|
Občinski
svet Občine Rečica ob Savinji je na podlagi 61. člena
Zakona
o prostorskem načrtovanju
(Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP,
43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 Skl. US in 76/14
– Odl. US), ter 15. člena
Statuta Občine Rečica ob Savinji
(Uradni list RS, št. 36/16) na 15. seji dne 20. 12. 2016 sprejel |
|
|
|
O D L O K |
|
o
Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Rečica ob Savinji |
|
|
|
I. SPLOŠNI
DOLOČBI |
|
|
|
1. člen |
|
(podlaga
za občinski podrobni prostorski načrt) |
|
(1) S
tem odlokom se skladno z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine
Rečica ob Savinji (Uradni list RS, št. 23/16), sprejme Občinski podrobni
prostorski načrt Rečica ob Savinji (v nadaljnjem besedilu: OPPN). |
|
(2) OPPN
je izdelal Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. Celje, pod številko
projekta 719/13. |
|
|
|
2. člen |
|
(vsebina
odloka) |
|
(1) Ta
odlok določa območje OPPN, načrtovane prostorske ureditve, umestitev
načrtovane ureditve v prostor, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje
kulturne dediščine, varovanje okolja in naravnih virov ter za varstvo
pred naravnimi in drugimi nesrečami, zasnovo projektnih rešitev in
pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in
grajeno javno dobro, etapnost izvedbe prostorskih ureditev in dopustna
odstopanja. |
|
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu OPPN,
ki je skupaj z obveznimi prilogami sestavni del tega odloka. |
|
|
|
II. OPIS
PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
|
3. člen |
|
(predmet
OPPN) |
|
Predmet
OPPN je zapolnitev prostih površin in prenova obstoječega stavbnega
tkiva znotraj strnjenega naselja Rečica ob Savinji ob upoštevanju
namembnosti po posameznih območjih. |
|
|
|
III. OBMOČJE OPPN |
|
|
|
4. člen |
|
(območje
OPPN) |
|
(1) Območje OPPN obsega celotno območje stavbnih zemljišč naselja Rečica
ob Savinji. Površina celotnega območja je ca. 37,9 ha, površina
prostorskih enot, kjer se opredeljuje podrobnejše prostorske izvedbene
pogoje je ca. 3 ha. |
|
(2) V
območju OPPN se podrobneje opredeli prostorske enote: |
|
– prostorska enota A – stanovanjsko območje – individualna pozidava, |
|
– prostorska enota B – stanovanjsko območje – individualna pozidava, |
|
– prostorska enota C – stanovanjsko območje – individualna pozidava, |
|
– prostorska enota D – območje športnega parka z rezervatom D-r, |
|
– prostorska enota E – poslovno stanovanjsko območje – individualna
pozidava, |
|
– prostorska enota cd – osrednje območje centralnih dejavnosti, |
|
– prostorska enota ig – območje proizvodne dejavnosti, |
|
– prostorska enota oš – območje osnovne šole z rezervatom oš-r, |
|
– prostorska enota po – območje pokopališča, |
|
– prostorska enota ik – območje objektov za kmetijsko proizvodnjo, |
|
– prostorska enota bp – območje brez večjih posegov, kjer se ohranja
pretežno kmetijska raba, preplet bivanje in kmetijstvo, |
|
– prostorska enota zc – območje zelenih površin – zelena cezura med
naseljem in pokopališčem, |
|
– prostorska enota zd – območje drugih zelenih površin. |
|
(3) Za
izvedbo navezav na obstoječo in predvideno gospodarsko javno
infrastrukturo so dopustni tudi posegi na zemljišča izven OPPN. |
|
|
|
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR |
|
|
|
5. člen |
|
(vplivi in
povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji) |
|
(1) Območje obravnave obsega celotno naselje Rečica ob Savinji.
Predvidene ureditve ohranjajo morfološko strukturo naselja kot tudi
vedutno pojavnost naselja v širši okolici. |
|
(2) Območje OPPN se z razvejano mrežo občinskih cest navezuje na državno
prometno omrežje na južni strani preko regionalne ceste R III 751
Nizka–Rečica ob Savinji. Proti severu se z lokalnimi cestami in javnimi
potmi navezuje z okoliškimi podeželskimi naselji. |
|
|
|
6. člen |
|
(namembnost območja) |
|
(1) Na
območju OPPN so po posameznih prostorskih enotah dovoljene naslednje
dejavnosti; dejavnosti so poimenovane in opredeljene skladno s predpisi,
ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti: |
|
Prostorska enota |
Dovoljene dejavnosti / namembnost območja: |
A
|
bivanje |
B
|
bivanje |
C
|
bivanje |
D
z rezervatom za širitev D-r |
športne dejavnosti s spremljajočimi dejavnostmi za potrebe
delovanja športnega parka:
– trgovina na drobno,
– gostinstvo. |
E
|
bivanje s spremljajočo poslovno dejavnostjo:
– trgovina na drobno,
– proizvodna dejavnost. |
cd
|
osrednje območje centralnih dejavnosti:
– bivanje brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi,
– trgovina na drobno,
– gostinstvo,
– intelektualne dejavnosti (informacijske in komunikacijske,
finančne in zavarovalniške, poslovanje z nepremičninami,
strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, druge raznovrstne
poslovne dejavnosti),
– dejavnosti javne uprave,
– vzgoja in izobraževanje,
– zdravstvo in socialno varstvo,
– kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
– obrtne in skladiščne dejavnosti,
– druge dejavnosti. |
ig
|
proizvodna dejavnost |
oš
z rezervatom za širitev oš-r |
vzgoja in izobraževanje, kulturne in razvedrilne dejavnosti,
dejavnosti knjižnic, arhivov in muzejev in druge kulturne
dejavnosti, športne dejavnosti |
po
|
območje pokopališča |
ik
|
območje objektov za kmetijsko proizvodnjo, obstoječa dejavnost
sončne elektrarne se lahko ohrani le v obstoječem obsegu
|
bp
|
območje brez večjih posegov, kjer se ohranja pretežno kmetijska
raba, preplet bivanje in kmetijstvo |
zc
|
zelene površine – zelena cezura |
zd
|
območje drugih zelenih površin |
(2) V
območjih prostorskih enot A, B, C, E, ig in bp ter na celotnem območju
OPPN zunaj opredeljenih prostorskih enot so v pritličjih stavb dopustne
dejavnosti v obsegu največ 50 % BTP objekta ob pogoju, da velikost
parcele zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta
vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta
(stanovalcev, zaposlenih in obiskovalcev) in da je možna neposredna
navezava na javne ceste. Dejavnost ne sme generirati tovornega in
večjega osebnega prometa. Možne so dejavnosti, ki ne povzročajo
prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo
škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Te dejavnosti so: |
|
– trgovina na drobno, |
|
– intelektualne dejavnosti (informacijske in komunikacijske, finančne in
