Na
podlagi 18. člena
Zakona o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 106/10, 43/11, 57/12,
57/12) ter 15. člena
Statuta Občine Križevci
(Uradni list RS, št. 27/99, 17/01, 74/02) je Občinski svet Občine
Križevci na 14. redni seji 3. 10.
2012 sprejel |
O
D L O K |
o
spremembah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko celoto
Občine Ljutomer |
1. člen |
(1) Spremeni
in dopolni se Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za prostorsko
celoto Občine Ljutomer (Uradni list SRS, št. 27/89, Uradni list RS, št.
8/91, 18/92, 50/97, 29/98, 15/99, 44/99, 84/01). |
(2) Spremembe
in dopolnitve se nanašajo na pogoje gradnje gradbeno inženirskih
objektov na območju gozdnih, vodnih in obvodnih zemljiščih ter
dopolnitve, ki izhajajo iz zahtev nosilcev urejanja prostora. Spremembe
in dopolnitve se nanašajo tudi na določila kateri objekti in omrežja
gospodarske javne infrastrukture se lahko načrtujejo na kmetijskih
zemljiščih brez spremembe namenske rabe. |
2. člen |
Prvi
odstavek 5. člena se dopolni tako, da se za besedama »ter gradnja« doda
besedilo »gradbeno inženirskih objektov,«. |
Za
zadnjim stavkom prvega odstavka 5. člena se doda besedilo, ki glasi: »Na
strehah obstoječih objektov je dopustna namestitev sončnih elektrarn.« |
3. člen |
Doda
se 6. člen, ki glasi: |
»(1) Na
območju kmetijskih zemljišč so dopustni posegi: |
– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja
kmetijskih zemljišč, izven območij, varovanih na podlagi predpisov s
področja ohranjanja narave, |
– naslednji pomožni kmetijski objekti: rastlinjaki, poljske poti, ograje
za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade
in opore za mreže proti toči, |
– gradnja, vzdrževanje, rekonstrukcije in odstranitve omrežij
gospodarske javne infrastrukture: cevovodi za pitno in odpadno vodo s
pripadajočimi objekti, elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti,
komunikacijski vodi, naftovodi, plinovodi, vročevodi in priključki
nanje, |
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred
naravnimi in drugimi nesrečami, |
– začasni objekti, |
– rekonstrukcije lokalnih cest. |
(2) Na
območju gozdnih zemljišč je dopustna gradnja, vzdrževanje,
rekonstrukcije in odstranitve gradbeno inženirskih objektov in naprav. |
(3) Na
območju vodnih in obvodnih površin je dopustna gradnja, vzdrževanje,
rekonstrukcije in odstranitve objektov javne infrastrukture, komunalne
in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno
infrastrukturo. Na območju obalnih in priobalnih zemljišč je dovoljena
gradnja objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi,
živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Če gre za posege na
kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz prvega odstavka 6. člena odloka,
ki določa kateri objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture se
lahko načrtujejo na kmetijskih zemljiščih brez spremembe namenske rabe. |
(4) Po
posegu je treba v največji možni meri vsa zemljišča vzpostaviti v
prvotno stanje.« |
4. člen |
Za
prvim odstavkom 15. člena se doda besedilo, ki glasi: |
»Na
območju prometnih površin in njihovih varovalnih pasovih je možna
gradnja in vzdrževanje gradbeno inženirskih objektov pod pogoji in s
soglasji upravljavca. |
Na
območju avtoceste (v nadaljevanju: AC) se posegi izvajajo pod
naslednjimi pogoji: |
– vse
posege v varovalni pas AC, ki meri v skladu z Zakonom o cestah, 40 m od
roba cestnega sveta na vsako stran, bo možno izvajati le po predhodnem
soglasju DARS d.d. oziroma upravljavca AC, |
– posegi v varovalni pas AC ne smejo biti v nasprotju z njenimi
koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na
njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja
njenega videza, |
– zaradi načrtovanih ureditev ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega
telesa, stabilnost nasipov in odvodnja obstoječe AC, |
– rezervacija prostora za širitev AC za dodatni vozni pas, to je min 7 m
obojestransko od roba cestnega sveta, |
– križanje infrastrukturnih vodov z obstoječo AC je potrebno izvesti s
podvrtanjem, pravokotno na AC, izven AC priključkov in z upoštevanjem
odmikov za širitev AC, |
– kolikor bo trasa infrastrukturnih vodov potekala vzporedno z
obstoječo AC, mora potekati izven cestnega sveta AC in z upoštevanjem
odmikov za širitev AC, |
– do
AC, njenih pripadajočih objektov, prometnic in vgrajenih instalacij
mora biti zagotovljen stalen dostop, |
– v
varovalnem pasu AC je treba načrtovati takšne dejavnosti, ki ne bodo
nagativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu naj se ne načrtuje
objektov in dejavnosti, za katere bi bil vpliv ceste lahko moteč. |
Vsi
posegi v prostor, kateri posegajo v varovalni pas občinske ceste si
morajo pridobiti soglasje za poseg v varovalni pas ceste s strani
upravljavca občinskih cest Občine Križevci. |
Če
gre za posege na kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz prvega odstavka
6. člena odloka, ki določa kateri objekti in omrežja gospodarske javne
infrastrukture se lahko načrtujejo na kmetijskih zemljiščih brez
spremembe namenske rabe.« |
5. člen |
V 22.
