Na podlagi četrte alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ura­dno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 76/16 – odl. US), določil Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11 in 14/15 – ZUUJFO); 28., 29. in 30. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP in 96/15 – ZIPRS1617); ob upoštevanju Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slo­venije za leti 2017 in 2018 (Uradni list RS, št. 80/16), v skladu s 17. členom Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14 – popr.) je Občinski svet Občine Trebnje na 21. redni seji dne 8. 3. 2017 sprejel

O D L O K

o proračunu Občine Trebnje za leto 2018

1.    SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen

(vsebina odloka)

S tem odlokom se za Občino Trebnje za leto 2018 dolo­čajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadol­ževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun).

S proračunom se zagotavljajo sredstva za financiranje nalog, ki jih v skladu z ustavo in zakonom izvaja Občina Trebnje.

2. VIŠINA SPLOŠNEGA DELA PRORAČUNA IN STRUKTURA POSEBNEGA DELA PRORAČUNA

2. člen

(obseg in struktura proračuna)

Splošni del proračuna Občine Trebnje, vključno s krajev­nimi skupnostmi, na ravni podskupin kontov, za leto 2018 se določa v naslednjih zneskih:

T A B E L A

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo­srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje program­ske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na konte in podkonte, določene s predpisanim enotnim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – podkontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Trebnje www.trebnje.si.

3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA

3. člen

(izvrševanje proračuna)

Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – podkonta.

4. člen

(namenski prihodki proračuna)

Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, dolo­čenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF in prvega odstavka 80. člena ZJF, tudi naslednji prihodki:

1. prihodki požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB1, 9/11 in 83/12),

2. prihodki od občanov, ki se v posameznih krajevnih sku­pnostih namenijo za namene, za katere se pobirajo,

3. drugi prihodki, ki jih s sklepom določi občinski svet, in sicer: vplačani zneski komunalnega prispevka od investitorjev, ki se priključujejo na določeno omrežje,

4. lastni prihodki krajevnih skupnosti, ki se uporabljajo za financiranje izdatkov krajevnih skupnosti, predvidenih v njihovih finančnih načrtih (npr. prihodki od najemnin …),

5. okoljske dajatve, ki so na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, predpisane zaradi obremenjevanja okolja z od­padnimi vodami in zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, ki so infrastruktura, namenjena izvajanju obvezne gospodarske javne službe varstva okolja in se lahko porabijo le za:

– gradnjo infrastrukture, namenjene izvajanju občinskih obveznih javnih služb varstva okolja v skladu z državnimi operativnimi programi, sprejetimi predpisi varstva okolja na področju čiščenja in odvajanja odpadnih voda, ravnanja s ko­munalnimi odpadki in odlaganja odpadkov,

– zagotavljanje oskrbovalnih standardov, tehničnih, vzdr­ževalnih, organizacijskih in drugih ukrepov, predpisanih za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja,

6. prihodki od najemnine za uporabo javne infrastrukture, ki se v skladu z določili Uredbe o metodologiji za oblikova­nje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja lahko uporabljajo za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi,

7. prihodki iz naslova podeljenih koncesij, ki se lahko v skladu z 10.a členom Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije porabijo kot namenski izdatki za izvajanje ukrepov za gradnjo infrastrukture lokalnega pomena v skladu s predpisi, ki urejajo javne finance.

Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta prora­čunskega uporabnika in proračun.

Če so namenski prejemki vplačani v proračun v nižjem obsegu, kot je izkazan v proračunu, lahko proračunski upo­rabnik prevzema in plačuje obveznosti samo v višini dejansko vplačanih oziroma razpoložljivih sredstev.

Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto.

Za obseg prenesenih namenskih sredstev se poveča obseg izdatkov finančnega načrta proračunskega uporab­nika na postavkah – podkontih, na katere se nanašajo, in proračun.