zavarovalniške, poslovanje z nepremičninami, strokovne, znanstvene in
tehnične dejavnosti, druge raznovrstne poslovne dejavnosti), |
|
– druge
dejavnosti. |
|
(3) Obstoječe dejavnosti v objektih se ohranjajo. Obstoječih objektov,
katerih dejavnost ni skladna z opredeljeno dopustno dejavnostjo v
območju, ni dovoljeno povečevati. |
|
(4) Pri
gradnji novih objektov v okviru dopustnih dejavnosti je potrebno
upoštevati pogoje: |
|
– možne
so dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z
emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in
delovne pogoje, |
|
– poslovne dejavnosti so lahko urejene v pritličnih ali kletnih
prostorih objektov, izjemoma tudi v celem objektu, če gre za mestotvorne
dejavnosti kot so trgovina na drobno, zdravstvo, izobraževanje, kulturne
dejavnosti, varstvo otrok, varstvo starejših, varstveni center in
podobno. |
|
|
|
7. člen |
|
(dovoljeni
posegi) |
|
(1) Na
območju OPPN so ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih določajo varstveni
in drugi režimi, določeni s predpisi in pod pogoji določil tega odloka
dovoljeni naslednji posegi: |
|
– gradnja novih objektov, na opredeljenih lokacijah po posameznih
prostorskih enotah: |
|
Prostorska enota |
Oznaka objektov |
Dopustni objekt / poseg |
A
|
A1, A2, A3, A4 |
enostanovanjske prostostoječe stavbe |
B
|
B1, B2, B3, B4, B5, B6, B7, B8 |
enostanovanjske prostostoječe stavbe |
C
|
C1, C2 |
enostanovanjske prostostoječe stavbe |
D
|
D1, D2 |
športna igrišča, servisni objekti športnega parka, parkirne
površine, zasaditev |
E
|
E1
|
poslovni objekt (prizidava) |
|
E2
|
enostanovanjska prostostoječa stavba |
cd
|
|
stanovanjske stavbe in nestanovanjske stavbe ob upoštevanju
omejitev glede dopustnih dejavnosti |
ig
|
|
vzdrževanje in funkcionalne zaokrožitve proizvodnega kompleksa
|
oš
|
|
gradnja objektov za potrebe vzgoje in izobraževanja ter
pripadajočih zunanjih površin (parkirne površine, zelene
površine s parkovnimi ureditvami, ureditve za šport in
rekreacijo in podobno) |
po
|
|
ureditve za potrebe pokopališča (ureditve in dograditve pokopnih
površin, poslovilnega prostora z mrliško vežico, parkirne
površine, zasaditev) |
ik
|
|
nestanovanjske kmetijske stavbe, za obstoječo sončno elektrarno
je dopustna le odstranitev |
bp
|
|
enostanovanjske prostostoječe stavbe, nestanovanjske kmetijske
stavbe, druge nestanovanjske stavbe za dopolnilne dejavnosti na
kmetiji |
zc
|
|
prepovedani so vsi posegi v prostor razen ureditev pešpoti,
parkovna zasaditev in oprema (klopi, koši za odpadke, javna
razsvetljava …) |
zd
|
|
prepovedani so vsi posegi v prostor |
– gradnja novih objektov na prostih površinah kot zapolnitve obstoječe
pozidave skladno z namembnostjo območja, |
|
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, |
|
– dozidave in nadzidave obstoječih objektov, |
|
– odstranitve objektov, |
|
– odstranitve objektov in gradnja novih objektov enake namembnosti in v
okviru obsega kot odstranjeni objekt, |
|
– spremembe namembnosti objektov so možne za dejavnosti, ki so v skladu
z namembnostjo območja ob upoštevanju normativov za varstvo okolja, |
|
– gradnje objektov in naprav komunalne, energetske in komunikacijske
infrastrukture, |
|
– gradnje objektov prometne infrastrukture (gradnja parkirišč, dovoznih
cest, postajališča za avtobuse ob regionalni cesti v sklopu
rekonstrukcije ceste, površin za pešce), |
|
– urejanje utrjenih zunanjih in zelenih parkovnih površin, |
|
– gradnja in postavitev enostavnih in nezahtevnih objektov: |
|
– na
celotnem območju pomožni objekti v javni rabi, priključki na objekte
gospodarske javne infrastrukture, rezervoarji, pomožni komunalni
objekti, |
|
– na
območju prostostoječih stanovanjskih stavb: majhne stavbe, sosedske
ograje, vodnjaki, vodni zbiralnik, bazen za kopanje, okrasni ribnik, |
|
– objekti za oglaševanje – samo informacijske table za lastne potrebe
kot informacijski stebrički in na objektu, |
|
– na
območjih kmetijskih gospodarstev: objekti za rejo živali, pomožni
kmetijsko gozdarski objekti, objekti za kmetijske proizvode in
dopolnilno dejavnost. |
|
(2) Navedeni posegi so dopustni le ob upoštevanju vseh omejitev, ki jih
določajo varstveni in drugi režimi, razvidni iz karte št. 4 Zazidalna
ureditvena situacija. Za gradnje in druga dela (vključno z nezahtevnimi
in enostavnimi objekti), ki posegajo na območja varstvenih režimov je
pred gradnjo potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe. |
|
(3) V
območju rezervatov D-r in oš-r gradnje in drugi posegi niso dopustni. |
|
|
|
8. člen |
|
(predvidene odstranitve) |
|
(1) Predvidene so odstranitve objektov (vse parcele v k.o. Rečica ob
Savinji): |
|
– stanovanjska in gospodarska stavba na parceli št. *202, |
|
– gospodarska stavba na parceli št. 198/32. |
|
(2) Za
potrebe izvajanja OPPN so dopustne tudi odstranitve ostalih objektov,
razen na območjih registrirane kulturne dediščine. Izjemoma je dovoljeno
na podlagi soglasja ministra kulturno dediščino odstraniti, in sicer ob
izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
– če se
ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z
običajnimi sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in
premoženje, |
|
– če je
bila pred tem opravljena raziskava objekta in |
|
– če
raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija. |
|
|
|
9. člen |
|
(zasnova) |
|
(1) Z
urbanistično arhitekturno zasnovo območja se določi razporeditev stavb,
prometnih in zelenih površin. Kot izhodišče se upošteva zasnovo cestnega
omrežja, uličnega prostora ter značilnosti morfološke zasnove,
parcelacije naselja in silhuete naselja. |
|
(2) Predvidena je tipologija samostojnih objektov, ki se zlijejo z
obstoječo morfološko zasnovo zavarovane naselbinske dediščine. Spoštuje
se tradicionalna urbanistično zazidalna in arhitekturna kontinuiteta. |
|
|
|
10. člen |
|
(tlorisni
in višinski gabariti objektov) |
|
(1) Velikost in umestitev predvidenih objektov je določena s tlorisnimi
gabariti objektov. Okvirni višinski gabarit predvidenih objektov v
opredeljenih prostorskih enotah je določen s številom etaž. |
|
Oznaka objekta |
Tipologija objekta |
Tlorisne dimenzije (m) |
Etažnost |
A1, A2, A3, A4 |
eno- ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe |
9.00 x 12.00 |
K
(na jugozahodni obcestni strani v celoti vkopana) + P+IP
|
B1, B2, B3, B4, B5, B6, B7, B8 |
eno- ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe |
9.00 x 12.00 |
P+1 ali P+1+IP |
C1, C2 |
eno- ali dvostanovanjske prostostoječe stavbe |
9.00 x 12.00 |
P+1 ali P+1+IP |
D1, D2 |
servisni objekti športnega parka |
|
P
|
E1
|
poslovni objekt (prizidava) |
11.00 x 15.00 |
K
(delno vkopana) +P+IP |
E2
|
eno- ali dvostanovanjska prostostoječa stavba |
9.00 x 12.00 |
K
(delno vkopana) +P+IP |
CD1 |
Objekt za obrtno in skladiščno
dejavnost |
25.30 x 40.00 |
P+2 |
(2) Tlorisni in višinski gabariti objektov zunaj opredeljenih
prostorskih enot se morajo prilagoditi gabaritom obstoječe zazidave
znotraj prostorske enote, prav tako to velja za prizidave in nadzidave
objektov. Za vse stavbe praviloma podolgovat tloris v razmerju stranic
najmanj 1:1.2 razen v primeru posegov na obstoječih objektih, kjer se
lahko ohranja obstoječ gabarit. Tloris je lahko tudi lomljen, vendar
mora biti razvidna osnovna podolgovata tlorisna zasnova (L, T in podobne
oblike). Na strmejših legah mora biti daljša stranica vzporedna s
terenskimi plastnicami. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj
predpisanega razmerja. Tlorisni gabariti nestanovanjskih stavb (glede na
dopustne dejavnosti) morajo biti prilagojeni velikosti in legi parcele
ter namembnosti območja in funkciji stavb, slediti morajo razmerju
značilnemu za stavbno dediščino na območju. |
|
(3) Pri
določanju višine objektov je treba upoštevati pretežno višino
tradicionalnih oziroma drugih kakovostnih okoliških objektov v
prostorski enoti. Novi objekti po višini ne smejo izstopati iz celotne
podobe naselja. |
|
(4) Največji dovoljeni tlorisni in višinski gabariti dopustnih
enostavnih in nezahtevnih objektov so določeni skladno s predpisi, ki
urejajo vrste objektov glede na zahtevnost. |
|
(5) Kota
tal pritličja objektov se določi na podlagi PGD projektov dovoznih cest
in je praviloma 20 cm nad koto tal dovozne ceste; podrobneje se opredeli
v projektu PGD zunanje ureditve. |
|
|
|
11. člen |
|
(odmiki) |
|
(1) Odmiki od parcelnih mej: |
|
– novi
objekti morajo biti odmaknjeni od parcelnih mej tako, da ni motena
sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru
parcele, |
|
– novi
objekti (nad in pod terenom) morajo biti, merjeno od najbolj
izpostavljenega dela objekta, oddaljeni od meje sosednjih parcel najmanj
4 m, nezahtevni in enostavni objekti pa najmanj polovico višine objekta, |
|
– medposestne ograje, škarpe in podporne zidove se lahko gradi na meji,
vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, pisno sporazumejo,
sicer morajo biti oddaljene 0.50 m od parcelne meje, |
|
– odmiki
zunanjih ureditev (privatni dovozi, dvorišča) od parcelne meje morajo
biti vsaj 0.50 m, |
|
– odmiki
spominskih obeležij in elementov urbane opreme od parcelne meje morajo
biti vsaj 0.50 m. |
|
(2) Manjši odmiki od odmikov, navedenih v predhodnih odstavkih tega
člena, so dovoljeni ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča. |
|
(3) Načrtovani posegi v prostor morajo biti locirani zunaj meje
priobalnega zemljišča, ki znaša 5 m od meje vodnega zemljišča na
vodotokih v območju OPPN, razen v primerih, ki jih določajo predpisi, ki
urejajo področje voda. |
|
(4) Odmiki od gospodarske javne infrastrukture so določeni s predpisi,
ki urejajo posamezne vrste gospodarske javne infrastrukture. |
|
|
|
12. člen |
|
(arhitekturno oblikovanje objektov) |
|
(1) Orientiranost objektov mora biti usklajena z obstoječo zasnovo
ožjega območja naselja, na nagnjenem terenu naj smer slemena poteka
vzporedno s plastnicami terena oziroma skladno z gručasto zasnovo
obstoječih objektov. Nove gradnje v obcestnem prostoru morajo slediti
prepoznavni gradbeni liniji obstoječih objektov. |
|
(2) Oblikovanje objektov in zunanjih ureditev se prilagodi značaju in
merilu širšega prostora ter sledi avtohtoni arhitekturi. Fasade bodo
oblikovane in konstrukcijsko zasnovane sodobno z uporabo enostavnih
pravokotnih rastrov. Barve fasade so prevladujoči svetli topli barvni
toni, v kombinaciji s steklom, lesom in sodobnimi obložnimi materiali.
Oblikovanje lesenih arhitekturnih elementov mora izhajati iz lokalne
tradicije oblikovanja, lahko tudi na sodoben način. |
|
(3) Strehe stanovanjskih objektov so simetrične dvokapnice. V prostorski
enoti B so strehe naklona 38 do 42 stopinj, sicer je dopusten naklon 32
do 45 stopinj. Strehe nadstreškov so ravne ali v minimalnem naklonu,
takšne so lahko tudi strehe dozidav. Osvetlitev podstrešnih prostorov je
dovoljena s strešnimi okni, frčadami in drugimi oblikami odpiranja
strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in naj bodo na
posamezni strehi poenoteno oblikovane. Polkrožne frčade in velike
trapezne frčade, ki obsegajo pretežno dolžino strehe niso dopustne.
Gradnja stolpičev in šotorastih streh ni dovoljena. Kritina je opečna
ali njej podobna po barvi in teksturi. |
|
(4) Strehe nestanovanjskih objektov so lahko zunaj območja naselbinske
dediščine in vplivnega območja kulturnega spomenika tudi ravne ali v
blagem naklonu. |
|
(5) Dozidave in nadzidave objektov se morajo v prostorskih razmerjih in
razmerjih gradbenih mas skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in
uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta, z osnovno stavbo
mora oblikovati celovito prostorsko kompozicijo. |
|
(6) Zunanje ureditve in urbana oprema se izvedejo po načelih sodobnega
oblikovanja in se med seboj oblikovno uskladijo. |
|
|
|
13. člen |
|
(ureditev
zunanjih površin) |
|
(1) Območja načrtovanih ureditev se napajajo preko novih dovoznih
priključkov, ki se navezujejo na obstoječe javne poti in lokalno cesto.
Območje prostorske enote B se prometno naveže s treh smeri na obstoječe
javne poti. |
|
(2) Od
območja B se proti zahodu izvede peš povezava. |
|
(3) Ob
individualnih stanovanjskih objektih se uredi tlakovane površine za
dostope in bivalne terase. Ostale površine se zatravijo in zasadijo z
avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. |
|
(4) Morebitni podporni zidovi naj ne bodo višji od 1.50 m, v primeru
višjih se mora teren urejati v terasah oziroma z modeliranjem terena.
Podporni zidovi se zazelenijo s popenjavkami. |
|
(5) Sosedske ograje na območju prostostoječih stanovanjskih stavb so
lahko mrežne, lesene, zidane kot stebrički z vmesnimi lesenimi ali
perforiranimi polnili iz sodobnih materialov ali prednostno z
zasaditvijo živice za katero se uporabi avtohtone rastlinske vrste.