členu se za prvim odstavkom doda novi drugi in tretji odstavek, ki se
glasita: |
»Pri
poseganju na območja z naravovarstvenim statusom se upošteva naslednje
usmeritve: |
1. Na
območju naravnih vrednot: |
– Boreci glinokop (EVID. ŠT.: 7424, ZVRST: ekos, zool) in Gajševsko
jezero (EVID. ŠT.: 7416 ZVRST: zool, ekos, bot); Trasa cevovoda naj
poteka izključno v cestnem pasu. Morebitni neizogibni poseki grmovne in
drevesne zarasti, zlasti se naj izvedejo med 30. avgustom
in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Po končanih posegih se
naj površine zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno
značilnimi vrstami. Odvečni gradbeni materiali in zemljina se naj
odpeljejo na deponijo izven območja naravne vrednote. |
– Mura – loka 1 (EVID. ŠT.: 7469, ZVRST: hidr, zool); Trasa vodov
gospodarske javne infrastrukture naj se določi tako, da bo povsod, kje
le – te obstajajo, potekala na območju obstoječih poti in cest ali
najmanjši dopustni razdalji od visokovodnega nasipa na zračni strani.
Kjer to ni mogoče, se trasa umesti tako, da v najkrajši liniji poteka od
najbližje poti ali ceste do objekta (npr. od gozdne ceste do črpališča).
Vodnih površin, kotanj in depresij se naj ne zasipava. Morebitni
neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti se naj izvedejo med 30. avgustom
in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Odvečni gradbeni
materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven območja
visokovodnih nasipov oziroma izven območij z NV statusom. Po končanih
posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja
strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno
značilnimi grmovnimi in/ali drevesnimi vrstami. |
2. Na
ekološko pomembnem območju: |
– Mura – Radmožanci (ID. ŠT.: 42100); Se upoštevajo usmeritve, ki so
navedene za naravno vrednoto Mura – loka 1. |
– Boreci (ID. ŠT.: 46200); Trasa cevovoda naj poteka izključno v cestnem
pasu. Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti, zlasti se
naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa gnezditve
ptic. Po končanih posegih se naj površine zatravijo oziroma zasadijo z
avtohtonimi krajevno značilnimi vrstami. Odvečni gradbeni materiali in
zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven ekološko pomembnega
območja. Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi
posegov ali premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z
avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi in /ali drevesnimi vrstami. |
– Stanetinski – Kupetinski potok (ID.ŠT.:48500); Trasa cevovoda naj
poteka izključno v cestnem pasu. Morebitni neizogibni poseki grmovne in
drevesne zarasti, zlasti se naj izvedejo med 30. avgustom
in 1. marcem, torej izven časa gnezditve ptic. Odvečni gradbeni
materiali in zemljina se naj odpeljejo na deponijo izven ekološko
pomembnega območja. Po morebitnih posegih v brežino in strugo vodotokov
se naj vzpostavi prvotno stanje s sonaravno ureditvijo zgolj z zemljino.