5. člen

(prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)

Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte in ukrepe, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov (v nadaljevanju: NRP), odda javno naročilo za celotno vrednost projekta oziroma ukrepa, če so zanj načrtovane pravice porabe v sprejetih proračunih; v razpisnih pogojih javnega naročila se morajo opredeliti pogoji za sklenitev pogodbe.

Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere.

Neposredni uporabnik lahko v letu 2018 prevzame obve­znosti (sklene pogodbe) za namene, za katere so zagotovljena sredstva v letu 2018 in ki zapadejo v plačilo v letu 2019, v višini 60% obsega pravic porabe na podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika, načrtovanih v pro­računu za leto 2018. V letu 2018 lahko neposredni uporabnik prevzame obveznosti (sklene pogodbe), ki zapadejo v plačilo v letu 2020, do višine 40% obsega pravic porabe, za namene, ki so načrtovani v proračunu za leto 2018 po podskupinah kontov znotraj podprograma neposrednega uporabnika.

Neposredni uporabnik lahko prevzema obveznosti v pri­hodnjih letih, v skladu s prejšnjimi odstavki, samo, če ima za te namene načrtovane odhodke v veljavnem NRP.

Omejitve iz prejšnjih odstavkov ne veljajo za prevzemanje obveznosti za:

– pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunal­nih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov,

– pogodbe za nabavo blaga in storitev, ki so potrebni za izvajanje upravnih nalog,

– pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev ter pripadajočih postavk slovenske udeležbe.

O prevzemanju obveznosti po pogodbah o zakupu ali najemu, pri katerih lastninska pravica preide oziroma lahko preide z najemodajalca na najemnika, odloča občinski svet. Neposredni uporabniki občinskih proračunov morajo pred pre­vzemom navedenih obveznosti pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za finance.

Prevzete obveznosti na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega upo­rabnika in v primeru investicijskih odhodkov in investicijskih transferov tudi v načrtu razvojnih programov.

6. člen

(namenskost proračunskih sredstev)

Neposredni uporabniki so dolžni uporabljati sredstva ob­činskega proračuna le za namene, ki so opredeljeni v poseb­nem delu občinskega proračuna in se uporablja kot sestavni del tega odloka.

Neposredni uporabniki ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegle z občinskim proračunom določena sredstva za posamezne namene.

Vsak izdatek iz proračuna mora imeti za podlago vero­dostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo.

Vsak izdatek iz finančnega načrta krajevne skupnosti mora imeti za podlago verodostojno knjigovodsko listino, s katero se izkazuje obveznost za izplačilo, odobreno s strani odredbodajalca krajevne skupnosti.

7. člen

(plačevanje obveznosti proračuna)

Sredstva proračuna se uporabijo za plačevanje že opra­vljenih storitev in dobav v rokih, določenih v veljavnem zakonu o izvrševanju proračuna RS.

Vse denarne obveznosti v pogodbah, ki jih neposredni uporabniki, javni zavodi in javno podjetje, katerih ustanovitelj je občina, sklenejo za obdobje enega leta morajo biti izražene v nominalnem znesku, brez valorizacijske klavzule. Denarne obveznosti v večletnih pogodbah se lahko valorizirajo v skladu s predpisom ministra, pristojnega za finance.

8. člen

(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča župan)

Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu samostojno in brez omejitev prerazporeja pravice porabe v okviru istega podprograma.

Neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu prerazporeja pravice porabe med podprogrami v okviru glav­nega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 15% obsega podprograma tega neposrednega uporabnika, in med glavnimi programi, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posa­meznega glavnega programa ne sme presegati 10% obsega glavnega programa tega neposrednega uporabnika v spreje­tem proračunu.

Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena neposredni uporabnik ne sme samostojno odločati o prerazporeditvah pravic porabe s postavk namenskih sredstev ter s in na plačne konte integralnih postavk, razen med plačnimi konti integralnih postavk v obsegu iz prvega in drugega odstavka tega člena.