Ograjevanje s polnimi zidovi ni dopustno. Višine ograj so dopustne do
2.00 m. Dopustno je ograjevanje športnih igrišč s transparentnimi
ograjami (žične, lesene) v kombinaciji z zasaditvijo ter postavitev
varovalnih ograj, višine ograj so določene z namembnostjo. |
|
(6) Preuredi se osrednji trški prostor pred cerkvijo sv. Kancijana. Trg
(križišče) se uredi kot skupen prometni prostor, namenjen vsem vrstam
prometa in občasnim prireditvam. Obstoječi oporni zid in stopnišče pred
cerkvijo se preoblikuje v stopničasto ovalno obliko – amfiteater, ki
sledi novemu tlakovanju trga in trg poveže s cerkvijo; v času prireditev
amfiteater postane tribuna za gledalce. Predvidena je prestavitev
sramotilnega stebra – prangerja na ustreznejšo lokacijo. Prestavi se
tudi avtobusno postajališče, novo se uredi ob regionalni cesti v sklopu
rekonstrukcije ceste. Obstoječa ozelenitev se odstrani in nadomesti z
novo. Namestijo se elementi urbane opreme: svetilke javne razsvetljave,
klopi, informacijske table, koši, korita za rože, pitnik in podobno. |
|
(7) Ob
parkirnih in prometnih površinah se v čim večji meri uredijo drevoredi
in gručaste zasaditve drevja in grmovnic. |
|
(8) Ekološki otoki se uredijo ob poteh za skupine objektov. So ograjeni
in kjer mejijo na zelenice, ozelenjeni s popenjavkami oziroma obsajeni. |
|
|
|
V. POGOJI
PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO
JAVNO DOBRO |
|
|
|
14. člen |
|
(splošni
pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko infrastrukturo in
grajeno javno dobro) |
|
Splošni
pogoji za potek in gradnjo prometne, komunalne, energetske in
komunikacijske infrastrukture na območju OPPN so: |
|
– pri
nadaljnjem načrtovanju in gradnji je potrebno upoštevati vse pogoje
pridobljenih smernic k OPPN, |
|
– pred
predvideno gradnjo je treba zakoličiti obstoječo komunalno, energetsko
in komunikacijsko infrastrukturo na kraju samem, |
|
– trase
komunalnih, energetskih, komunikacijskih objektov, vodov in naprav
morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih
odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur, |
|
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s
programi upravljavcev infrastrukturnih vodov in morajo biti izvedene
tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega
infrastrukturnega voda po izdelavi idejnih rešitev za to območje, |
|
– obstoječe infrastrukturne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno
zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečati
zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob
upoštevanju veljavnih predpisov, |
|
– dopušča se uporaba alternativnih virov energije za energetsko oskrbo
objektov (geotermalna, sončna ipd.) v skladu s predpisi, ki urejajo to
področje. |
|
|
|
15. člen |
|
(cestno
omrežje) |
|
(1) V
območju OPPN se nahaja omrežje javnih kategoriziranih cest z varovalnimi
pasovi: |
|
– regionalna cesta III. reda RIII-751, odsek 5507 Nizka–Rečica ob
Savinji z varovalnim pasom 15 m, |
|
– lokalna cesta LC 267063, z varovalnim pasom 6 m, |
|
– več
javnih poti, z varovalnim pasom 3 m. |
|
(2) Za
vse posege v območju varovalnih pasov je potrebno pridobiti soglasje
upravljavca. |
|
(3) Načrtovani objekti morajo biti od zunanjega roba asfalta regionalne
ceste odmaknjeni najmanj 5,00 m, vegetacija, ograje in podobno pa
najmanj 2,00 m, hkrati novi objekti, vegetacija oziroma posegi ne smejo
ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne
smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih oziroma križiščih.
Postavitev prometne signalizacije in opreme je v pasu 2,00 m od
zunanjega roba vozišča. |
|
(4) Odtekanje vode z državne ceste ne sme biti ovirano. Padavinske in
druge odpadne vode z načrtovanih ureditev ne smejo pritekati na državno
cesto ali na njej zastajati in ne sme biti speljana v naprave za
odvodnjavanje cestnega telesa. |
|
(5) Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred
hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred
morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja
ceste na delu državne ceste v območju OPPN. Pri novogradnjah ali
prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, upravljavec ne
prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa,
tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih
dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega
vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z
izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega. |
|
(6) Območja načrtovanih ureditev se napajajo preko novih dovoznih
priključkov, ki se navezujejo na obstoječe javne poti in lokalno cesto. |
|
(7) Območje prostorske enote B se prometno naveže na jugovzhodni strani
na obstoječo javno pot. Parkirne površine so na severni strani območja,
izvedejo se s travnimi ploščami. |
|
(8) Ograje na uvozu na parcelo (dvoriščna vrata) se od roba javne ceste
odmakne najmanj 5 m, preglednost cestnih priključkov se zagotavlja z
izborom morebitne ograje. |
|
(9) Pri
načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju cestnega omrežja se
upoštevajo predpisi, ki urejajo načrtovanje cest. |
|
|
|
16. člen |
|
(parkirne
površine) |
|
(1) Na
območjih individualne stanovanjske pozidave se parkirne površine uredijo
na dvoriščih ob posameznih objektih. Dostopne poti morajo omogočati
obračanje vozil, tako da je preprečena vzvratna vožnja oziroma obračanje
vozil na kategorizirane javne ceste. |
|
(2) Za
dejavnosti se število parkirišč določa v skladu s tehničnimi normativi
za projektiranje posameznih vrst objektov. Na vseh javnih parkiriščih je
treba, skladno s predpisi, zagotoviti ustrezno število parkirnih mest za
invalidne osebe. |
|
|
|
17. člen |
|
(vodovodno
omrežje) |
|
(1) Zagotoviti je potrebno zadostno količino zdrave pitne vode za vse
prebivalce občine in zadostno količino vode ustrezne kakovosti za vse
vrste gospodarske izrabe. |
|
(2) V
območju obdelave je zgrajeno javno vodovodno omrežje, ki je v
upravljanju Javnega komunalnega podjetja Mozirje. |
|
(3) Celotno območje Občine Rečica ob Savinji se oskrbuje z vodovodnim
sistemom Letošč, ki zagotavlja zadostne količine vodnih virov. |
|
(4) Na
območju predvidenih prostorskih ureditev je že zgrajeno obstoječe
vodovodno omrežje, ki ga je potrebno na območju urejanja B delno
prestaviti in obnoviti. |
|
(5) Prestavitev se izvede s cevovodom iz nodularne litine DN 100. |
|
|
|
18. člen |
|
(kanalizacijsko omrežje) |
|
(1) V
območju obdelave je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ki je
sestavljeno iz mešanega in ločenega dela. Omrežje je navezano na
občinski sistem odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki se navezuje na
centralno čistilno napravo Mozirje. |
|
(2) Na
območju predvidenih prostorskih ureditev naselja se uredi in razširi
omrežje odvajanja odpadne in padavinske vode s priključki na obstoječi
javni kanalizacijski sistem. |
|
(3) Na
območju prostorske enote D je namesto odvajanja komunalnih voda v javno
kanalizacijo dopustna izgradnja male komunalne čistilne naprave.
