104 Projektiranje in sorodne storitve 200 7
|
|
| |
0701 Trgovina na drobno ( razen
|
|
| |
prehrambene trgovine 200 8
|
|
| |
Pridobivanje rudnin 500 5
|
|
| |
Proizvodnja električne energije 800 3
|
|
| |
Poštni promet 800 4
|
|
| |
11. člen
|
|
| |
Nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinski vrtovi, gramoznice, glinokopi, površine na katerih so zgrajeni daljnovodi, površine potrebne za obratovanje bencinskih servisov ter druge površine potrebne za opravljanje poslovne dejavnosti se točkujejo po kriterijih za nezazidana stavbna zemljišča.
|
|
| |
Kot površina za nepokrita skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, gostinske vrtove se upoštevajo dejanske površine, ki jih zavezanec uporablja za poslovne namene.
|
|
| |
Površine gramoznic, peskokopov in glinokopov, vodnih zajetij so površine, ki jih zavezanec uporablja za izkoriščanje rudnin, površine določi občinski urad na osnovi dovoljenja za izkoriščanje rudnin.površine na katerih so zgrajeni daljnovodi so površine pod daljnovodnimi stebri in površine, ki so potrebne za normalno rabo kar znaša 100 m2 za vsak posamezni daljnovodni steber.
|
|
| |
Površina za normalno rabo bencinskega servisa predstavlja celotno funkcionalno zemljišče bencinskega servisa brez objektov.
|
|
| |
Kot druge površine za opravljanje poslovne dejavnosti se štejejo površine, ki so potrebne za normalno obratovanje poslovne dejavnosti in niso točkovane po drugih kriterijih iz tega člena.
|
|
| |
12.člen
|
|
| |
Število točk za nezazidana stavbna zemljišča se določi glede na vrsto dejavnosti oz. namena uporabe ter lege kjer leži po naslednji tabli:
|
|
|
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina zemljišča namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišča po 6. členu.
|
|
| |
Zavezanec za plačilo nadomestila je lastnik nezazidanega stavbnega zemljišča.
|
|
| |
Kadar je na nezazidanem stavbnem zemljišču predvidena kombinirana dejavnost ( stanovanjska in poslovna ) se upošteva kriterij, ki je za zavezanca za plačilo nadomestila ugodnejše.
|
|
| |
III. OPROSTITEV PLAČILA NADOMESTILA
|
|
| |
13.člen
|
|
| |
Poleg primerov navedenih v 2.odst. 59.člena Zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, ki prejemajo stalno socialno pomoč, varstveni dodatek, nadomestilo za brezposelnost in občani, katerih skupni mesečni prejemki ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
|
|
| |
Delno so oproščeni plačila nadomestila občani, ki izpolnjujejo pogoje po merilih iz samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic, določenih za delno nadomestitev stanarine ( Ur. list SRS št. 26/84) in sicer v enakem odstotku kot subvencioniranje stanarine.
|
|
| |
Občinski urad lahko tudi v drugih primerih ( elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
|
|
| |
14. člen
|
|
| |
Zavezancu za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinskem uradu vložijo zahtevek za oprostitev plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča, če bi plačilo nadomestila predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev. Občinski urad lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O oprostitvi odloča občinski urad in pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in obveznosti iz naslova vloženih sredstev ( krediti, investicije). Občinski urad lahko delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje delavcev. O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. Skupna oprostitev je možna za največ dobo treh let.
|
|
| |
15. člen
|
|
| |
Občani in civilno pravne osebe lahko vložijo zahtevek za delno oprostitev plačila nadomestila, če bi obveznost plačila nadomestila ogrožala socialno varnost zavezanca in njegove družine. O oprostitvi odloča na predlog zavezanca občinski urad.
|
|
| |
Pri odločitvi občinski urad upošteva celotno premoženjsko stanje zavezanca in možnosti pridobivanja dohodka ter zahteva od občana ali civilno – pravne osebe , da predloži ustrezna dokazila. O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev plačila je možna največ za eno leto in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva.