Prerazporeditev iz plačnih kontov na druge podskupine kontov ni možna.

Ne glede na predhodne odstavke tega člena neposredni uporabnik lahko v svojem finančnem načrtu odloča o prerazpo­reditvi pravic porabe med proračunskimi postavkami tudi med programskimi področji proračunske porabe, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, če je na določenih postavkah manjša realizacija, na drugih pa nastane potreba po dodatnih sredstvih ali če to narekuje dina­mika izvajanja investicij in realizacija.

Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji spre­jeti proračun za leto izvrševanja, spremembe proračuna ali rebalans proračuna.

Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2018 in njegovi realizaciji.

9. člen

(prerazporeditve pravic porabe, o katerih odloča občinski svet)

Občinski svet lahko na predlog župana odloča o preraz­poreditvah pravic porabe, ne glede na omejitve v prejšnjem členu, med:

– podprogrami v okviru glavnega programa različnih pre­dlagateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 30% obsega podprograma v sprejetem proračunu, razen med plačnimi konti integralnih postavk,

– glavnimi programi posameznega ali različnih predla­gateljev finančnih načrtov, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme prese­gati 20% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu, razen med plačnimi konti integralnih postavk,

– področji proračunske porabe, pri čemer skupno poveča­nje ali zmanjšanje posameznega področja proračunske porabe ne sme presegati 10% obsega področja proračunske porabe v sprejetem proračunu, razen med plačnimi konti integralnih postavk.

10. člen

(prerazporeditve pravic porabe v okviru finančnih načrtov krajevnih skupnosti)

O prerazporeditvah pravic porabe v okviru finančnih načr­tov posameznih krajevnih skupnosti odločajo predsedniki kra­jevnih skupnosti na način, kot je določeno v 8. in 9. členu tega odloka, v okviru finančnih načrtov, ki so v njihovi pristojnosti

O razporeditvah pravic porabe iz splošne proračunske rezervacije v finančne načrte krajevnih skupnosti odloča župan.

Svet krajevne skupnosti v okviru sprejetega načrta razvoj­nih programov lahko spreminja vrednost posameznih projektov ali programov v skladu z omejitvami iz tega odloka.

10.a člen

(dodatne prerazporeditve pravic porabe v okviru finančnih načrtov krajevnih skupnosti)

Ne glede na omejitve v prejšnjem členu lahko župan na predlog predsednika krajevne skupnosti odloča o prerazpore­ditvah pravic porabe v okviru finančnih načrtov posameznih krajevnih skupnosti za namen zagotavljanja potrebnih sredstev, in sicer med:

– podprogrami v okviru glavnega programa, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega podprograma ne sme presegati 30% obsega podprograma v sprejetem pro­računu oziroma rebalansu,

– glavnimi programi v okviru področja proračunske pora­be, pri čemer skupno povečanje ali zmanjšanje posameznega glavnega programa ne sme presegati 20% obsega glavnega programa v sprejetem proračunu oziroma rebalansu,

– področji proračunske porabe, pri čemer skupno poveča­nje ali zmanjšanje posameznega področja proračunske porabe ne sme presegati 80% obsega področja proračunske porabe v sprejetem proračunu oziroma rebalansu.

11. člen

(odpiranje novih kontov in zagotavljanje pravic porabe na njih ter odpiranje novih proračunskih postavk in zagotavljanje pravic porabe na njih)

Med izvrševanjem proračuna se lahko odpre nov konto, če je to potrebno zaradi pravilne knjigovodske evidence. Nov konto se lahko odpre le v okviru obstoječe proračunske postav­ke in v okviru načrtovanih sredstev na proračunski postavki. O tem odloča župan s pisnim sklepom tako, da ostane proračun uravnotežen.

Med izvrševanjem proračuna nove proračunske postavke odpira občinski svet. Izjemoma lahko tudi župan odpre nove proračunske postavke, ki jih pri planiranju proračuna ni bilo mogoče predvideti, če je to potrebno za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, ter zaradi drugih uteme­ljenih razlogov.