Padavinske odpadne vode se lahko zbirajo v zbiralnikih meteornih vod, ki
se jih ponovno uporabi za zalivanje športnih površin. |
|
(4) Na
območju prostorske enote B se izvede ločen sistem kanalizacije. Meteorna
kanalizacija se preko cevnega zadrževalnika odvaja v vodotok, fekalna v
javno kanalizacijo. |
|
(5) Na
preostalem območju OPPN so tla skladno z izdelanim geološkim poročilom
(izdelal Blan d.o.o., št. GM-246/2015, 8. 10. 2015) primerna za
ponikanje. Ponikalnice morajo biti locirane izven vpliva povoznih in
manipulativnih površin. Na območju vzhodno od vodotoka Rečica se zaradi
strmega terena priporoča izvedba razpršenega ponikanja in izdelava
geološkega poročila, s katerim se bo ugotovila globina laporja. Pri
dimenzioniranju ponikalnic se upošteva vodoprepustnost za zemeljske
prode k=10-3 m/s (za območje označeno z F1 v karti 5
Situacija poteka omrežij in priključevanja objektov na komunalno,
energetsko in komunikacijsko infrastrukturo), za glineno meljne zemljine
pa k=10-5 m/s (za preostalo območje OPPN označeno z F2). |
|
(6) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin in strešin je potrebno
predvideti na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok
padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno
predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske
odvodnike ali kanalizacijo (zatravitev, travne plošče, morebitni suhi
zadrževalniki in podobno). |
|
(7) Pri
načrtovanju, odvajanju in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi,
ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda.
Na območju prostorske enote cd je za potrebe priključevanja objekta CD1
namesto odvajanja komunalnih voda v javno kanalizacijo dopustna
izgradnja male komunalne čistilne naprave. |
|
|
|
19. člen |
|
(elektroenergetsko omrežje) |
|
(1) Za
predvideno izgradnjo OPPN-ja bo potrebno po prostorskih enotah na novo
položiti NN elektro-energetske vode, preurediti obstoječe NN nadzemne in
podzemne elektroenergetske vode, prestaviti obstoječe SN podzemne vode,
položiti nove SN podzemne vode, preurediti obstoječo TP Rečica Bloki. |
|
(2) Po
posameznih prostorskih enotah bo potrebno: |
|
– prostorska enota A: |
|
– položiti NN kabelski izvod iz TP Rečica Zajc s postavitvijo razdelilne
omarice (RO) in dveh priključno merilno razdelilnih omaric (MRO) za
priključitev novih objektov in dela obstoječega omrežja, |
|
– predelava NN omare na TP Rečica Zajc, |
|
– ločiti
obstoječe NN omrežje iz TP Rečica Bloki v tč. A, |
|
– preurediti del obstoječega NN omrežja severno od tč. A, |
|
– prostorska enota B: |
|
– odklopiti obstoječi priključni NN kablovod iz objekta, ki se ruši, |
|
– položiti dva posamezna NN kabelska izvoda iz TP Rečica Bloki za
predvidene razdelilne omare, |
|
– položiti en posamezni NN izvod iz TP Rečica Bloki za predvideno
priključno merilno omarico za predviden nov objekt B1, |
|
– položitev NN kablovodov iz razdelilnih omaric do sedmih priključno
merilnih omaric za priključitev novih objektov B2 in B8, |
|
– predvideti SN kabelsko kanalizacijo za položitev SN kablovoda od TP
Rečica Bloki do obstoječe TP Rečica Banko, |
|
– prostorska enota C: |
|
– preureditev obstoječega NN omrežja iz TP Rečica Bloki iz nadzemnega v
podzemno po predvideni rušitvi, |
|
– položitev NN kablovodov iz razdelilnih omaric do treh priključno
merilnih omaric za priključitev novih objektov C1 in C2 ter enega
obstoječega objekta, |
|
– prostorska enota D: |
|
– prestaviti obstoječi SN kablovod za TP Solker na vzhodno mejo OPPN-ja
izven območja predvidene gradnje športnega objekta, |
|
– preureditev obstoječega NN omrežja iz TP Rečica Bloki iz nadzemnega v
podzemno, |
|
– prestavitev obstoječe merilne omarice in NN priključnega kablovoda iz
objekta v prostostoječo priključno merilno omarico, |
|
– prostorska enota E: |
|
– preureditev obstoječega NN omrežja iz TP Rečica Bloki iz nadzemnega v
podzemno ter postavitev dveh razdelilnih omaric, |
|
– položitev NN kablovodov iz razdelilnih omaric do dveh priključno
merilnih omaric za priključitev obstoječih objektov ter položitev NN
kablovoda do obstoječega NN kabla za priključitev enega obstoječega
objekta. |
|
(3) Izdelana je strokovna podlaga Idejni projekt Ureditev električnih
vodov na območju OPPN Rečica ob Savinji (izdelal Elektro Celje, d.d.,
št. 131/2015, junij 2015), ki je osnova za izdelavo projektne
dokumentacije. |
|
(4) Za potrebe obratovanja objekta CD1
se predvideva 218 kW priključne moči, kar ustreza omejevalcu
toka 3x315 A. Na predmetnem območju Elektro Celje d.d. nima
zadostnih kapacitet električne energije, zato si mora investitor
zgraditi novo transformatorsko postajo, katera bo v njegovi
lasti. Predviden objekt bo priključen na distribucijsko omrežje
na nizkonapetostnih zbiralnicah predvidene transformatorske
postaje. Energija za napajanje nove transformatorske postaje je
na razpolago na SN zbiralkah obstoječe transformatorske postaje
Rečica Bloki.« |
(5) Izdelana je strokovna podlaga
idejni projekt priključevanja objekta CD1 na elektro omrežje, ki
ga je izdelalo projektivno podjetje ELPART Bogdan Lepan s.p.,
št. IDZ 156/17-E. |
(6) V fazi nadaljnjega načrtovanja in
pridobitve gradbenega dovoljenja si je potrebno od Elektra Celje
d.d. pridobiti soglasje za priključitev in soglasje k projektu v
skladu z veljavno zakonodajo. |
|
|
20. člen |
|
(javna
razsvetljava) |
|
(1) Javne površine se opremijo z javno razsvetljavo, skladno s funkcijo
in pomenom posamezne površine. |
|
(2) Razsvetljava mora ustrezati določilom predpisov, ki urejajo
svetlobno onesnaženje okolja in zmanjševanje porabe električne energije. |
|
|
|
21. člen |
|
(omrežje
elektronskih komunikacij) |
|
(1) Na
območju OPPN je izgrajeno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju: TK
omrežje) v upravljanju Telekom Slovenije d.d. in kabelsko razdelilni
sistem (v nadaljevanju: KRS) v upravljanju Telemach. |
|
(2) Pri
vseh posegih v prostor je treba upoštevati obstoječe TK omrežje in ga po
potrebi ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in
po navodilih upravljavca. Priključitev novih objektov na TK omrežje se
izdela v fazi PGD za posamezne posege v prostor. Kolikor zmogljivost
obstoječega TK omrežja ne bo ustrezala novim potrebam, je treba
dograditi obstoječe omrežje. Uporabijo naj se PVC cevi premera 110 mm
ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, izvede se jašek in stebriček na
začetku gradbene cone posega, ki omogoča vgraditev prenosnega medija. |
|
(3) Za
potrebe realizacije OPPN se na TK omrežju predvidi: |
|
– do
prostorskih enot A, C in E se predvidi cevna kanalizacija od lokacije
centrale, |
|
– za
prostorsko enoto B se predvidi cevne povezave od kabelskega jaška pri
nekdanji centrali ob objektu na naslovu Rečica ob Savinji 105. |
|
Za
izvedbo navedene TK infrastrukture je potrebno izdelati samostojno
projektno dokumentacijo. |
|
(4) Na
območju OPPN se ustrezno dogradi in razširi omrežje KRS. |
|
|
|
22. člen |
|
(plinovodno omrežje) |
|
V
naselju Rečica ob Savinji ni izgrajenega in predvidenega plinovodnega
omrežja. |
|
|
|
23. člen |
|
(ogrevanje
in učinkovita raba energije) |
|
(1) Ogrevanje objektov je iz individualnih kurišč, vendar s pogojem
obvezne uporabe ekološko sprejemljivih goriv: lahko kurilno olje,
utekočinjen naftni plin, lesna biomasa, s katerimi se ne bo dodatno