Po končanih posegih se naj površine, kjer bo zemljina zaradi posegov ali
premikanja strojev razgaljena, zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi
krajevno značilnimi grmovnimi in /ali drevesnimi vrstami (brez
kamnometa). Dela v strugi vodotoka naj zaradi povzročanja kaljenja
potekajo čim krajši čas ter se naj izvajajo med 1. julijem
in 28. februarjem,
torej izven sezone drstitve rib. |
3. Na
posebnih varstvenih območjih – območja Natura 2000: |
– SPA
Mura (ID. ŠT.: SI 5000010) in SCI Mura (ID. ŠT.: 3000215) se upoštevajo
usmeritve, ki so navedene za naravno vrednoto Mura – loka 1. |
– SCI
Boreci (ID. ŠT.: SI 3000147); Trasa cevovoda naj poteka izključno v
cestnem pasu. Morebitni neizogibni poseki grmovne in drevesne zarasti,
zlasti se naj izvedejo med 30. avgustom in 1. marcem, torej izven časa
gnezditve ptic. Po končanih posegih se naj površine zatravijo oziroma
zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi vrstami. |
– SCI
Stanetinski – Kupetinski potok (ID. ŠT.: SI 3000069); Trasa cevovoda naj
poteka izključno v cestnem pasu. Po morebitnih posegih v brežino in
strugo vodotokov se naj vzpostavi prvotno stanje s sonaravno ureditvijo
zgolj z zemljino (brez kamnometnih utrditev). Možno je začasno
zavarovanje z vrbovimi popleti. Po končanih posegih se naj površine,
kjer bo zemljina zaradi posegov ali premikanja strojev razgaljena,
zatravijo oziroma zasadijo z avtohtonimi krajevno značilnimi grmovnimi
in /ali drevesnimi vrstami (brez kamnometa). Dela v strugi vodotoka naj
zaradi povzročanja kaljenja potekajo čim krajši čas ter se naj izvajajo
med 1. julijem
in 28. februarjem,
torej izven sezone drstitve rib. |
Za
celostno ohranjanje kulturne dediščine se upošteva naslednje usmeritve: |
1. Sestavni del PUP so objekti in območja kulturne dediščine, varovani
po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (v nadaljevanju
objekti in območja kulturne dediščine), ki so zavarovani z Zakonom o
varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02, 126/03) in
z Odlokom o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov
na območju Občine Ljutomer (Uradni list RS, št. 53/92-2474, 88/99-4227,
Uradne objave Občine Ljutomer, št. 8/04, 1/06). To so kulturni
spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja
dediščine, registrirana kulturna dediščina, vplivna območja dediščine. |
2. Objekti in območja kulturne dediščine so razvidni iz prikaza stanja
prostora, ki je veljal ob uveljavitvi prostorskega akta in je njegova
obvezna priloga in iz veljavnih predpisov s področja varstva kulturne
dediščine (aktov o razglasitvi kulturnih spomenikov, aktov o določitvi
varstvenih območij dediščine). |
3. Na
objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki
prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter
dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). |
4. Na
objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljeni: |
– gradnja novega objekta, vključno z dozidavo in nadzidavo ter deli,
zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta in |
– rekonstrukcija objekta, |
na
način, ki bi prizadel varovane vrednote objekta ali območja kulturne
dediščine in prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so
nosilci teh vrednot. |
5. Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij
kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo
predpisi s področja varstva kulturne dediščine. |
6. Na
objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih
posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje
kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega odloka s
prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne
dediščine veljajo pogoji celostnega ohranjanja kulturne dediščine. |
7. Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred
poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja
kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne
smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih
sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijskega infrastruktura,
ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materialov ipd. |
8. Za
kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o
razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega odloka
z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo
prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o
razglasitvi. |
9. Za
varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij
dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni
pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih
območij dediščine. |
10. Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in ni
varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali načini
izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne
značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednot, niso
dovoljeni. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi,
ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski
izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno
dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih
opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe dediščine: |
Za
registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so: |
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), |
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega
prostora, |
– sestavine in pritikline, |
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico, |
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih
– cerkvah, gradovih, znamenjih itd.), |
– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici
značilnostim stavbne dediščine), |
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
Za
registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v
prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline.
Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in
premičnimi najdbami se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko
poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in
prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: |
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati
kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, |
– poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, |
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, |
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in |
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z
nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak,
razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo
arheološkega najdišča. |
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna
zemljišča znotraj naselij in v prostor robnih delov najdišč ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
– če
ni možno najti drugih rešitev in |
– če
se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav
izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo. |
Obseg
in čas potrebnih arheoloških raziskav opredeli organ pristojen za
področje varstva kulturne dediščine. |
Za
registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot
so: |
– avtentičnost lokacije, |
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih
nepremičnin, |
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute. |
11. V
vplivnih območjih dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti
prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranja se prostorska
integriteta, pričevalnost in dominantnost dediščine, zaradi katere je
bilo vplivno območje določen. |
12. Za poseg v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika,
varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, ki je razvidna
iz prikaza stanja prostora, ki je veljal ob uveljavitvi odloka o
spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za prostorsko
celoto Občine Ljutomer (za območje Občine Križevci) je treba pridobiti
kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po
predpisih za varstvo kulturne dediščine. |
13. Za poseg v objekt ali območja kulturne dediščine se štejejo vsa
dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spreminjajo videz, strukturo,
notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničujejo,
razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa vzdrževalna
dela in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so
dopustni na podlagi odloka ali drugih predpisov. |
14. Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega
spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine,
naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba
pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline po predpisih za varstvo kulturne dediščine. Pred
pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev
arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih
predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških
raziskav določi pristojna javna služba. |
15. Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena
arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba
predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske
plasti. |
16. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni
arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/
investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da
najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj
obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki
situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. |
17. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi
Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do
zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje
strokovnega nadzora nad posegi.« |
6. člen |
29. člen
se spremeni in se glasi: |
»Požarna ogroženost |
(1) Zagotoviti
je treba odmike od parcelnih mej in med objekti ali potrebne
protipožarne ločitve. |
(2) Za
zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je
treba upoštevati vso veljavno zakonodajo. |
Erozijska območja |
(1) Na
erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegi v prostor
zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. |
(2) Na
erozijskih območjih je prepovedano: |
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje
hudournikov, |
– ogoljevanje
površin, |
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in
uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča
območja pred škodljivimi vplivi erozije, |
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči
voda in slabšanje ravnovesnih razmer, |
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, |
– zasipanje z odkopnim ali odpadnim materialom, |
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja
pretočne sposobnosti hudourniške struge in |
– vlačenje lesa. |
(3) Na
območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske,
globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako
gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije
objektov in naprav, treba predhodno pridobiti geološko mnenje in pred
izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano
sanacijo brežine. |
(4) Pred
začetkom gradnje objektov v pobočjih, kjer je naklon pobočja večji od 25
%, se predhodno opravi geomehansko preveritev nosilnosti tal za
nekoherentna tla. |
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami |
(1) V
poplavnih, hudourniških, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje
nove poselitve, gradnje infrastrukture oziroma dejavnosti ali
prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne
nesreče. |
(2) Za
preprečevanje razlitja poplavnih voda, plazenja tal ter ogrožanja
naravnih danosti in objektov pred naravnimi in drugimi nesrečami, so
dopustne gradnje nasipov ter ostali posegi in ureditve ter gradnja
objektov za izboljšanje razmer. |
(3) Pri
gradnjah in prostorskih ureditvah se upošteva predpise, ki urejajo
zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami. Pri vseh posegih se
upoštevajo pogoji za: |
– varen umik ljudi, živali in premoženja; |
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila in |
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije. |
(4) Odvajanje
padavinskih voda z večjih ureditvenih območij se predvidi v skladu s
področno zakonodajo na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan
hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da se
predvidi zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi
zadrževalniki). |
(5) Strešina
na območju stavbe, ki meji na javno površino, mora biti opremljena s
snegobrani. |
(6) Območja,
kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se
prepuščajo naravni dinamiki. |
(7) Če
gre za posege na kmetijska zemljišča veljajo pogoji iz prvega odstavka
6. člena odloka, ki določa kateri objekti in omrežja gospodarske javne
infrastrukture se lahko načrtujejo na kmetijskih zemljiščih brez
spremembe namenske rabe. |
Območja potresne ogroženosti |
(1) Po
karti potresne nevarnosti Slovenije, ki jo je izdelal Geodetski
inštitut Slovenije in je prikazana v Atlasu okolja (ARSO GIS), je občina
v območju projektnega pospeška tal 0.10 (g). |
(2) Pri
gradnji objektov je potrebno upoštevati področno zakonodajo, ki ureja
mehansko odpornost in stabilnost objektov, s katerim Slovenija uradno
sprejema evropski standard za potresno odporno gradnjo Eurocode 8
oziroma EC8 (SIST EN-1998).« |
7. člen |
Odlok
se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji
dan po objavi. |
Št.
032-01-14/2012-90 |
Križevci pri Ljutomeru, dne 3. oktobra
2012 |
Župan |
Občine Križevci |
mag.
Branko Belec
l.r. |