Sredstva na novih proračunskih postavkah se zagotovijo iz namenskih prejemkov, vezanih na nacionalne in evropske razpise, oziroma s prerazporeditvijo sredstev iz drugih prora­čunskih postavk, bodisi v okviru posameznega programskega področja porabe ali med programskimi področji proračunske porabe.

12. člen

(spreminjanje načrta razvojnih programov)

Neposredni uporabnik lahko samostojno spreminja vre­dnost projektov ali programov iz načrta razvojnih programov največ do 20% izhodiščne vrednosti projekta oziroma progra­ma. Projekte, katerih izhodiščna vrednost se spremeni za več kot 20%, mora predhodno potrditi občinski svet.

Novi projekti se uvrstijo v veljavni načrt razvojnih progra­mov na podlagi odločitve občinskega sveta.

Ne glede na predhodne odstavke tega člena, v primeru, ko gre za pridobivanje sredstev iz nacionalnih in evropskih razpisov, nove projekte v veljavni načrt razvojnih programov uvrsti oziroma projekte v veljavnem načrtu razvojnih programov spremeni s sklepom župan.

Če se med proračunskim letom izkaže, da plačila iz osta­lih virov ne potekajo v skladu s predvidevanji, ali če se ugotovi odstopanja od predvidenega poteka izvedbe ter s tem izdatkov za projekt, postane načrt financiranja projekta neusklajen. Pri­lagoditev načrta izvedbe in financiranja projekta tako, da se uskladi potrebne predvidene izdatke za projekt in predvidene vire za financiranje projekta, potrdi občinski svet.

Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna.

13. člen

(začasno zadržanje izvrševanja proračuna in ukrepi za uravnoteženje proračuna)

Če se med proračunskim letom, zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zaradi spremenjenih gospodar­skih gibanj, povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan uvede ukrepe začasnega zadržanja izvrševanja proračuna v skladu s 40. členom ZJF.

Župan lahko, poleg ukrepov za uravnoteženje proračuna iz 40. člena ZJF, uporabi ukrep proporcionalnega zmanjša­nja pravic porabe, razen pravic porabe iz naslova namenskih prejemkov proračuna. Ukrep se lahko uporabi do višine 5%, in sicer pri vseh neposrednih uporabnikih v enakem odstotku glede na pravice porabe, iz katerih se financirajo blago in storitve, subvencije, transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi in investicijski odhodki ter investicijski transferi.

Pravice porabe iz naslova ukrepa proporcionalnega zmanjšanja pravic porabe se prerazporedijo v splošno prora­čunsko rezervacijo.

Ne glede na drugi odstavek tega člena in ne glede na 4. člen odloka, se za pokrivanje vseh izdatkov proračuna lahko porabijo namenska sredstva iz 4. člena odloka, za katera župan ocenjuje, da v tekočem letu ne bodo porabljena za načrtovane namene.

14. člen

(sklepanje pravnih poslov krajevnih skupnosti)

V skladu z drugim odstavkom 66. člena Statuta Občine Trebnje mora krajevna skupnost pred sklenitvijo pravnega po­sla, ki je višji od 10.000,00 EUR brez DDV in se ne nanaša na razpolaganje z nepremičninami, pridobiti predhodno pisno soglasje župana.

Za pravne posle, ki se nanašajo na razpolaganje z ne­premičninami, je vedno potrebno predhodno pisno soglasje župana.

15. člen

(proračunski sklad in proračunska rezerva)

Proračunski sklad je podračun proračunske rezerve, obli­kovane po ZJF.

Proračunska rezerva se v letu 2018, skupaj s prenesenimi sredstvi, določi v višini 1,5% prejemkov občinskega proračuna.

Proračunska rezerva se v letu 2018 dodatno oblikuje v višini 10.000,00 EUR.