onesnaževalo okolja. Za ogrevanje objektov in pripravo tople vode se
lahko uporabljajo obnovljivi viri ogrevanja (sončna elektrarna,
geotermalno ogrevanje ipd.). |
|
(2) Na
območjih pozidave, kjer je predvidena visoka gostota pozidave in v
primeru sočasne gradnje je možno ogrevanje iz skupne kotlovnice za več
objektov. |
|
(3) Pri
ogrevanju s tekočim naftnim plinom naj bodo rezervoarji locirani na
vizualno neizpostavljenih mestih. |
|
(4) Pri
projektiranju in gradnji novih objektov se upošteva normative in
predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in uporabo obnovljivih
virov energije. |
|
|
|
24. člen |
|
(odpadki) |
|
(1) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno s predpisi, ki
urejajo zbiranje in predajanje odpadkov. |
|
(2) Posode za zbiranje odpadkov se postavi ob dovozni cesti na
posameznih parcelah, namenjenih gradnji. Za ločeno zbiranje posameznih
vrst odpadkov se v skladu z občinskimi predpisi na primerno dostopnih
mestih v naselju locira zbiralnice nenevarnih frakcij (ekološki otoki). |
|
(3) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih
komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga predpisujejo veljavni
predpisi in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh. |
|
|
|
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE |
|
|
|
25. člen |
|
(ukrepi za
ohranjanje kulturne dediščine) |
|
(1) V
območju OPPN se nahaja več enot kulturne dediščine, in sicer šest
območij kulturnih spomenikov, vplivno območje kulturnega spomenika in 14
enot stavbne dediščine. Pretežni del območja OPPN je v območju
naselbinskega kulturnega spomenika Rečica ob Savinji – Staro trško
jedro. |
|
(2) Pri
posegih v registrirano dediščino, za katere je po predpisih, ki urejajo
graditev, potrebno gradbeno dovoljenje, upoštevajo naslednje varstvene
usmeritve: |
|
– pri
posameznih nepremičninah se ohranjajo njihovi gabariti, zunanjščina,
razmerja s sosednjimi nepremičninami in njihova uporaba. |
|
(3) Na
območjih registrirane kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor
in prostorske ureditve, ki: |
|
– prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti, |
|
– dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ), |
|
– ne
prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance, ki jo nosi. |
|
(4) Na
območjih registrirane kulturne dediščine ni dovoljeno: |
|
– odstraniti (rušiti) registrirane kulturne dediščine, |
|
– posegati v prostor ali izvajati dejavnosti na način, ki bi prizadel
varovane vrednote območja ter prepoznavne značilnosti in materialno
substanco, ki so nosilci teh vrednot. |
|
(5) Izjemoma je dovoljeno na podlagi soglasja ministra kulturno
dediščino odstraniti, in sicer ob izpolnitvi naslednjih pogojev: |
|
– če se
ugotovi njena dotrajanost ali poškodovanost, ki je ni mogoče odpraviti z
običajnimi sredstvi, ali če dediščina ogroža varnost ljudi in
premoženje, |
|
– če je
bila pred tem opravljena raziskava objekta in |
|
– če
raziskavo in odstranitev nadzoruje pristojna organizacija. |
|
(6) Na
območju naselbinskega kulturnega spomenika Rečica ob Savinji – Staro
trško jedro je treba upoštevati splošni varstveni režim za naselbinske
spomenike: |
|
– varujejo se morfološka zasnova in parcelacija naselja, |
|
– javni
prostori in njihova oprema, |
|
– ulične
fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti, |
|
– gabariti, |
|
– meje, |
|
– silhuete naselja. |
|
(7) V
vplivnem območju kulturnega spomenika je potrebno upoštevati naslednji
režim varstva: |
|
– ohranja se prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost
dediščine, |
|
– prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne
posledice na lastnosti, pomen ali materialno substanco kulturne
dediščine, |
|
– dovoljene so ureditve, ki spodbujajo razvoj in ponovno uporabo
kulturne dediščine. |
|
(8) Za
posamezne kulturne spomenike je potrebno upoštevati splošni varstveni
režim: |
|
– varujejo se vse zunanje značilnosti, kot so gabariti, zasnova
pročelij, tlorisni razporedi, značilni naravni in umetni materiali ter
konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v
prostoru, arheološke plasti in razmerja spomenika in posebej njegovo
vplivno območje. |
|
(9) Dodatni varstveni režim za stavbno dediščino določa ohranjanje
njihovih varovanih vrednot, kot so: |
|
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti), |
|
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova, |
|
– oblikovanost zunanjščine (členitev objektov in fasad, oblika in naklon
strešin, kritina, barve fasad, fasadni detajli), |
|
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora, |
|
– sestavine in pritikline, |
|
– stavbno pohištvo in notranja oprema, |
|
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči
odprti prostor z niveleto površin in lego, namembnostjo in
oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), |
|
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih stavbah), |
|
– celovitost dediščine v prostoru in |
|
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami. |
|
(10) Na
celotnem območju OPPN veljajo splošna zakonska določila glede varstva
arheoloških ostalin: |
|
– strokovni nadzor nad posegi: v kolikor predhodne arheološke raziskave
niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva
arheoloških ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine
Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine
omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in
opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča,
investitor ali odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno
obvesti pristojni zavod vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del, |
|
– odkritje arheološke ostaline: ob vseh posegih v zemeljske plasti velja
obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika
zemljišča, investitorja ali odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine
zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi
takoj obvesti krajevno pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne
dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili
arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi
nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče
z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo
raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska
in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. |
|
(11) Za
vse posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika ali
varstveno območje dediščine je potrebno pridobiti kulturnovarstvene
pogoje in soglasje. |
|
|
|
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE
NARAVE |
|
|
|
26. člen |
|
(varstvo
zraka) |
|
(1) Za
zmanjševanje onesnaževanja zraka s prašnimi delci zaradi del v času
gradnje in izpustov plinov gradbenih strojev in transportnih vozil, mora
investitor zagotoviti, da izvajalec med gradnjo izvaja naslednje ukrepe
za varstvo zraka: |
|
– preprečevanje prašenja z odkritih delov območja ureditve, prometnih in
manipulativnih površin, vlaženje materialov, nezaščitenih površin in
dovoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu, |
|
– preprečevanje raznosa materialov z gradbišč, primerna razporeditev in
ureditev začasnih in drugih dovoznih poti na gradbišče, redno čiščenje