|
|
| |
16. člen
|
|
| |
Občanu, ki je v petih letih pred veljavnostjo tega odloka organizirano združeval sredstva za izgradnjo komunalnih objektov in naprav se pri točkovanju za dobo 5 let odštejejo točke za komunalne objekte in naprave iz 6. člena, za katere je združeval sredstva.
|
|
| |
O oprostitvi odloča občinski urad na podlagi zahtevka zavezanca. Zavezanec je dožan zahtevke priložiti ustrezna dokazila o združevanju sredstev.
|
|
| |
IV. DOLOČANJE VIŠINE NADOMESTILA
|
|
| |
17.člen
|
|
| |
Mesečna višina nadomestila po merilih iz 6., 7., 9., 11. in 12. člena tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s stanovanjsko ali poslovno površino zavezančevega objekta oz. s površino zavezančevega nezazidanega stavbnega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
|
|
| |
18. člen
|
|
| |
Uprava za javne prihodke ugotovi obveznost občanov, ki so zavezanci plačila nadomestila z odločbo. Obveznost se odmeri letno s tem, da je zavezanec dolžan obveznost poravnati po tromesečjih.
|
|
| |
Uprava za javne prihodke z odločbo določi število točk za določitev obveznosti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov in obrtnikov, ki so zavezanci plačila nadomestila.
|
|
| |
Pravne osebe, samostojni podjetniki in obrtniki poravnavajo svoje obveznosti po dvanajstinah.
|
|
| |
Občani in civilno – pravne osebe so dolžni plačevati svoje obveznosti v roku 30 dni po poteku tromesečja.
|
|
| |
Pravne osebe so dolžne plačevati obveznosti do 15. v mesecu za tekoči mesec.
|
|
| |
19. člen
|
|
| |
Za neplačane ali nepravočasno plačane obveznosti se obračunavajo zamudne obresti skladno z Zakonom o davku občanov.
|
|
| |
Vrednost točke za izračun nadomestila določa občinski svet s sklepom.
|
|
| |
Izhodišče za izračun vrednosti točke je vrednost točke v višini 0,05 SIT.
|
|
| |
20. člen
|
|
| |
Za izračun nadomestila se uporabljajo uradni podatki iz evidence. Zavezanci so dolžni sporočiti upravi za javne prihodke oz. občinskemu uradu potrebne podatke za odmero nadomestila.
|
|
| |
Zavezancem za plačilo, ki podatkov upravi za javne prihodke oz. občinskemu uradu ne sporoči lahko ta odmeri nadomestilo od 200 m2 stanovanjske površine, 100 m2 površine za počitniško dejavnost in 500 m2 za poslovne dejavnosti.
|
|
| |
Zavezanec za plačilo nadomestila je dolžan upravi za javne prihodke oz. drugemu pristojnemu organu sporočiti vse spremembe za odmero nadomestila v 15 dneh po nastanku spremembe. Če občinski urad oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2 površine, pa zavezanec podatkov ne sporoči, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec. Na zahtevo uprave za javne prihodke ali občinskega urada so zavezanci za plačilo nadomestila dolžni v 15. dneh sporočiti podatke potrebne za odmero nadomestila.
|
|
| |
V. KAZENSKE DOLOČBE
|
|
| |
21. člen
|
|
| |
Z denarno kaznijo do 40.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki:
|
|
| |
-
ne sporoči pristojnemu organu podatkov, ki so mu potrebni za odmero nadomestila( 18 člen) |
|
| |
- ne prijavi spremembe v 15 dneh od dneva nastanka ( 18.člen) |
|
| |
- Odgovorna oseba pravne osebe se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka z denarno kaznijo do 20.000,00 SIT. |
|
| |
- Fizična oseba se kaznuje za prekrške iz 1. in 2. alinee tega člena z denarno kaznijo do 20.000,00 SIT. |
|
| |
VI. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
|
|
| |
22.člen
|
|
| |
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju občine preneha uporabljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča ( MUV št. 4/92).
|
|
| |
23.člen
|
|
| |
Ta odlok prične veljati 15. dan po objavi v Medobčinskem uradnem vestniku.
|
|
| |
|
|
| |
Številka: 462-1336/96 Predsednica občinskega sveta
|
|
| |
Datum: 18. junij 1996 Nada Vujinič, s.r.
|
|
| |
|
|