Na predlog za finance pristojnega organa občinske upra­ve odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 4.172,93 EUR župan in o tem obvesti občinski svet.

Za dodelitev sredstev iz proračunske rezerve mora upra­vičenec vložiti vlogo v 15 dneh od nastanka dogodka iz druge­ga odstavka 49. člena ZJF. Upravičenci morajo imeti, dan pred nastankom dogodka iz drugega odstavka 49. člena ZJF, stalno prebivališče v Občini Trebnje.

16. člen

(splošna proračunska rezervacija)

Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagoto­vljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih v proračunu ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splo­šne proračunske rezervacije odloča župan.

Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika.

17. člen

(pravice porabe za realizacijo letnih programov)

Pravice porabe za realizacijo letnih programov in pred­pisov, v katerih je opredeljen obseg sredstev za financiranje posameznih izdatkov proračuna, se zagotavljajo v znesku, določenem s proračunom, ne glede na znesek, ki je predviden z letnim programom ali posebnim predpisom.

18. člen

(odgovornost za izvrševanje proračuna)

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, njegova dolžnost pa je o izvrševanju proračuna obveščati občinski svet v skladu z ZJF.

Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki krajevnih skupnosti.

19. člen

(odločitev o začasni uporabi likvidnostnih proračunskih presežkov)

O začasni uporabi tekočih likvidnostnih proračunskih pre­sežkov zaradi ohranitve njihove realne vrednosti in zagotovitve tekoče likvidnosti proračuna odloča župan na predlog za finan­ce pristojnega organa.

20. člen

(uporaba Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2017 in 2018)

Za vse, kar ni posebej urejeno z Odlokom o proračunu Občine Trebnje za leto 2018, se neposredno uporabljajo do­ločbe veljavnega zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije.

4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA OBČINE

21. člen

(pooblastilo županu za odpis dolga)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 420 EUR odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi nevnovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati.

O odpisih dolga župan z zaključnim računom obvesti občinski svet.

V primeru, ko dolg do posameznega dolžnika ne presega stroška petih evrov, se v poslovnih knjigah razknjiži; v tem primeru ni potrebno izvesti postopka izterjave. Evidenca raz­knjiženih dolgov se razkrije v zaključnem računu.

5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA

22. člen

(zadolževanje)

Zaradi kritja presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v ra­čunu financiranja se Občina Trebnje za proračun leta 2018 lahko zadolži v višini 750.787 EUR za investicije, predvidene v občinskem proračunu, in sicer za namene, določene v sklepu občinskega sveta o zadolžitvi.

Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov iz­vrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar največ do višine 5% vseh izdatkov zadnjega sprejetega proračuna v letu 2018.

23. člen

(poroštva občine)

Za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Trebnje, lahko občina daje po­roštva, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. Poroštvene pogodbe in pogodbe o zavarovanju poroštva lahko v imenu občine sklepa župan. Izdana poroštva občine se štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, kot je določen v 10.b členu ZFO-1. O da­janju poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča občinski svet.

Za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je Občina Trebnje, lahko občina daje so­glasja, če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neproračunskih virov. O dajanju soglasij k zadolžitvi za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča občinski svet.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj je Obči­na Trebnje, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva s soglas­jem občine pod pogoji, ki jih določi občinski svet in če imajo te osebe zagotovljena sredstva za servisiranje dolga iz neprora­čunskih virov. Izdana soglasja se ne štejejo v največji obseg možnega zadolževanja občine, kot je določen v 10.b členu ZFO-1. O dajanju soglasij odloča občinski svet.

6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

24. člen

(začasno financiranje 2019)

V obdobju začasnega financiranja Občine Trebnje v letu 2019, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja.

25. člen

(objava in uveljavitev odloka)

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.

Prilogi k temu odloku pa se objavita na spletni strani Ob­čine Trebnje: www.trebnje.si.

Št. 410-248/2016-32

Trebnje, dne 8. marca 2017