prometnih površin na območju urejanja in javnih prometnih površin,
ureditev čim krajših poti za prevoze za potrebe ureditev in gradbišč ter
sprotno rekultiviranje območij večjih posegov, |
|
– upoštevanje emisijskih norm v skladu s predpisi, ki urejajo področje
emisij pri začasnih gradbenih objektih, uporabljeni gradbeni
mehanizaciji in transportnih sredstvih. |
|
(2) Za
zmanjševanje emisij toplogrednih plinov se izvedejo naslednji ukrepi: |
|
– kot
energetski vir za oskrbo s toploto se uporabljajo ekološko sprejemljiva
goriva oziroma obnovljivi viri energije, |
|
– gradnja novih objektov se izvede v skladu s predpisi, ki urejajo
učinkovito rabo energije v stavbah. |
|
|
|
27. člen |
|
(varstvo
voda) |
|
(1) Varstvo kakovosti voda se zagotavlja z gradnjo kanalizacijskega
omrežja. Na območju predvidenih prostorskih ureditev naselja se uredi in
razširi omrežje odvajanja odpadnih vod s priključki na obstoječi javni
kanalizacijski sistem. |
|
(2) Pri
načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi,
ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. |
|
|
|
28. člen |
|
(varstvo
tal) |
|
(1) Posegi v tla se izvedejo na način, da se prizadene čim manj talne
površine. |
|
(2) Pri
gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so
tehnično brezhibni ter le takšne vrste materialov, za katere obstajajo
dokazila o neškodljivosti za okolje. S prometnih površin, gradbenih
površin in odlagališč gradbenega materiala se omeji in prepreči emisije
prahu. S teh površin se prepreči tudi odtekanje vode. |
|
|
|
29. člen |
|
(varstvo
pred hrupom) |
|
(1) Območje OPPN je pretežno opredeljeno z II. stopnjo varstva pred
hrupom v skladu s predpisi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju,
katero morajo na stiku dosegati tudi območja prostorskih enot ig in ik,
kjer je sicer opredeljena IV. stopnja. |
|
(2) Za
zmanjšanje emisij hrupa med gradnjo se izvajajo naslednji ukrepi: |
|
– uporabljajo se delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v
skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po Pravilniku o
emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, |
|
– upoštevajo se časovne omejitve rušitev in gradbenih del v vplivnem
območju stavb z varovanimi prostori (dnevni čas med 6:00 in 18:00 uro od
ponedeljka do sobote, ob nedeljah in praznikih, ki so dela prosti dnevi,
pa samo izjemoma oziroma v primeru neodložljivih del), |
|
– transportne poti na območje ureditve potekajo izven stanovanjskih
območij, |
|
– delovodje morajo zagotoviti ustrezno disciplino na gradbišču, zvočni
signali naj se uporabljajo le v nujnih primerih, motorji strojev pa naj
brez potrebe ne obratujejo v prostem teku, |
|
– v
primeru, da bi meritve hrupa v času gradnje pokazale preseganje
dovoljenjih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne
zaščitne ukrepe, pri čemer imajo prednost ukrepi zmanjšanja emisije
hrupa – zmanjša se število strojev, ki delujejo sočasno. |
|
|
|
30. člen |
|
(varstvo
pred svetlobnim onesnaževanjem) |
|
Javna in
druga razsvetljava se uredi tako, da ne povzroča svetlobnega
onesnaževanja. Vse svetilke se izvedejo tako, da je svetloba usmerjena
izključno v tla. |
|
|
|
31. člen |
|
(ravnanje
z odpadki) |
|
(1) Pri
ravnanju z odpadki je investitor dolžan upoštevati veljavne predpise, ki
urejajo področje ravnanja z odpadki. Vse vrste nastalih odpadkov se
ločeno zbira in predaja pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem ali
odstranjevalcem. |
|
(2) Način zbiranja in odvoz odpadkov se uredi skladno z določili, ki
urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini. Posode za ločeno
zbiranje odpadkov se postavi na ekološko tehnično brezhibne prostore ob
dovoznih cestah in poteh, namenjenih za intervencijo in odvoz odpadkov. |
|
(3) Pri
ravnanju z odpadki nastalimi pri rušenju in gradnji objektov je
investitor dolžan upoštevati veljavne predpise s področja ravnanja z
odpadki in izvajati naslednje ukrepe: |
|
– vse
vrste nastalih odpadkov je potrebno ločeno zbirati in jih predati
pooblaščenim osebam za ravnanje z odpadki, |
|
– zemljino, ki nastane zaradi gradbenih del se v čim večji meri ponovno
uporabi na sami lokaciji posega. Pri ravnanju z zemljino je investitor
dolžan upoštevati določbe veljavne zakonodaje v zvezi z vnosom
zemeljskega izkopa in odlaganjem odpadkov na odlagališča. |
|
|
|
32. člen |
|
(ohranjanje narave) |
|
Na
območju OPPN ni naravnih vrednot ali zavarovanih območij z
naravovarstvenim statusom. |
|
|
|
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI
NESREČAMI, VARSTVO PRED POŽAROM |
|
|
|
33. člen |
|
(varstvo
pred poplavo) |
|
(1) Območje OPPN je delno poplavno ogroženo ob visokih vodah Rečice. |
|
(2) Za
območje OPPN je izdelana študija Izdelava kart poplavne in erozijske
nevarnosti ter kart razredov poplavne in erozijske nevarnosti na območju
Občine Rečica ob Savinji (Inženiring za vode d.o.o., št. A62-FR/09,
september 2010). Glede na študijo spada del območja OPPN v razrede
preostale, majhne in srednje poplavne nevarnosti. |
|
(3) Celoviti ukrepi za zmanjšanje poplavne ogroženosti niso predvideni,
zato so posegi v prostor na območju razreda preostale in majhne poplavne
nevarnosti omejeni z upoštevanjem pogojev in omejitev skladno z Uredbo o
pogojih za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih,
ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in
morja (Uradni list RS, št. 89/08), na območju razreda srednje poplavne
nevarnosti pa prepovedani oziroma omejeni z upoštevanjem pogojev in
omejitev skladno z Uredbo. |
|
(4) Pri
načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnega
zemljišča, ki znaša 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih v območju
OPPN, razen v primerih, ki jih določajo predpisi, ki urejajo področje
voda. Za obstoječe objekte in naprave so dopustne rekonstrukcije,
adaptacije ali obnove, ki bistveno ne spreminjajo namembnosti in
velikosti objekta. |
|
(5) Premostitve preko vodotoka so dopustne kot objekti javne
infrastrukture. Načrtovane ali izvedene morajo biti tako, da ne bodo
imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda. Konstrukcije
premostitev je potrebno načrtovati brez vmesnih podpor oziroma tako, da
elementi ne bodo posegali v svetli profil struge. Pri temeljenju je
potrebno upoštevati erozijsko delovanje vodotoka. Premostitvene odprtine
morajo prevajati visoke vode (Q100) z ustreznim varnostnim nadvišanjem
oziroma morajo biti tolikšne, da ne bodo povzročale negativnih vplivov
na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja in obstoječih
objektov, na predvidene objekte in okolje nasploh. |
|
(6) Pri
načrtovanju, odvajanja in čiščenju odpadnih voda se upoštevajo predpisi,
ki urejajo odvajanje komunalnih in padavinskih odpadnih voda. |
|
(7) Izpusti padavinskih in očiščenih komunalnih vod v vodotok morajo
biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne
glave morajo biti oblikovane po naklonom brežin vodotoka. Na območju
izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. |
|
(8) Vsi
posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim
ali stanje voda, vsi posegi na poplavnem območju se lahko izvedejo samo
na podlagi vodnega soglasja Direkcije RS za vode. |
|
|
|
34. člen |
|
(varstvo
pred potresom) |
|
Obravnavano območje spada v VII. stopnjo potresne ogroženosti po EMS.
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila predpisov, ki
urejajo potresno odporno gradnjo. Upošteva se projektni pospešek tal v
(g) 0.150. |
|
|
|
35. člen |
|
(zaklanjanje) |
|
Gradnja
zaklonišč ali ojačitev prve plošče ni potrebna. |
|
|
|
36. člen |
|
(varstvo
pred požarom) |
|
(1) Požarna varnost se zagotovi z dovozi za intervencijska vozila po
obstoječem in predvidenem omrežju cest. Varen umik se zagotovi na
zunanje zelene površine in interne prometne površine. Zunanje stene in
strehe stavb se načrtuje in gradi tako, da se izpolni zahteve glede
požarne varnosti v stavbah in ob upoštevanju odmika prepreči širjenje
požara na sosednje parcele. |
|
(2) Voda
za gašenje požarov se zagotovi iz načrtovanega vodovodnega in
hidrantnega omrežja. Hidrantno omrežje se načrtuje skladno s predpisi,
ki urejajo gradnjo hidrantnega omrežja. |
|
(3) Skladno s predpisi, ki urejajo zasnove in študije požarne varnosti,
se v projektni dokumentaciji izdela študija požarne varnosti. |
|
37. člen |
|
(erozijska, plazljiva in plazovita ogroženost) |
|
(1) Območje OPPN ni erozivno in plazovito ogroženo. |
|
(2) Območje prostorske enote bp vzhodno od potoka Rečica je potencialno
plazljivo. Za načrtovanje objektov je na tem območju potrebno obvezno
pridobiti geološko geomehansko poročilo za temeljenje in gradnjo
objektov. |
|
|
|
38. člen |
|
(razlitje
nevarnih snovi) |
|
Na
območjih, kjer je na povoznih površinah pričakovati razlitja olj, se
povozne površine izvedejo v neprepustni izvedbi, padavinske vode se z
njih odvajajo preko lovilca olj. |
|
|
|
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE |
|
|
|
39. člen |
|
(etapnost) |
|
Načrtovane prostorske ureditve se lahko izvajajo etapno po posameznih
objektih. Za vsako etapo gradnje je treba zagotoviti pripadajočo
prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter zunanjo ureditev,
pri čemer je potrebno upoštevati tudi potrebne odstranitve in
prestavitve. Posamezna etapa ne sme onemogočati ali spreminjati skupne
končne zasnove prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter
zunanjih ureditev. |
|
|
|
X. DRUGI
POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE |
|
|
|
40. člen |
|
(obveznosti investitorjev in izvajalcev) |
|
Za
zagotavljanje varnosti in kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po
njej imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti: |
|
– morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav,
nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na svoje stroške, |
|
– pred
začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne,
energetske in komunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi
zakoličiti in zaščititi obstoječe infrastrukturne vode, |
|
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem
omrežju cest in poti, |
|
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo
zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane, |
|
– v času
gradnje zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov
preko obstoječih infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav, |
|
– v času
gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo
gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo
zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih
škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode, |
|
– vsi
navedeni ukrepi se morajo izvajati v skladu s smernicami za načrtovanje
pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja
ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje. |
|
|
|
41. člen |
|
(merila in
pogoji za parcelacijo) |
|
Posameznim novim objektom v določenih prostorskih enotah so opredeljene
nove zemljiške parcele namenjene gradnji in so razvidne iz grafičnega
dela OPPN. |
|
|
|
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN
TEHNIČNIH REŠITEV |
|
|
|
42. člen |
|
(dopustna
odstopanja) |
|
(1) Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem
odlokom: |
|
– spremembe tlorisnih gabaritov objektov do +2.00 m, ob obveznem
upoštevanju v OPPN določenih zahtevanih odmikov in odmikov od vodov
gospodarske javne infrastrukture, |
|
– odstopanja od ureditev prometnega, komunalnega, energetskega in
komunikacijskega omrežja na območju OPPN na podlagi ustrezne projektne
dokumentacije, če se pri nadaljnjem preučevanju prometnih, tehnoloških,
hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki
so primernejše s prometno tehničnega, tehnološkega in oblikovalskega
vidika ali če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko
primernejša investicijska vlaganja. Spremembe se uskladijo z upravljavci
posamezne gospodarske javne infrastrukture. |
|
– na
območju prostorske enote B je dopustna izvedba individualnih
zadrževalnikov padavinskih vod znotraj posameznih parcel namenjenih
gradnji. |
|
(2) Odstopanja so dopustna, če ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN
in arhitekturne zasnove ter ne poslabšujejo prostorske in okoljske
razmere. |
|
|
|
XII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI
PODROBNEGA NAČRTA |
|
|
|
43. člen |
|
(prenehanje veljavnosti OPPN) |
|
Po
prenehanju veljavnosti OPPN (ko se OPPN realizira v celoti), se
opredelijo ustrezne enote urejanja prostora s podrobnejšimi prostorskimi
izvedbenimi pogoji, ki se vključijo v občinski prostorski načrt. |
|
|
|
XIII. KONČNE DOLOČBE |
|
|
|
44. člen |
|
(vpogled) |
|
Projekt
iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine
Rečica ob Savinji in na Upravni enoti Mozirje. |
|
45. člen |
|
(nadzor) |
|
Nadzor
nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne republiške in občinske
inšpekcijske službe. |
|
|
|
46. člen |
|
(zaključevanje že začetih postopkov) |
|
Postopki
za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo
tega odloka se končajo po določbah izvedbenih aktov občine, veljavnih v
času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. |
|
|
|
47. člen |
|
(veljavnost odloka) |
|
Odlok
začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. |
|
Št. 3500-0001/2016-60 |
|
Rečica ob
Savinji, dne 21. decembra 2016 |
|
|
|
Župan |
Občine Rečica ob Savinji |
Vincenc Jeraj l.r. |
Odlok o spremembah in
dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Rečica ob
Savinji (Uradni list Republike Slovenije, št. 3/2018) vsebuje naslednje
prehodne in končne določbe:
9. člen
(vpogled v spremembe
in dopolnitve OPPN)
Spremembe in dopolnitve
OPPN so na vpogled v času uradnih ur pri pristojnem občinskem organu za
urejanje prostora Občine Rečica ob Savinji in na Upravni enoti Mozirje.
10. člen
(prenehanje uporabe
določil osnovnega OPPN)
Z dnem uveljavitve tega
odloka se prenehajo uporabljati določila Odloka o občinskem podrobnem
prostorskem načrtu Rečica ob Savinji, ki so v nasprotju z navedenimi
spremembami in dopolnitvami.
11. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega
OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
12. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati
naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
|